KRALJEVINA JUGOSLAVIJA UPRAVA ZA ZAŠTITU Razred 23 (3) INĐUSTRISKE SVOJINE Izdan 1. Jula 1930. PATENTNI SPIS ŠT. 7184 Compagnie Internationale pour la Fabrication des Essences & Petroles (C. I. F. E. P), Parts. Postopek in uredba za proizvajanje lahkih ogljikovodikov potom katalitičnega krakanja zemeljnih olj, katrana ali drugih snovi sličnega izvora. Prijava z dne 21. oktobra 1929. Velja od 1. februarja 1930. Zahtevana prvenstvena pravica z dne 24. oktobra 1928. (Francija). V jugoslovanskem patentu br. 7073 na „Postopek in uredba za katalitično krakanje zemeljnega olja, katrana in sličnih snovi" in v dodatnem patentu br. 7074 sta opisana in predočena postopek in uredba za katalitično krakanje zemeljnih olj in drugih snovi sličnega izvora. Pričujoči izum se nanaša na postopke iii uredbe, koji uporabljajo metode in aparate katalitičnega krakanja, opisane in predočene v goraj omenjenih patentih in koji dvoljujejo v neprekinjenem hodu, v zvezi s temi metodami in uredbami pridobivanje lahkih ogljikovodikov, ki se dajo splošno uporabljati, pri izstopu iz celotne instalacije. Postopki in uredbe katalitičneg krakanja ki so opisani v navedenem patentu in dodatnem patentu, vsebujejo uporabo aparatov za izparivanje olja ali drugih sličnih produktov, kateri (aparati) so zvezani s komorami, kjer se v prisotnosti kontaktnih ali kataličnih snovi vrši krakanje; te komore samo so s svojim izstopom zvezane z izločilnih', iz katerih se odvajajo lahki produkti, dočim se odločeni težki produkti vodijo v novo izparilno — katalizatorsko — izločilno skupino, in tako dalje; pri tem more biti med katalizatorski in iziočilniški aparat vsake skupine vstavljena čistilna uredba. Glasom pričujočega izuma je naprava, ki vsebuje več izparilno-katalizatorsko-iz-ločilnih skupin, katere so v svrho izkoriš-čenje krožnega izmenjavanja eventualno razporejene v sklenjenem krorotoku, izpopolnjena s skupinama, katerih po ena je priključena na izločilnih ali na več izmed njih, pri čemer dovoijujajo te skupine, da se vrši čiščenje lahkih produktov, ki strojijo iz omenjenih izločilnikov. Priložena risba kaže shematično kot primer izvedbeno obliko celotne instalacije. V sliki označuje A posado, ki je napolnjena z zemeljnim oljem ali kakršnokoli drugo snovjo sličnega izvora in je določena v to, da napaja eno ali več skupin apa-rotov, ki bodo opisani v naslednjem. Vsaka teh skupin vsebuje izparilnik B, ki more biti prednostno take vrste, kakor je o-pisan v jugosl. patentu br. 6998. V predočenom primeru je aparat izobličen kot obročasta posoda, ki je na obeh svojih koncih zaprta in vsebuje v svojem zgornjem delu vrsto nagnjenih ploskev b, dočim se v njenem spodnjem koncu in na rešetastem pomožnem dnu B1 nahaja kontaktni materijal b1, kot n. pr. kovina ali kovinski oksid, na porcelanasti ali drugi inertni nosilni substanci. V izparilnik. ki je razgret približno na temperaturo od 350’C—450° C, se skozi njegovo gornje dno uvaja olje, ki prihaja od posode A, toda to olje se predhodno Din. 25. dovede v kači ali prikladnem predgreval-niku A1 na temperaturo približno 150'C. Temu prvemu predogrevanju sledi prednostno in glosom izuma drugo predogrevanje na temperaturo približno 200J C, vsied česar postane na prikladne način lahkoteko-če in se dovede v stanje, v katerem se more, po vstopu v izparilnik B, hitro vršiti izparenje. Predogrevalnik A2 ki leži za pre-dogrevavalnikom A„ more sastojati iz stebra, ki vsebuje vrsto nagnjenih plošča a2. Na zgornjem delu izparilnika B se uvaja v primerno odrejeni množini vodna para, ki se proizvaja v izparilni komori C,, katero napaja zbiralnik C, kateri slednji more biti, kakor rezervoar A za olje, skupen seriji krakalnih skupin, to se pravi praktično seriji izpurilnikov. Olje, ki je bilo napravljeno lahkotekočim se po izstopu iz predogrevalnika A , pomešano s prikladno množino vodne pare, prihajajoče iz C1; v tankih plasteh na nagnjenih pločevinah b v zgornjem delu izparilnika B hitro spromeni v paro. Trdne ostaline se v primerni porazdelitvi vsedajo na porozno maso, ki se nahaja v spodnjem delu izparilnika. Izparilnik ima na svojem spodnjem koncu cevni provod bs s pipo in s cevjo oblike U za odvajanje produktov, ki ne izpa-re, kakor tudi cevne provode D7, b3, b4, ki so prav tako opremljeni s pipami, pri čamer služi D7 za odvajajanje par, b3 in b4 pa za perijodično uvajanje in odvajanje regeneracijskega sredstva, kot n. pr. zraka ali kisika, v svrho, da zgorijo usedline, ki so se nabrale na kontaktnem materijalu. Po izstopu iz izparilnika dospejo oljne pare skozi provod Ds v komoro za kata-lilično krakanje. Ta komora E je prednostno izbličena glasom dodatnega patenta br. 7071 k jugoslovanskemu patentu br. 7070. Komora obstoji iz posode, ki je na obeh svojih koncih zaprta in ki svebuje med dvema pomožnima rešetastima dnoma E! E2 katalitično maso, kot n. pr. kovino, kovinski oksid ali kakršnokoli drugo primerno kontaktno substanco. Ta komora se razgreje na temperaturo, ki variira približno med 400 in 450 °C, kakoršna je pač narava produktov, ki naj se obdelujejo. Ker se katalitična masa po izveslnem času pokrije s plastjo ogljika, je potrebno, da se od časa do časa regenerira. Ta regeneracija se izvrši na znan način potom zračnega ali kisikovega toka ali toka zraka in vodne pare, kateri se dovaja iz zbiralne cevi F. Po drugi strani je ta zbiralna cev zvezana potom vrste provodov f z večjim Itevilom prh G, ki so v notranjosti kata-šitične mase porazdeljene v primernih razdaljah, tako da se tok regeneracijskega sredstva porazdeli istočasno v različnih conah komore E enakomerno in po celi masi. Komora ima izstopni provod H s pipo za odvajanje par, ki so prestale katalitično krakanje, kakor tudi cevni provod 1 za odvajanje plinov, ki so bili pridobljeni pri regeneraciji. Samoposebi umevno je pipa cevnega provoda H zaprta takrat, ko sta odprti pipa cevnega provoda I in pipa za . dovod regeneracijskih sredstev in obratno. Po izstopu iz komore za katalitično krakanje se vodijo pare skozi provod H v čistilni aparnt j, ki je prednostno izobličen prav tako kakor komora za katalitično krakanje in je napolnjen s kakor čistilnim sredstvom, kot n. pr. s kovino, niklom ali pod. ali s kovinskim oksidom. V tem čistilniku se krakane pare po večini oproste od nečistot,Jri jih vsebujejo, in sicer zlasti od žvepla. Čistilna masa se more regenerirati perijodično z znanim sredstvom vpihavanja zraka ali kisika ali drugega primernega sredstva. Regeneracija se izvede prednostno istočasno v skupini aparatov B — E — J. Čistilnik J se more držati na temperaturi, ki leži blizu one komore E za katalitično krakanje. Krakane in kolikor mogoče očiščene pare se vodijo skozi provod K v separator ali izločilnik L kakršnekoli znane konstrukcije. Ta izločilnik se drži na primerni temperaturi, v svrho da se zasigura izločanje produktov, ki vrejo pri temperaturi višji od 230°, ali na temperaturi, ki odgovarja lastnosti željenega ‘produkta. Izločni produkti se zbirajo v spodnjem delu aparata, dočim se lahki produkti, z drugimi besedami oni, ki vrejo pod temperaturo približno 250', izločajo v zgornjem delu aparata. Težki produkti se odvzemajo iz spodnjega dela aparata skozi cev L’ oblike U, ki tvori hydraulični zatvor, in se dovaja drugi skupini aparatov B — E —J, kjer se podvržejo, kakor v prvi skupini, izparenju potem katalitičnemu krakanju in čiščenju. Za čistilnikom te druge skupine je prav tako priključen drugi izločilnik. Lahki produkti, ki odhajajo iz izločilnika L ali iz serije izločilnikov zaporedno sledečih skupin aparatov, se vodijo v zbiralnik M, od kjer se vodijo k aparatu za rafiniranje, ki je v zvezi s pravkar opisano napravo. Skupina aparatov za rafinacijo vsebuje pri vstopi lahkih produktov čistilne priprave, slično čistilniku J. V tem čistilniku N se neposredno zadrže vsi sledovi načistot, ki morejo biti vzelovane v lahkih produktih, prihajajočih iz različnih, z zbiralnikom M zvezanih izločilnikov. Kakor se vidi, so izločilniki vstavljeni med pedčistilnike J in naknadne čistilnike. Slednji se smiselno napolnijo s čistilno maso, kot je n. pr. baker, katera tvori z zadnjimi sledovi žvepla iz par relativno stabilno sopjino. Ti čistilniki N se morajo držati umevno na primerno višji temperaturi nego je ona iz izločilnikov prihajajočih par, v svrho, da se omogoči delovanje čistilnih mas pod kar najbolj ugodnim pogoji. V to svrho se med zbiralnik M in čistilnik N vključi predogrevalnik O, Lahki produkti, ki so bili očiščeni v N se vodijo nato skozi provod P v rafinacij-sko komoro Q_, ki je slične konstrukcije kakor elementi B — J —N in je napolnjena z zelo aktivnim katalizatorjem, kot je n. pr. nikelj. V tej komori je treba vzdrževati le temperaturo n. pr. približno od 180—200°, ki se seveda spreminja z naravo produktov in katalizatorskega sredstva. Lahki produkti, ki so bili očiščeni v komori N, nato obdelovani potom katalizatorja v komori Q_, dospejo po izstopu iz slednjega v kondenzator R, kjer se njih večinski del vte-kočini in vlovi v posodo S. Iz te posode S se vodijo produkti, ki se ne dajo kondenzirati, skozi provod T v absorbcijsko komoro U, ki je napolnjena na znan način z absorbcijskim materijalom, kot je n. pr. aktivno oglje ali olje. Produkti, ki se ne dajo absorbirati, dospejo potem skozi provod V v komoro, kjer se potom pranja ali drugih primernih sredstev zadržijo produkti, ki vsebujejo aethy-len. Končno se permanentni, neabsorbirani in nezadržani plini vodijo skozi provod X v plinsko posodo Y, kjer se zbirajo za kakršnokoli primerno uporabo. Permanentni plini, ki vsebujejo večo ali manjšo množino vodika in ki odhajajo iz naprave skozi provod X, se morejo, kakor že omenjeno, zbirati v plinski posodi in se s pridom uporabljati za regeneracijo čistilnih mas v posodah J. Regeneracija se prednostno vrši s pomočjo sledečih si tokov zraka ali kisika in vodik vsebujočih ostalnih plinov, glasom metode, ki tvori predmet jugoslovanskega patenta br. 51:28. V danem slučaju se moreta uporabljati tudi dva toka vodikvsebujočih plinov, ki se uvajala pred in po zračnem in kisikovem toku. Patentni zahtevi: 1. Postopek in uredba za katalitično krakanje zemeljnih olj, ki vsebuje izparenje olj v izparilniku, nakar sledi obdelovanje ob normalnem tlaku v aparatu, v katerem se vrši krakanje, ob prisotnosti kontaktnih ali katalitičnih materijalij, potem se vrši separiranje lahkih in težkih produktov, kateri slednji se vodijo v izparilnike nove iz-parilne katalizatorsko izločilne skupine, ki vsebuje eventualno, kakor prva, čistilnik, ki je vključen med katalizator in izločilnik, in tako redom dalje, pri čemer sta postopek in priprava označena s tem, da je za izločilniki (L) različnih, iz izparilnika (B), katalizatorja (E), čistilnika (J) in izločilnika (L) sestoječih skupin za izstopnim provodom lahkih produktov iz omenjenih izločilnikov razporejen za vsako teh skupin ali za več od njih aparat za rafinacijo, ki sestoji iz predogrevalnika (O) za lahke produkte, kateremu sledi ena ali več čistilnih komor (N), ki zadrže ostalne žveplove spojine, ki nadalje sestoji iz ene ali večih reakcijskih komor, napolnjenih s katalizačni-mi sredstvi, katerim komoram zopet sledijo uredbe za kondenzacijo (R—S) pri čemer se vjamejo nekondenzirani produkti v absorberjih (U) predno se evakuirajo permanentni plini. 2. Postopek in uredba po zahtevu 1, označena s tem, da prejema izpariinik vsake skupine olje, ki je bilo v zaporednih predo-grevalnikih (A in A2) postopoma razgreto na postopoma rastočo temperaturo, pri čemer se dodatna voda, predno se uvaja v izpariinik, izpremeni v paro v posebnem predogrevalniku (C ). ' ■ ■:i; ■ i ■ ■! ;' , ■ U; ■ 1 ■ . 1 . , : ■ ■ ; - ■ Adpa fenf broj 7/8^.