165. številka. Ljubljana, v soboto 20. julija. XXII. leto, 1889. Izhaja vsak dan svečer, i zim Si nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejemati za a vst ro - o g e r ak e dežele za vbo leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt luta 4 gld., |za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedeukrat tiska, po 6 kr., Ca se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i rut i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniš tvo je v Gospodskih nlicah fit. 12. Upravn ifitru naj se olapovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Kje je nevarnost? Mi smo priobčili prevzviSenega Ljubljanskega gospoda knezoškofa posredno pojasnilo o besedah, katere je baje govoril pri neki priliki justičnemu ministru grofu Schonbornu in katere je potem grof Schonborn kakor ostri nieć porabil proti slovenskima poslancema To pojasnilo je samo posredno, ker dokaza prav za prav nemarno, da je njega ekscelenca vse tisto govorila, kar je potem tiskal „Slovenec". Nemamo poroštva, da je „Slovenčev* poročevalec škofova pojasnila avtentično zapisal, ali da je sploh vse prav umel, kar mu je visoki gospod povedal. To pojasnilo morali smo priobčiti, da se je zaslišala tudi „altera pars". S tem, da je prišlo to pojasnilo v naš list, a tem nikakor ni priznano, da smo mi kaj preklicali od svojega prvega članka. Ničesar ne prekličemo in ničesar preklicali ne bodem o! Temu pojasnilu nasproti priobčili smo drugo pojasnilo, katero nam je poslal gospod državni poslanec Šuklje. Mi smo to pojasnilo tiskali, ker se na prvi pogled spozna, da nasprotuje škofovemu pojasnilu. Ali pristavili smo takoj, da je pisano v tistem znanem oficijoznern duhu, ki dementuje reči o katerih je vsakdo prepričan, da so resnične. Mi sami torej temu pojasnilu nesmo prištevali nikake vrednosti in smešno je, če hočejo nekateri sedaj trditi, da smo se dementovali samega sebe. Tudi velja še vedno § 19. tiskovnega zakona, a kojim nas bi bil gospod državni poslanec lahko prisilil k sprejemu svojega pojasnila Mi ničesar ne prekličemo, najmanj pa bi uas do tega dovedla nejasnost pojasnila gospoda državnega poslanca Šuklje-ja, ki ga je pisal brez dvojbo le zategadel, ker hoče celo to zadevo utopiti ali pa zategadel, ker ni še, kakor se on diplomatično izraža, napočil pravi trenutek za objavljanje ministrovih besed ! Kdaj naj pa napoči ta trenutek? Profesor Šuklje nam je poslal ob jednem pojasnilo in pa pismo, v katerem indirektno sam pri- LISTEK Nedeljsko pismo. O Valentinu Vodniku čul sem za mladih let nastopno zanimivo dogodbico. Ko so ga poslali v Bohinj „duše past", odpravil se je Vodnik hitro tjakaj. Na potu v Koprivnik sreča tršatega Bohinjca, ki ga vpraša: „Kdo ste? Kam greste?" Vodnik mu odgovori, da je namenjen na svojo faro, v Koprivnik, na kar Bohinjec zaupije preko doline v nasprotni hrib: „Anže, oj Anže!" Odmev, ali kakor pravijo Gorenjci, „malik je letel" po gorovji, hkratu pa se je z druzega kraja doline zaslišal mogočen glas: »Kaj pa je?" — „Hitro sem pojdi, le hitro!" »Zakaj?« — „Novega Bohinščegn farja boš videl." Vodnika je ta naslov pri vsej njegovej dobrodušnosti vender malce pogrel. Zoto reče Bohinjcu: »Oče, vi ste pa debeli!" — „0 le počakajte, da moj brat pride, ou je So bolj debel!" Vodnik ni čutil nibakorSncga hrepenenja, pre- znava, da BABO v bintvu resnico pisali. Vzlic temu apeloval je na našo lojalnost, da naj pojasnilo priobčimo. Zgodilo se je to deloma zategadel, ker smo vedeli, da se nam bode prečastiti „Slovenec" na lim Milici' tega pojasnila usedel, deloma pa zategadel ker smo hoteli dobiti uzrok, da tudi nasproti „naj-kompetentnejši" strani dokažemo, da njeno pojasnilo nema nikake notranje veljave in da je ravno to pojasnilo ne samo v nasprotji s škofovim pojasnilom, temveč tudi s tistim virom, iz katerega smo mi vse zajeli. Ta vir pa je bil v resnici gos p državni poslanec Šuklje. Dne 25. ali 26. junija t. 1. Bedel je gospod državni pos'n*jec na vrtu neke gostilne v Ljubljani v družbi svojih prijateljev. V ti družbi sedeli so mej drugimi tudi deželni poslanec Janko Krsnik, dr. Samec iz Kamnika, advokat dr. Stor iz Ljubljane, advokat dr. Slanec Hi Kudolfovega in drugi. Ravno tedaj bila so objavljena imenovanja državnega pravdnika in njegovega namestnika za Ljub Ijano. Govorilo se je o tem, da imajo slovenski državni poslanci malo upliva pri justičnem ministru. Takrat je pričel gosp. državni poslanec pripovedovati, da je s tovarišem obiskal grofa Schonborna, da bi mu pojasnila fllovenske, razmere. Mej drugim je rekei minister Sclionb"\n, da naj poslanca ne govorita o slovenskem jeziku, ćeš, da imamo mi Slovenci itak same dialekte. Ko sta se poslanca začudila, odgovoril je minister: »Nič šale! vaš škofje ravno tukaj sedel in mi rekel, da se na dve uri dalj eČ Slovenci ne razumejo i n d a narod pridigarjev ne ume, če mu s love uski govor o." Ker je g. državni poslanec Šuklje čutii potrebo uiuešati se v to zadevo, po-zivljemo ga sedaj, da naj nas na laž stavi, če more. Fakturo je in fakturo ostane, da je justični minister grof Scliouborn slovenskima poslancema zatrjeval, da se po mnenji vzvišenega knezoškofa Ljubljanskega Slovenci na dve uri dalječ ne uuiejo (da so čuje torej vBaki dve uri drug jezik) in da tudi ne umejo slovenskih pridigarjev. Kaj sta govorila knezoškof in minister mej seboj, o tem mi nismo pisali. To pa vemo — in samo o tem smo pisali— kaj je govoril minister slovenskima poslancema! Tudi o tem pa smo prepričani, da se brez povoda ni skliceval na Ljubljanskega gospoda knezoškofa. Sicer pa nam prinaša „Politika" z dne 19. julija 1889 — brez dvojbe tudi a peresa profesorja Šukljeja sledeče karakteristično pojasnilo: „Gr. just. minister menil je na podlagi svojih virov, da vlada širjadiskrepanca (!) mej posameznimi slovenskimi narečji, katera bi pri goratem terenu, kjer stanuje slovenski rod, tako nemogoča ne bila. Ko sta dotična poslanca izrekla pri tem vprašanji drugače mnenje, skliceval se je njega ekse-lencija na knezoškofa Ljubljanskega, češ da po izreku tega, v marsikaterih krajih pridigarja ljudstvo ne ume. Ta izrek — ki se ni tikal s 1 o-venskega jezika temveč samo posameznih narečij in razmer mej njimi, prouzročil je v krogih slovenskih poslancev ravno tako živo, kakor neprijetno raznenadenje (Če je stvar bila tako nedolžna Čemu to raznenadenje?) Pri razgovoru navzoča poslanca remonstrovala sta takoj proti ti informaciji, sklicevala sta se, da dobro poznata deželo, ter sta izrekla svoje prepričanje, da je pri vsakem takem slučaji — če je sploh resničen — kriv dotični duhovnik, ker je moral premalo zmožen biti slovenskega jezika." Gospod poslanec Šuklje končuje svoje diplomatično zvijanje in zavijanje takole: „Mi nočemo tajiti, Slovenci so dosedaj srčno malo užili tiste prijaznosti pri njega ekselenciji gospodu justičnem ministru, do katere imajo kot zvesti in zanesljivi dol vladne večine pač nekaj pravice. Razmere so napete, tega nočemo tajiti. Ali mi ne dvomimo, da je sporazumi j en je (to se pravi, da bodo poslanci kouečuo vender le odjenjali) mogoče . . . .! — Ta članek pred vsem dokazuje — in naj se posameznost} še tako lino zavlecujejo! — Da smo resnico pisali, in da so »Slovenec" grdo pregrešuje proti božji zapovedi, če nam laž očita. Mi smo trdili, da po mnenji justičnega ministra pričati se, je li dotičnikov brat res debeleji, ali ne, zato je s kratkim „Z Bogom l" se poslovil in šel dalje. Ne vem, jo li ta pogovor pristno posnet, ker takrat tudi v Bohinji še ni bilo stenografov in bi dotični Bohinjec, da je še živ, danes slovosno ugovarjal, da tako ni govoril. Kdo bi tudi Bohinjcu pred sto leti kaj tacega v zlo jemal, ko v najnovejšem času čitamo, da celo visoka gospoda zatajuje nepremišljene svoje besede. To pa je gotovo, da je omenjeni Bohinjce rabil besedo „farja", da mu je Vodnik rekel „Oče vi ste pa debeli!" in da je Bohinjec na to zatrjeval, da je brat njegov še debeleji. Žal, večno žal, da Vodnik že dolgo ni več mej živimi. On bi nam stvar korenito pojasnil, vrhu tega bi pa gotovo povedal, ni li pisava sedanjih klerikalnih njegovih tovarišev istinito debela. Povedal bi gotovo tudi, se je li že za njegove dobe na vsaki dve uri govoril drug jezik po Slovenskem. Rekel bi izvestno: „Taka trditev je več, nego debela". Vodnik bi se tudi izjavil, da so članki „Narodni humbug", „Omikani Samojedi" in jednaki tožni umotvori jako debeli, za mnoge drugo bi pa bil glede pravega izraza v neroalj zadregi. Kaj naj poreče on, ki se je vender kolikor toliko srečno pečal tudi z etimologijo, ako bi čital v gimnazij- skem izvestji mitično krajevno ime „Sagurie", mej učnimi silami pa nekega „Pucska". Dasi še ni imel pojma o dualizmu, bi si vender mislil, da so že Arpadovci preplavili milo mu „Ilirijo oživljeno". Tudi glede deželnozborakih volitev bi morebiti katero rekel, vsaj čudno bi so mu zdelo, da je nekdaj tako dostojanstvo bilo pristopno sto-prav župnikom, sedaj pa se je že ponižalo par stopinj nižje. Kar se tiče jezikovnega napredka, bi pa Vodnik ne bil istega mnenja, kakor „Slovenec", ki je dne IG. t. m. napravil pravo Macunovo spričevalo. Klerikalni dnevnik je pisal nznabit i gospod knezoškof najbolj „novoslovenski" pridiguje, kar more spričevati vsakdo, kdor ga posluša na njegovih birmskih potovanjih." Jaz bil sem nedavne v Žireh ter ondu z lece čul: „Vi ne smete klejat (kleti)." S to novoslovenščino bilo mi je dovolj in nesem čudil se več, da se na vsaki dve uri govori drugi jezik, katerega bogaboječe ljudstvo ne umeje in da so dostojanstveniki po deželi že v zadregi, v katerem jeziku bi svoje nagovore sestavljali. Kar zadeva vreme, so gospodarji različnih mislij. Nekaterim ugaja, drugim ne. Sicer se pa ravnajo po starem vremenskem pregovoru: „Jakobova ajda In Ožbnltova repa — je malokdaj lepa." s. ni slovenskega jezika (vide tisto „dis-krepanco" v Šukljetovem članku !)in da jetomne nje zajel z informacije Ljubljanskega knezoškofa. Oboje se čita tudi v članku »Politike-. Kaj hoče še torej od nas? Slovenski narod ima pravico, da to izve, naj pisarijo židovski listi potem, kar hočejo. Prvi pomen ima to, da tiči za nas nevarnost v istini na tisti strani, kamor smo sprva pokazali. Tako je in nič drugače. Pozorni moramo biti, in Če se kje pod zemljo rije proti nam, ne smemo čakati, da se bode do konca pririlo! S tem končamo ta prepir, zatrjujoč, da bo-demo v prihodnje, kakor do sedaj, pazljivo se ozirali na tisto stran, kj^r tiči nevarnoBt! Resnica o namestniku Depretisu. (Konec.) Skoro ob istem času, kakor so deli v pokoj gospoda barona de Pretisa, zaprli so skoro vse uredništvo in upravništvo lista „Independente", ter je list bil zaradi tega za več dnij ustavljen. Tako preganja državno pravduištvo in sodišče javaline kak drug list v Avstriji, a tudi noben drug list ni tako brez skrbij glede sredstev za obstoj svoj. Velikega števila naročnikov pač nema, v najlepših dneh tega monterja irredente se ga ni tiskalo več nego 1400 izvodov, temveč TržaSki magistrat, izvajajoč organ irredentske stranke mestnega zbora, skrbi, da je ta list lahko brez skrbi za gmotna sredstva. Lastnik tega organa irredente, hkratu njegov vodeč urednik, je izključni zalagatelj tiskarskih del za mestno upravo. Ta zalaganja stoje jako mnogo mestno blagajnico in hudobni jeziki trdijo, da jeden del teh tiskarskih računov ni druzega kakor pobotnice za „Independente" dano podporo. Lastniku tega lista pa mesto ni izročilo le zalaganje potrebnih tiskarskih del, dalo mu je tudi izključen privilegij nabijanja plakatov po vsem mestu, lepa podpora, da ložje shaja z malim številom naročnikov. Pri tem se pa ume prebrisani gospod stvari tako uravnati, da zanj ni nobene nevarnosti. Lista ne daje tiskati v svojej tiskarni, temveč v pod tujo firmo osnovanej filijalnej tiskarni is skromno prepušča druzemu čast, da se podpisuje za urednika in izdajatelja in v tej lastnosti pride semtertja v dotiko s sodišči. Ko bo pred nekaterimi leti porotniki v Ino-mostu ne le izročili tedanjega nominalnega izdajatelja za par let gostoljubnosti ječarjevi, temveč obsodili list, da zgubi polovico kavcije, potreboval je budget „Independenta" izrednih dohodkov, da ni prišel iz ravnotežja. Usoda bila mu je ugodna in ustvarila je celo vrsto slučajev. Prvi srečen slučaj je bil, da je baš lastnik zavoda postreščekov imel pogum, da je dal postaviti svoje ime pod list namesto zaprtega izdajatelja in odgovornega urednika. Drugi slučaj je bil, da se je baš tedaj pojavila kolera v Trstu; tretji slučaj je pa bil, da je mestni zbor sklenil v zatiranje kuge prebivalstvu priporočati, da posipi je fenilnokislo apno v latrine in se hkratu nekateri kraji ulic in izhodi kanalov potresejo s tem izdelkom. To delo se pa ni izročilo delavcem, ki navadno snažijo kanale, temveč pofftrežčkom novega „izdajatelja in odgovornega urednika Independenta". Za nakup fenilnokislega apna seje gospodu plačalo iz blagajnice kacih dvajset tisoč goldinarjev. To apno je pa jako po ceni, poleg tega se ga pa rabili s strogo varčnostjo, zatorej je večji del omenjene svote ostal v zaslužek podjetniku, ki je bil v srečnem položaji, da „listu svojemu8 pomaga iz stiske. Pa kmalu pokazala se je nova stiska. Dobil je konkurenta! Nek zdravnik šel je mej časnikarje in osnoval je dnevnik z naslovom »L'Alabarda Triestina", kateri je v tendenci in slogu »Indepen dente" še prekašal, izhajal je v večji obliki in imel več in raznovrstnejšega gradiva. Ta konkurenca povekšala je primanjkljaj .Independenta" v istoj meri, v katerej se mu je pomanjšalo število naroč nikor. Pa tudi primanjkljaj „L'Atabarde" vsekako ni bil majhen. Iz istih jaslij, kakor konkurent ni mogla jesti, to je bilo gotovo; od kod je pokrivalo primanjkljaj? Dolgo je to bilo zagonetka. Nekega dne zasledili so pri mestnej glavnoj davčnej blagajnici veliko izoeverjenje. Blagajnika bo zaprli, in ko je obstal zločinstvo se ga obsodili. Kam je dejal poneverjeni denar, ni povedal, preiskava je le toliko konstatovala, da ga ni zapravil, ni zaigral, ni zgubil na borzi in da se ne da izvedeti, „kje je poneverjena svota". Blagajnik zločinec šel je v ječo in kmalu potem je „Aiabarda" se premenila iz ve- likega tednika v mali dnevnik. Izdajatelj ni mogel zmagovati bremena in administracije in — administrator njen bil žal „zadržan" za dlje časa. Ta »administrator" bil je njegov svak in poleg mestni glavni davčni blagajnik, kateremu se je bilo pripetila omenjena neprijetnost. Sedaj se nikdo več ne ubija glave, od kod je „ Alabarda" dobivala sredstva, da je pokrivala svoj primanjkljaj. „Independente" so je znebil konkurenta in ker je njegova stranka vladala, se ni ničesar več bal in ni imel nikacih ozirov. Solnce je lepo sijalo nad „Cittafedilissima" in pšenica irredente je hitro rasla! In sedaj zahaja solnce, in kdo ve, kako dolgo bode še sijalo solne ■ stranki njegovi. V palači munici-palitete je zopet obupnost in v palači namestuištva bilo je kaj ganljivo postavljanje. Ločitev v obeh palačah jednako britko čutijo. Vsemogočno gospodarstvo, h kateremu je baron de Pretiš pripomogel italijanski irredenti, preplaše nost in pobitost državi zveste stranke, oslabljenje državne misli v javnem življenji mesta, ohrabrenje čez mejo škileče narodne zavesti, to so politični uspehi „kamenitega miru", s katerim je puščal in pospeševal razvijati te stvari, uspehi energije, s katero je vodil boj proti domišljeni „hrvatski irredenti". Namerovano nasilstvo. V Pulji dne 18. julija. [Izv. dop.] Voditelji nasprotne nam italijanske stranke so skrajno razburjeni; rezultat deželnozborskih volitev spravil jih je do cela iz dušnega ravnotežja. Značaj italijanski nagnjen je že tako do eksal-tacij. Ako mu dobro gre, razposajen ti je, da ni moči shajati ž njim; prav po komedijautski daje duška veselju svojemu, zasmehuje in Bramoti nezaslišano protivnika; — če pa mu najneznatuejša stva-rica spodleti, skoči pa kar mahoma iz ekstreme razposajenosti v drugi, ravno nasprotni ekstrem. Jadi-kuje ti, da se kamenu smili; zakremžljouim obra zom toži Bvetu o nemilej mu usodi, o strašnih krivicah, ki se mu gode, njemu, ki je tako nedolžen in krotak, kakor novorojeni otročiček. Italijanu neznana je resnica, da kakor posamični človek, tako tudi cel narod in isto tako politična stranka ravno v nezgodi more in mora pokazati duševno vzvišenost svojo. Stranka, ki stoji na trdni moralni podlagi, bode protestovala energično proti prizadetim jej krivicam — tu suponu-jemo vedno, kakor bi se bila Italijanom res krivica godila, dasi se jim prav i/.vestno ni —, 'skušala bi z argumenti in dokazili manifestovati pravo svoje, a nikdar ne bo sama zlorabila moči svoje — tam, kjer jo namreč ima — da bi se maščevala nad pro-tivniki; nikdar ne bo zapustila pota pravice; nikdar ne bo dovrševala činov, ki se ne strinjajo z jasnimi določili zakona in katerih ne bi mogla zagovarjati pred svojo vestjo; činov, ki so zelo podobni nnsilstvu. Kakor hitro to stori, izgubila je pravico do javnega sočutja, katero jej je bilo morebiti prej naklonjeno, izgubila je pravico tožiti druge. To so nazori solidne politične stranke, katere vsak posamični član nosi zavest v srci in pristno prepričanje, da je pravo na njegovi strani. Do teh uzvišenih nazorih neso mogli Italijani nikdar se vspeti in se tudi — bojimo se — nikdar ne bodo. Mej njimi vladajo vse drugi nazori. Tam kjer imajo oni moč v rokah, tam jim je vse dovoljeno; gorje mu, kdor bi se hotel pritoževati, ves preganjalui aparat, ki čuda izborno funkcijonujo, stopil bi takoj v akcijo — mož je izgubljen materijalno in moralno. Določila zakona so jim lanski sneg; najpristnejši etnografski, geografiški in statistiški podatki ne motijo jih. Njim velja le: beati possidentes — „moč imamo in ta je najkrepkejši mej vsemi argumenti." Če bi vender kedaj eksekutivna oblast, kateri najsvetejša dolžnost je, da čuva, da se zakon vrši, le na rahlo gospodo na to opozorila, da tako se ne sme, kakor oni delajo, no potem pa je ogenj v strehi; tožijo in jadikujejo pred svetom in ropotajo v raznih, tam na italijanskem poluotoku izhajajočih listih proti „barbarstvu avstrijske vlade". Nekaj tacega doživeli bodemo v Istri prav v kratkem, ako namreč nasprotniki ostanejo pri tem, kar so sklenili. Oblastneži naši nameravajo namreč kakor smo doznali iz najzanesljivejšega vira, ovreči nič manj nego sedem nam ugodno izpalih volitev v deželni zbor, mej njimi take, kjer je bil voljen po-Blanec naš z ogromno večino. Večino imajo v deželnem zboru in to hočejo zlorabiti. Osobito jih pa .bode istina, da imajo naši večino v skupini kmet- skih občin, torej tudi pravico, voliti jednega poslanca v deželni odbor. To ne gre, do tega ne ame priti. Mi radi verjamemo, da bi bila gospodi kontrola od naše strani skrajno neljuba, ker je marsikaj „faul ira Staate Daoemark." In zagotoviti Vas moremo, da so se vse spletke kovale z znanjem odstopivšega namestnika, da je baron Pretiš ali dobro poučen o konventikelnih, ki so se obdržavali. Kako intimno da je občeval Puetis z italijanskimi kolovodji, nam kaže njegovo živo zanimanje za najsrčnejšo željo voditeljev teb, da bi namreč Ca m p i teli i postal deželni glavar. Pustil je celo te^a bolnega TOletnega nervoznega starčka zdravniški preiskati, da bi dokazal njegovo fizično zmožnost. Kaj je bilo njemu do tega, da bi to imenovanje vznemirilo in razdražilo lojalno, državi in cesarju zvesto večino prebivalstva. Radovedni urno, kaj bo ukrenila vlada ako Italijani izvrše v deželnem zboru nameravano nasilstvo, ta brutalni čin, kakeršnega ne pozna parlamentarno življenje avstrijsko. Prepričani smo, da, vlada rok ne bode križem držala, ker jej je na tem, da se ustava dejanski izvršuje, da vsi narodi avstrijski dobe, kar jim po osnovnih državnih zakonih gre. Mi bo za trdno nadejamo, da bo našla primeren odgovor na tako predrznost, kateri odgovor naj gospodo pouči, da ni smeti staviti se — nad postavo. Odgovor ta more biti po naših mislili jedino le: razpuščenje deželnega zbora. Potem pa bodo nasprotna nam gospoda dobili lekcijo, katero ne bodo tako hitro pozabili. Seveda ho potem strašanski vrišč v italijanskih in nemško-židovskih listih. To pa naj ne moti nikogar, kajti žurualistiki tej ni do resnice, ampak jej je jedini smoter: pritiskanje Slovanov, kar pa ne sme biti cilj resnično avstrijski vladi. Bodemo videli ! Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 20. julija. Nemškokonservativni „Vaterland" sedaj po vo-btvi daje Staročehom razne svete, ki so pa seveda taki, da bi ne bili 4'oliom temveč le nemškim konservativcem v korist, ko bi jih poslušali. Posebno jim priporoča kristijanskosocijalni program. „ Politik" pa zavrača vse take nasvete, in pravi, da imajo Staročehi že nasvetov dovolj. Razmere na Češkem tudi bolje poznajo, kakor »Vaterland*. Njih program je narodno ohraneuje. Temu programu se nikakor ne odreko v prid kacemu druzemu programu. Nemški konservativci so pa v tem oziru seveda v boljšem položaji. Njihovej narodnosti ne preti nobena nevarnost niti od birokraeije niti od levice. Nemci neso le po vsej Avstriji jednakopravni, temveč imajo povsod še predpravice. Čebi se pa še v ožjej svojej domovini morejo boriti za jednakopravnost. Zaradi tega so Čehi dolžni na prvem mestu boriti se za ohranitev narodnosti češke in za narodne pravice. Nadalje pa dokazuje „ Politik" na izidu volitev na Tirolskem, da kristijansko socijalni program nema občne zdravilne moči. Deželni zbor dal mat I muki se je danes sešel. Jurij conte Vojnovič Užicki imenovan je deželnim glavarjem in Kajetan Buiat njegovim namestnikom, Vnaiije države. Nek italijanski list zatrjuje, da Italija pošlje 300.000 vojakov na Francosko, 400.000 pa na Poljsko proti Itusom, ako bi prišlo do splošne evropske vojne. Kako nagrado pa bode Italija zahtevala, če »tori Nemčiji in Avstriji tako uslugo, list ne pove. Zastonj Italijani ne bodo nikomur pomagali. Prebrisani so dovolj, da so si nagrado že poprej izgovorili. „Matin" priporoča, da bi Francija in Švica sklenili zvezo. Ta zveza bi bila Francozom jako koristna. Švica bi lahko odvračala Italijo, da ne bi pomagala Nemcem, kadar napadejo Francijo. Šrica ima mnogo dobrih naravnih utrdb in 200.000 mož vojske, ki je dobro oborožena, dobro izvežbana in posebno sposobna za vojsko v gorah. Sangothar-ske utrdbe zabranjujejo, da se ne more lahko premikati italijauska vojaka proti Francoskej. — Te utrdbe so oborožene z najboljšimi topovi, l Ne da se tajiti, da bi bila Švica dobra zaveznica Franciji, že zaradi njene strategično važne lege. Drugo je pa, bi li Švica hotela skleniti tako zvezo. V tem oziru morda francoski list malo preoptimistično sodi. Mi vemo, da Švica ni baš naklonjena Nemčiji, a vender se ne bode hotela srednjeevropskim vlasti m zameriti Franciji na ljubo, temmanj, ker se ne ve, kdo da zmaga Naj bi Nemci zmagali, bi bil konec samostojnosti Švice, Če bi pomagala Franciji. Zaradi tega se bodo v Brnu najbrž odloČili za neutralnost in bodo le svoje meje po mogočnosti branili. Dalje v prilogi. ~^LMI Odnošaji na Kreti ho dan za dnevom slabši Oboroženih ustašev je vedno več po deželi. Ustaški odbor izdal je oklic na prebivalstvo, da naj nikar ne plačuje davkov. Turčija se je že sama preverila, da ne bode mogla ukrotiti Krečanov. Obrnila bo je do velevlasti, da bi s pomorsko demonstracijo pokazale Krečanom, da ne odobravajo njihovih teženj po zjedinjenji z Grško. Frai cija je baje že dala trem oklopnicam ukaz, da odidejo v o rij i nt in se pridružijo drugim ladijam, ko bi se sklenila blokada Kreta. Jako slabo uslugo je naredil Turčiji angleški mi-nisterski predsednik, ki je trdil, da se bodo Krečani nazadnje le sjedinili z Grško. S tem je dal razumeti, da angleška vlada odobrava njihovo teženje. Tak govor je jim seveda dal še večji pogum. Turčija bi Kreto tudi sama odstopila Grškej za kako odškodnino, ko ima ž njo že take neprijetnosti, a se boji, da bi potem Makedonci začeli energičneje zahtevati, da se zjedinijo z Bolgarijo, Tesalci in Epirci pa, da se zjedinijo z Grki. In tako bi prišlo polagoma vse orijentsko vprašanje v tek, ki bi se končalo s tem, da bi Turki morali se umakniti v Azijo. No le v Švico, temveč tudi v Belgijo pošiljala je Nemčija vohene, da so socijaliste nagovarjali k izgredom. „Independance Belge" je objavila neko tajno izvestje guvernerja provincije Hennegau, vojvode Urselskega, v katerem se Nemčija dolži, da pošilja vobone in podpihovalee v Belgijo. Socijalni odbor v Monsu dobil je 1500 frankov iz Strassburga, kakor se sodi, je te denarje dala nemška vlada. Knez Bismarck je pa hotel vso krivdo za izgrede v Belgiji zvrniti na Francijo. Nemškemu poslaniku v Berolinu je odločno trdil v nekem pogovoru, da je Francija nahujskala delavce. Nemčija bi rada Švico in Belgijo pripravila tako ob veljavo pri ve-levlasteb, da bi nazadnje dovolile, da se razdelita in uničita ti dve gnezdi anarhizma, pri čemer seveda bi Nemci dobili najboljše kose. \cinšlio narodnoliberalni list „Hanover Cou-rier" priporoča, da se napravi kacih 15 vojnih ladij za kolonijalno službo, da ne bode treba vojnih ladij klicati iz Afrike in Avstralije domov, Če bi bh za čela vojna. Nadalje ta list priporoča, da se osnuje posebna kolonijalna vojska in da se Nemčija sploh energičneje loti kolonijalne politike. Nemška država naj vzame sama v roko upravo v vzhodni Afriki. Premeni naj se tudi dosedanji nemški kolonijalni program, po katerem hodi nemška zastava za trgovino, in trgovina naj hodi za zastavo. Za kolo nijalne zadeve naj se osnuje posebni resort s svojim načelnikom z močno inicijativo. Ta članek je pisan na Željo kancelarjevo, ki bi rad, da se Nemčija energičneje loti kolonijalne politike in hoče na to pripraviti javno mnenje. Dosedaj je državni zbor le nerad denar dovoljeval za kolonijalne potrebe. Dopisi. Iz Si. Iittmberia 18. julija. [Izv. dop.] Slučajno prišla mi je v roke neka številka „Sloven-čeva" — če se ne motim ponedeljska, kjer pobija g. Žitnik mej domačimi stvarmi ono trditev „Slov. Naroda" : „ včasih je tudi g. Hribar dober." Pri istej priliki omenja g. Žitnik, da mu je poslal neki župnik list, v katerem piše: „Korenito narodna stranka se Te boji" itd., sumniči tega župnika, da je „Slov. Narodu" poslal ono vest, in slednjič ga „Narodu" tudi privošča. List, kateri tu g. Žitnik omenja, pisal sem mu jaz, torej si tudi lahko mislim, da je uredništvo „Slovenčevo" na mene merilo in mene „Narodu" privoščilo. Ne vem, kako more g. Žitnik sumničiti mene, ko mu mora vender znano biti, da meniob zadnjih volitvah ni omenil ni g. Hribarja niti v razgovoru niti v listih, jaz torej tega poročati mogel nese m. Morda je pa to le oni zažugani napad .... Ali pa je posledica tega, da se ne ujemam z „narodnim humbugom" in z „ narodnimi Samojedi"?! — Na to, da me si. uredništvo „Slovenčevo" privošča „Narodu", niti se ne oziram, kajti glede političnega mišljenja sem nezavisen. Da bo pa g. Žitnik osvedočen, da se je motil, misleč, da sem jaz poslal opazko »včasih je tudi g. Hribar dober", prosim, slavno uredništvo „Slo-venskega Naroda" naj blagovoli javiti, da omenjene vesti nesem sporočil jaz.*) Anton Berce, župnik Iz Maribora 18. julija. [Izv. dopis.] Ker v Ljubljani snujete višjo dekliškošolo, utegne čitateljem ugajati, ako v naslednik vrsticah podam nekoliko podatkov o tukajšnji gospodinjski šoli, ki obstaje Že pet let. Naši gospodinjski šoli je namen odrasle deklice izvežbati v gospodinjskih opravilih, popolniti njihovo splošno omiko in privaditi jih pridnosti in nravnosti. Gospodinjska šola ima dva razreda, učni pred- *) Potrjujemo, da dotične notice nesmo dobili od gosp. župnika Bercota. Uredn. meti pa so: Prirezavanje in zaznamovanje perila, ročno šivanje in šivanje s strojem, vezenje, gospodinjstvo, računstvo in gospodinjsko knjigovodstvo, nemščina in kupčijski spisi. V drugem oddelku: Risanje krojev, izdelovanje obleke, tino pranje in friziranje. V izobraževalni šoli poučuje se: umetna dela, zgodovina, literatura, knjigovodstvo, zemlje-pisje in zgodovina, risanje, slikanje, petje Šolo pohajalo je letos 119 učenk, katere je poučevalo dvanajst učnih sil. Vseh stroškov bilo je 315G gld. Od te vsote spada 2020 gld. za pouk, 108 gold. za učila, 216 gold. za hišno opravo in orodja, 750 gld. za upravo. Pokritje iznašalo pa je 2627 gld, in sicer: Ostanek v blagajnici 200 gld., učnina 1180 gld., upisnina 90 gld., za obrabo šivalnih strojev 14 gld., deželna podpora 500 gold., podpora mesta Mariborskega 800 gold., darila in razni dohodki 100 gld. Primankijaja bilo je samo 272 gld. Iz teh številk je jasno, da gospodinjska šola ne zahteva tolikih troškov, kakor si nekateri mislijo, prepričali smo se pa v nas, da je mali kapital, ki se vsako leto nalaga za bodoče naše — seveda nemške gospodinje, jako dobro investo-van in bode donašal obi lega sadu. Zatorej priporočam Ljubljančanom, da se podvizajo z višjo dekliško šolo in se ne ozirajo čisto nič na ugovore z neke strani, ki dosledno ovira ves napredek. Narodno ženstvo je „conditis sine qua non" za vsak narod, da se pa ta pogoj doseže, treba baŠ dobre gospodinjske Šole za odrasle deklice, kakeršne Šole pa Slovenci, žal, še vedno nemarno, akoravno je veledušni gospod Gor up položil tako trden temelj, da nas celo Nemci na tem zavidajo. Wt Oorenjega $tajcr|a 17. julija. [Izv. dop] Ko so pred kratkim pri različnih premogo-kopih rudarji začeli ustavljati delo, so takoj skoro vsi Dunajski listi začeli svetu dokazovati, da je to početje kužna bolezen, ki bi se mogla odpraviti le z radikalnimi sredstvi. Seveda je razvidno, da so nekje rudarji morali najprvo začeti praznovati in po drugih krajih so jim sledili in jim še sledijo; da pa se je to zgodilo, je pravi dokaz, da je rudar zdrav in trden dovolj ter silno zahteva svojo pravico. Oni primer torej ima le lažnjivo podlago, posebno pa tu ne velja, kjer odločuje čili in zdravi element, kaže pa vender jasno nesramno vedenje onih davno znanih časopisov. Mora se znati, da je položaj delavcem na plavžih in fužinah ter tovarnah mnogo ugodneji, kakor rudarjem, posebno, kar se tiče plačila in pa naprav, po katerih se delavec izobražuje in si tako vsaj nekoliko spodobnejšo bodočnost pripravlja. Treba je znati položaj rudarjev natanko, če hočeš razumeti, zakaj rabi ta stan posledno silo, da bi si življenje svoje zboljšal. V premogokopik, kjer danes praznujejo rudarji, zasluži najboljši delavec, to je kopač (hauer) 0*9 gld., ker mu je po vsečloveških zakonih dovoljeno skrbeti za rodbino svojo, mora z devetdesetimi krajcarji na dan vso svojo rodbino tudi živiti. ("Je se pomisli, da rudar živi navadno v gorskih krajih, kjer je manj rodovitne zemlje, razumi se, da mu je življenje boij drago, kakor pa delavcu v krajih, kjer se nahajajo rodovitna polja. 14. t. m. čitalo se je v Dunajskih novinah dopis iz gorenještajer-skega premogovnika, da služi najboljši rudar 40 do 60 gld. v štirih tednih, t. j. v 25 službenih dneh, torej na dan (schicht) 160 do 240 gld.; v „Tages-post" pa se čita 16. t. m. da se sedaj, ko delavci praznujejo, jim obljubuje k večjemu še le 1*20 gold. (Moral sem to povedati, da vsak sam sodi, kako pišejo novine in kakšna je resnica. Iz tega gotovo jasnega računa razvidite, da bi Vam poštenjak nikdar ne mogel odpustiti, če židovskemu listu le be sedo verjamete.) V ponedeljek ustavili so delo rudarji v jamah in dolih pri Ljubnem, seveda še le potem, ko so prej predložili svoje zahteve in jim je urad odgovoril na prošnjo tako, da neso bili zadovoljni s povišano plačo. Sedaj praznuje v Seegrabnu alpinskih rudarjev blizu 700, Dra8chejevih 800, na MUuzenbergu (al pinskih) blizu 300 in Mayerovih v Tollinggrabnu tudi kacih 300. Imenitno je, da so delavci jedini, ko jeden mož, hvalevredno pa, da do sedaj še ni bilo nobenega nereda; znano je, da so slovenski rudarji silno vroče krvi, toda češki in nemški delavci znajo jih miriti, ker so previdnejši. Pravi se, da bodo tudi v Donavicih začeli delavci praznovati, toda to se menda ne bo zgodilo, kajti, kakor sem že omenil, v fužinah imajo delavci neprimerno lepšo plačo in tudi drugače mnogo ugodnejše razmere. Vojakov je v resnici sedaj v Ljubnem in okolu dva prapora; večinoma stražijo rudniške pisarne ter vse tehniške naprave in stroje in pa shrambe za strelivo; vrhu tega Še branijo, da se ljudje v prevelikem številu ne zbirajo. Moral sem Vam to pisati, gospod urednik, misleč, da Vas bode zanimalo, ker tu trpi Blovenska korenina, kajti mej rudarji je 80 odstotkov Slovencev, 15 odst. Čehov in 5 odstotkov Nemcev. Nekoliko drobnosti: V ponedeljek se je izvedelo, da so rudarje krivo sodili, ko se je pravilo, da so 18 ktj streliva ukradli, tat je namreč nek pisač, ki je prej služi) v Seegrabnu. Da pritiskajo delavci na delavce, to je seveda prav, kajti lahko se razvidi, da postanejo morebiti nasledki praznovanja za delavce in gospodarje prav neugodni, in zato bi marsikateri rudar raje že dalje živel tako ubožno, kakor do sedaj. Ce pa vozniki ne vozijo več, ti ne praznujejo, kakor časniki pravijo in lažejo, marveč so brez opravka, ker nemajo Česa voziti. Ravno tako se godi z rokodelci, ki imajo delo pri premogovih jamah. Tudi ni resnica, da bi se rudarji zbirali skrivno v gozdih in sicer zato ne, ker ne potrebujejo novega programa, temveč jim je le geslo: Za to plačilo ne moremo delati več in tudi ne bomo; vrhu tega pa rudarji znajo, da se naredbam oblastev ne smejo zoperstaviti, ker bi s tem le sebi škodili. Resnica je, da se uradom komaj posreči dobiti toliko mož, da stražijo v jamah, vsaj toliko Časa, da se napeti položaj spremeni. Ko bi pa res tudi na Spodnjem Štajerji začeli praznovati, usiljuje se mi le skrb za red in razumnost in prosim le: Bog pomagaj ubogim rudarjem! Domače stvari. — (Ali to ni nevarnost?) V včerajšnji številki „Politike" pojannuje „slovenski poslanec" razgovor, ki sta ga imela dva naša poslanca s pravosodnim ministrom. Poudarja se tu prvič, da sta slovenska poslanca pri tisti priliki bila stopila pred grofa Schonboma kot pooblaščenca svojih slovenskih koleg, kar je bilo ministru dobro znano. Iz tega izhaja, da je minister govoril slovenski delegaciji, kar je pri tej priliki govoril, da so torej njegove besede javnega in splošnega pomena za nas. Drugič konstatuje „slovenski poslanec", da se je takrat govorilo z ministrom o posameznih slovenskih narečjih in da je minister zastopal mnenje, ki seje razlikovalo od mnenja naših dveh zastopnikov. Mi si moramo misliti, da sta tukaj naša poslanca imela in zastopala dobro za nas mnenje. Temu nasproti pa se je minister, do bi obrazložil svoje mnenje, sklical na ekscelenco Ljubljanskega škofa. Ta, d«*. Jakob Missia, je ministru zatrjeval, da (besede „Politike":) Bv resnici v mnogih krajih narod ne razume pridigarjev." In te besede je minister kot argument porabil pjoti trditvam slovenskih zastopnikov! In tretjič poročilo „Politike", katero je po svojom osornem tonu proti nam obrneno, konstatuje, da je sklic pravosodnega ministra na škofov izrek, živo pa tudi neprijetno izne na d i 1" državna naša poslanca, „ki sta takoj remonstrirala proti tej informaciji" — itd. Temu pa mi dodajemo : Če sta poslanca „remonstrirala" proti takej napačni informaciji Ljubljanskega škofa, — ni li bila naša narodna dolžnost, da smo spravili to informacijo v javnost. Ni li v tem nevarnost, če visok dostojanstvenik, dvomi nad jedinstvom in uraevnostjo slovenskega'jezika, češ, narod v svojih narečjih ga ne umeje! Ali naj se iz tega dvoma ne sklepa, da je pismena slovenščina nek fabrikat, kateri je slovenskemu narodu tuj ? Ali naj je pravosodni minister, opirajoč se na tak dvom in na takšno positivno informacijo, prijatelj uradne slovenščine, ki ima neprimerno abstraktniše reči izražati, nego slovenščina z lece, — in celo te ne razume narod? Tu je pa nevarnost za našo jednakojiravnost, in mi smo na njo torej po vsej pravici in resnici opozorili. Sedaj, gospoda „Slovenčeva", berite poročilo klasične priče v „Politiki" in potem primerjajte Vas popravek v „Slovenci" z dne 16. julija, ki veli: „Istotako gosp. knezoškof ni rekel, da ljudstvo, ako se slovenski pridig11 j e> pridige celo ne razume." In „Po-litik" ? Kdo torej zavija? — (V Cel ji) nastanil se je g. dr. Vrečko kot odvetnik. To je sedaj četrti slovenski odvetnik v Celji. — (Urednik g Gustav Pire) Sel je 15. do 31. julija na dopust, da si ogleda trtno-ušne naredbe na Francoskem ter planšarstvo in sirarstvo v Švici. Zaradi tega izide prihodnja Številka „ Kmetovalca" nekaj dni kasneje. — (Gospodom pevcem slovenskega pevskega društva »Slavec') naznanja se, da se pričnejo zopet redne pevske vaje v ponedeljek 22. t. m ob 8. uri zvečer. K polnošte vilni udelobi vabi odbor. — (Klub amaterjev-fotografov v Ljubljani.) Pri zadnjem občnem zboru tega novega društva so bili v odbor voljeni vsi dosedanji provizoričui odborniki in sicer: Ivan Šubic, predsednikom; Gustav Pire, tajnikom; Luka Pintar, blagajnikom; gospa Marija Hlavka in pa Anton T ram te odbornikoma. Zbor je nadalje sklenil, da si omisli društvo popolen laboratorij in kupi nov fotografični aparat, ki bode odgovarjal vsem zahtevam sedanjega časa in vedno na razpolaganje društ-venikom v vajo in zabavo. V kratkem se prično društvena predavanja, pristopna udom in sploh prijateljem fotografije, o najnovejših iznajdbah in tehnikah na polji te lepe umetnosti; predavanja bodo zvezana z demonstracijami, ki bodo novim društve-nikom pokazala, kako je treba postopati pri izdelovanji slik. — Društvena pravila se uže tiskajo in v kratkem se bodo razpošiljala udom ter sploh interesentom za novi klub. — Oglasila naj se adresujejo na društvenega predsednika. (Virantova hiša, 1. nadstropje. Zvezdarske ulice.) — (Z Vrhnike:) Javili ste že, da je bil jednoglasno županom izvoljen g. Gabrijel Jelošek, dostaviti treba še, da so bili občinskimi svetovalci izvoljeni gg.: Karol Maver, Josip Lenarčič, Jurij Grampovčan, Karol Kotnik, Fr. Galle, Jakob Kovač, Josip Jurca in notar Anton Komo t ar Kakor že imena in pa jednoglasna izvolitev župauova kažejo, vršila se je volitev na podlagi kompromisa. — (Iz Trsta) odpotoval je mnogoimenovani generalni konzul Durando, obitelj njegova odšla v letovišče. Trdi se, da se zopet povrne, možno, celo verojetno pa je, da ga ne hode več. — (Vreme.) Par dni imamo zaporedoma plohe in nevihte. Vzduh se je zalo ohladil, v Koroškem kazal je predvčeraj termometer -t- 13° O, — V Turah je snežilo. — (Novomeške uadgimnazije poročilo) ima na prvem mestu sestavek: Jezik v Mat. Ravnikarja „Sgodbahfvetigapifma sa mlade ljudi", ki gaje spisal g. V. Bežek. Gosp. pisatelj razpravlja Ravnikarjev jezik glede glasoslovja, oklikoslovja in stilističnih posebnostij. Bežekova razprava je dobro došla, škoda, da je tisk tako nedostaten. Iz šolskega izvestja razvidimo, da je na tej gimnaziji poučevalo 15 učnih moči j, dijakov bilo je začetkom leta 208, koucem leta 189, mej temi 173 Slovencev, 12 Nemcev. Rodom bilo jih 149 b Kranjskega, iz Novega Mesta 18, iz Štajerske 13 itd. Odličujakov bilo je 17, prvi red jih je dobilo 124, ponavljalni izpit dovoljen je 27, dvojke dobilo jih 16, trojke 2 Učnina iznašala je 2655 gld., Štipendij imeli so dijaki 17 v skupnem znesku 2023 gold. 14 kr. Podporno društvo imelo je 1222 gld. 78 kr. dohodkov, 778 gld. 27 kr. izdatkov, v obligacijah pa ima naloženih 3740 gld. — (Letno poročilo deželne male gimnazije na P tuji) ima na prvem mestu obširen sestavek „ Zur Methodik der Caesar-lectlire in der Quartaa, ki ga je s strokov-njasko spretnostjo spisal g. profesor Fran Že lezi nger. Učencev na tej gimnaziji bilo je začetkom leta 9G, koncem leta 85, mej njimi 48 Slovencev, 35 Nemcev. Izimši trojico bili so vsi rodom s Štajerskega. UČnine plačalo se je 1275 gld., vsprejem-nine 70 gld. Podporno društvo ima 1117 gld. 33 kr. premoženja. Velike važnosti za dijake je „ Dijaška kuhinja" v minoritskem samostanu, kjer so dijaki dobili v preteklem šolskem letu za 448 gld. 35 kr. hrane. — (Konjarski odsek) ces. kr. kmetijske družbe kranjske imel je dne 5. t. m. sejo, pri kateri so bili navzoči predsednik g. dr. Rudesch in odborniki gg. Hauslik, Lenarčič, Perdan, Pire, Povše in Seunig. — Konjarski odsek je v tej seji ukrenil vse potrebno za konjsko dirko v Šent Jarneji in določil darila, ki bodo znašala 400 gld. Prvo darilo bode 100 gold. — Odsek je tudi ukrenil prositi c. kr. kmetijsko ministerstvo, da bi pomnožilo število žrebcev ua Kranjskem, ker sedanje število ne zadostuje. — V nedeljo 7. t. m. popoludne se je pa zbral odsek na žrebčarski postaji na Selu ter pregledal vse žrebce. Odsek je ukrenil predlagati, da se razen tistih žrebcev , katere je poveljništvo odstranilo, odstranita še dva druga — (Iz Kranjske gore) se nam piše dne 19. t. m. Danes zjutraj klatil se je stekel pes po Kranjski gori. Ogrizel je dvoje otrok, dvoje odraslih ljudij, jedno kravo, jednega psa, jednega mačka in jedno raco. Zasledovali so ga prav hitro in lovcu Smoleju iz Kranjskegore se je posrečilo, da ga je okolu 11. ure ustrelil v Rutah. Popadenega psa so ubili, maček je sam poginil — (Pasji kontumac) proglašen je v Planini in Cerknici na Notranjskem ua tri mesece po-čenši s 15. dnem t. m. Telegrami „Slovenskomu Narodu1: Cetinje 19. julija. Vsa knežja obitelj odpotuje koncem prihodnjega tedna v spremstvu velikega kneza Petra Nikolajeviča, princa Petra Karadjordjeviča in njegove soproge prin-cesinje Zorke v Petergof, kjer bo dne 9. avgusta rečenega velikega kneza poroka s črnogorsko prince sinjo Milico. Do Reke vozili se bodo na črnogorskem jahtu „Sibil", z Reke pa bodo potovali čez Dunaj, ne da bi se ondu ustavili. Knez Nikola ne pojde v kopelj v Vichy in se najbrže okolu 20. avgusta povrne domov. Berolin 19. julija. „National Zeitung" javlja, da je cesar Fran Josip izrekel željo, da bi se opustil vsak hrumeč vsprejem. Car pride mej 21. in 26. avgustom v Berolin. Pariz 20. julija. V ponedeljek nekda izide nov manifest Boulangerjev kot odgovor na obtožnico. Shod Boulangistov v Marselji sklenil, da se Boulanger v štirih okrajih postavi kandidatom za generalni svet. Carigrad 20. julija. Vlada zaukazala, da se odpošlje na Kreto nekoliko batalijonov, ki se bodo nemudoma v Beirutu ukrcali Razne vesti. *(Mična dogodbica.) Mej slavnostjo, katero so priredili nedavno na čaBt perzijskemu šahu in pri kateri je bil prisoten tudi G1 a d s t o ne , povedalo se je mej drugim vladarju, da bode „veliki stari" kmalu praznoval svojo zlato poroko. „Zlata poroka", de na to šah, „kaj je to?" Ko mu pojasnijo pomen te redke slovesnosti, vsklikne Nasr-ed-din, najbrže spominjajoč se svojega dobro napolnjenega harema v Teheranu: „V istini, boljše je z jedno žeusko živeti 50 let, nego s 50 ženskami jedno leto!" * (Nezgoda u a železnici.) V Moiransu pri Grenoblu na Francoskem trčil je 13. t. m. tovorni v osobni vlak. Pet osob je mrtvih, petnajst pa smrtno ranjenih. ♦(Rubežen in nje zli nasledki.) Iz Ćrnovic se poroča: Oroslav Tur a k in njegov sin Matej ubila sta s koli župana Nikolaja Turaka iz Torakija, ko ju je rubil zaradi zaostalega občinskega davka v znesku 5 gld. Morilca in nesrečni župan so si v bližnjem sorodu. Oče in siu objavila sta se po storjenem zločinu sama okrajnemu sodišču v Putili. * (Otrovanje.) Kakor se 17. t. m. z Dunaja javlja, zastrupila je v Incersdorfu 37 letna Magdaleua T orna nova svojega tri leta starejšega soproga Matijo. * (Ubežni knjigovodja ujet) Knjigo vodja Ludovik Funk iz Kirchberga ua Virternber-škem ponaredil je pretekli mesec nekaj pisem, jio-neveril nad 21.000 mark ter pobegnil iz Hofa Na Dunaji so pa redarji 16. t. m. zasačili 45letnega ubežnika, katerega bodo poslali bavarskemu de-želuemu sodišču v Hof in prejeli razpisano nagrado 500 mark. Narodno-gospodarske stvari. Delovanje v zvezi stoječih slovenskih posojilnic v 1888. letu. Poteklo je leto dni, odkar smo poročali o delovanji slovenskih posojilnic 1887. leta. Znotranji izkaz za leto 1888. kaže zelo pomenljivi napredek, zdatneji kakor 1887. 1. Napredek se ne kaže v skupnem denarnem prometu, tem bolj pa v množečih se zadružnikih, v višjih hranilnih ulogali in dos'edno višjem znesku posojil. Izkaz denarnega prometa itak ni pomenljiv, ker se tisti lahko po volji zviša, namreč če se podaljšana posojila dvakrat na leto sprejmejo in zopet izdajo, to pa ni efektivni promet in tako se ne bi smelo izkazovati. Če bi Celjska posojilnica take izkaze delala imela bi prometa nad 3 milijone gld., v istini ga pa ima blizu 1 milijon gld., zato, ker stavlja v promet samo le novo dana posojila, ne pa tudi tiste, od kate- rih se dvakrat na leto plačajo obresti. Glavna stvar je torej stanje hranilnih ulog in danih posojil. Število zadružnikov pomnožilo se je od 13.289 na 15.207. To kaže, da segajo in si pridobivajo zaupanje posojilnice vedno bolj mej ljudstvom, in da ni zadružno delovanje masi narodovi nič več novega. Ker malone vse posojilnice dovoljujejo posojila le zadružnikom, mora vsak, kdor želi posojila, upisati se v zadrugo, kar je pametna in koristna naredba. Kajti kdor je postal zadružnik, navadno ostane, ako tudi poplača svoj dolg in po tem potu rastlo bode število za zadrugo se zanimajočih ter zanjo odgovornih članov. Posebno pa tudi zaradi tega, ker imajo take posojilnice velike olajšave pri davkih. Zatorej moramo tukaj očitno grajati posojilnico, ki ne dela tako in plača zaradi tega ogro.nno svoto 1531 gld. davka, sicer bi plačala samo okoli 30 do 50 gld.; to zasluži torej očitne graje, s tem se obresti podražijo za 1% in nima nikdo nič od tega, kakor par mogotcev par krajcarjev več dividende. Gospodje, to ni dobrodelni zavod, ampak se mu lahko reče brez jiotrebe oderuški. Največ zadružnikov, 2005 šteje posojilnica Ptujskega okraja, kjer narodno probujeno ljudstvo spoznava koristi in ime-nitnost narodnega denarnega zavoda. V Celji je 1607, v Mariboru 1505, v Mozirji 778 zadružnikov. Razmerno narastel je tudi znesek uplačanih zadružnih deležev od 307.007 gld. na 338.093 gld. Hranilne uloge so znašale koncem 1887. leta 2,296.211 gld., 1. 1888. so pa hranilne uloge narasle na lepo svoto 2,698.601 gld., dokaz v številkah, kako da raste zaupanje do posojilnic vzlic klevetanju nasprotnikov, katerim so ravno posojilnice najhujši trn v peti. Ljudstvo, katero stoji v gmotnem oziru na lastnih nogah, nezavisno je tudi v političnih vprašanjih. Nekatere posojilnice imajo celo več ulog, nego jih potrebujejo, n. pr. Mariborska Večim pa ne zadostujo uloge in zadružni deleži ter so prisiljene, po izposoj ilih pridobiti si denarna sredstva. Zveza tu posreduje, kakor tudi pomaga pri ustanovi novih posojilnic in v davčnih zadevah. Sicer se je pa v tem oziru leta 1888. velikanski zboljšalo, kajti 1. 1887. so si posojilnice bile izposodile 83.620 gld. pri tem, ko so imele gotovine in drugod za rezervo naloženega 23 1.034 gld., 1. 1888. pa imajo še na posodo vzetih 80.684 gld., imajo pa za to v blagajni in pa pri zavodih naloženega lepo svoto po 355.136 gld., torej za golrli-jev 274.452 več, kakor izposojenega, kar jim ostaja kot rezerva za slučajne potrebe in taka rezerva je prepotrebna zaradi tega, ker so posojilnice navezane same na sebe in nimajo o katastrofah pričakovati pomoči. Denar je v rokah naših v tem oziru mogočnih nasprotnikov, polastili so si vse veče denarne zavode kakor hranilnice in če bi nam bilo pomoči potreba, gotovo je ne bi dobili od njih, ki bi nas radi le potlačili. V letošnjem 1889. letu so se pa razmere tako na dobro obrnile, da ne bo treba posojilnicam iskati izposojil, temveč stale bodo tudi v tem oziru na svojih trdnih nogah. Obresti za hranilne uloge so navadno še 5%, torej malo višje, nego pri hranilnicah, pa večje posojilnice dovoljujejo tudi le še po 4x/i *n cel° 4%. Za posojila se zahteva navadno po 6%, kar ni pretirano za osobni kredit. Nekatere posojilnice so cel6 na 51/« m 5% že znižale obresti pri posojilih, posebno pri uknjiženih. Kakor hranilne vloge, narastla so tudi posojila dana zadružnikom. Posojilnice imajo izposojenih 2,943.369 gld. ali za 337.177 gld. več, nego prejšnje leto, od tega imajo štajerske posojilnice dve tretjini, namreč 1,950.665 gld., ravno tako hranilnih ulog od skupnih 2,61)8.601 gld. imajo štajerske 1,840.596 gld. Koliko poštenih kmetskih posestnikov je bilo rešenih iz rok oderuških in pred poginom, lehko presojamo, ako se spominjamo, koliko je bilo se pred malo leti eksekutivnih dražeb kmetskih posestev in koliko menj jih je zdaj. Zato znova kličemo rodoljubom: Ustanavljajte posojilnice, kjer jih še ni. Koristili bodete narodu po dvojnem potu. Kdor ima na razjiolago gotovino, bode vedel, kje varno naložiti svoj denar. Pošteni in zaupanja vredni mož pa bode našel v sili pomoč pri domačem denarnem zavodu. Vsaka slovenska posojilnica je narodna trdnjava. „Zadruga". L}ud*ko nimmInIvo. Moll-OVO „Francusko žganje" dajo ravno tako uspešno kakor ceno srodstvo proti trganji po udih, ranah, oteklinah in uleaih. Cena Bto-klunici HO kr. Vsak dnu razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, ua Dunaji, Tuchlauben 9 V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat v, njegovo varstveno znamko in podpisom. 6 (55—9) Preskušena slcczi -3=0 let! (I' t i) najslavnejših profesorjev in zdravnikov ^^J*. fivfvv Evrope zapisujejo in priporočajo za vsak-^&sF danjo rabo le pristno'c. kr. zobozdravnika &3$JT <|r. lBog»i»-a Anatherin ustno vodo v dvojno p •vekšanih steklenicah, kot radikaluo sredstvo proti vsakemu zobobolju, vsakoj bolezni ust in dlesna, katera, če m o rabi hkratu z dr. Popp-ovim zobnim praftkom ali zobno pasto, vedno ohrani zdravo in lepe zobe. Dr. Popp-a zobna plomba. (616—23) Dr. Fopp-a zoljiaono milo za vsakovrstne izpuščaje, zlasti za kupelji. I*regerska papirna renta 5°/0 . ... 95 „ b/, Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . — ,, Dunav* reg. srečke 5°/0 . . K m t gld. 122 „ Zemlj. oboi avst.r. 4l/1°/0 zlati zast. listi . 118 „ Irc.ditne srečke ..... 100 gld 183 „ Uadolfove srečke..... 10 ,, 20 „ Akcije anglo-av&tr. banke . . 120 „ 124 „ L'rammway-društ. velj. 170 gld. a v. 229 „ danefc 83- 80 84- 70 10970 99 75 907 •— 308 25 119*20 9-47 6*64 58 30 - k 20 , 95 60 25 GLAVNO SKLADIŠTE nn]t5!st:Ie lu2m KISELICE kateri je kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih dihati iu prebnvil, pri protinu, želodčnem in me-hurnetn kataru. Izvratno jo za otroke, pre-1,11 7, bolele in mej nosečnostjo. Najboljša tlijetetična in ogveže*alna pijača. Henrik Mattoni, Karlsbad in Duna). Prodajalnico z vso upravo in s stanovanjem oddam (altoj uli |»u o sv. Jlilunlu v najemi pod prnv ugodnimi poboji. Vso drugo pri gosp. Janciu Borštniku v Kurji (558—1) VUNi- Proti ognju varno železne kasete, ki se dajo I vijaki pritrditi, kakor tudi rabljene in nove, ognju vari r&te&tovane Strakosch-Eonor jovo stroje za pranje in munge priporoča (57-38) ALEXANDER HERZ0G Dunaj, tirali. 1:. Uriiunerstrasse G. Katalogi zastonj in franko. ^ če Grolloh-ova obrazna crome Oeme Gro 1 teh) ne odpravi vseh nečistostij kože, kakor: peg, ogre, ogorelosli itd. ter naredi polti svetlo bele in mladinsko ciste. — Ni nikako barvilo (Schuiinke). — Cena 60 kr. — Glavno razpošiljatnico ima J. Grolloh v Brnu (Moravsko). — V LJubljani ima zalogo Ed. Mahr, parfumer. (652-19) rasna 11 jei: 18. jnlija. Pri Slonu: Žetnica z Dunaja. — DOsihoviB iz Ororloe« — Adler z Dumija. — Belec od sv. Martina — Wechsler iz Gradca. — Bojauovich iz Panosnto. — Feigel z Dunaia. — Trubert iz llouioto* a. — Polakovič iz Trsta. — Grob« man iz DisBeldorfa. — Wekher z Dunaju. Pri MnlKiii Horvat iz Budimpešte. — Cantaninl iz ltuko. — Pttkovšek iz Vrhnike. — KOniguian, \Vust, Le- I—I &5 1—I tSJ l-H > cd a f*H cd M 03 Cd -rd o cd i 1 3" S.BERGER, »i prodaja ceno erstr. 10. mi, l>ni Najstarejša, prva in največja (143—12) kr. priv. mama za cementsko blago Porlmoos-ski portlandski cement, Kufsteinsko hidravlično apno, Schottvvienski stukaturski gips, Schottvvienski alabaster-gips, cementske ploš e za tlak za uhodišča, kuhinje, vestibule, hodnike itd., mramornate mozaik-plošče za vestibule, hodnike, kuhinje itd. itd. ravno tako vložene mramornate mozaik-plošče najfinejšo zbrušene in tudi polirane, betoiiovauje, hlevne naprave, kanalni žlebovi, naprave pis-soirov, ograje vodnjakov itd. itd. JOS. NEUMOLLER & COMP. Itiiusij. Wieden, VVimstrasse 3. iftT~ Ceniki zastonj in franko, "^fci Letno grebenasto blago jako elegantno in trajno za mofiko obleke v dvajset različnih barvah, katerim no Škoduje pranje, 60 cm široko, I cela obleka 6 7« metra le gld. 3. Jeden poskus zadostuje, da se preverite o izvrstni kakovosti tega blaga, ki se lahko pore Brnsko sukno se razpošilja po čudovito nizkih cenah, in sicer : le dobre lmže : za obloko.....gld. 310 m 3-10 310 3-10 3.10 310 310 310 3'10 3-10 3.10 boljšo obleko . »i n • fino ,, ti it * it i« jako fino obleko 3.60 6.— 6.— 7.80 8.60 9.— 9.60 10.50 12.50 14.— 16—20 , za najfinejšo obleko gld. Naj iz vrst noje Brnsko blago za suknje: 2 10 m za ogrtač..... gld. 6,30 2-10 „ „ fini ogrtač .... „ 8.40 2 10 „ „ najfinejši ogrtač . . ,, 12.60 1 kos francoski phiuc-gilot . . „ 1.50 1 „ „ „ „(sport) „ 2.50 Črni poruvienes in doskins za salonsko obleke 3 25 m za gld. 10 in več. Pri naročbah nzorcev naj so pove, kake vrsto se želč. Klari Pecliaczek, Brno, Zelny trli 13. Pošlje se le proti predpoilljatvl zneska ali proti povzetju. Uzorci zastonj in franko. (146—'21) Krojaške karto uzorcev nefrankovano. ar-jeve s Dotiskana je bas trctfa knjigu F. S. Villiar-jevlk ni U proti nevarnostim prevažanja blaga po vodi in po suhem. Zavarovanje proti telesnim nezgodam se še ni pričelo, a se bode pravočasno naznanilo p. n. občinstvu, kadar so prične. va družbe: Karaili prekidanja prostorov v mestni hiši premestiti sta se morala začasno urada mestne blagajnice in davkarije v meščansko bolnica (kresijo) v Špitaiskih ulicah, II. nadstropje. Mestni magistrat Lju ibljanslii, dne 16. julija 1889. (650—S) V Budimpešti: NVionergasse 3 in Schiffgasse S: v <»rn4; v Tratili Via St. Nicolo 4; na Dunaji: I., Ilohenstanfengasse 10. V vseh mestih in večjih krajih avstro-ogerske monarhije nahajajo se glavne in krajno agenture, ki rade dajo pojasnila in dajo ponudber.u pole ter prospekte zastonj in vsprejeinajo zavarovanja. (43-7) Olavni zastoo v jiihljani* Sclciiburg^ove ulice št. 3, pri a. josipu iMtosi;\Ou. J Tapecirar * in dekorat6r. ^-------- priporoča okusno in trdno narejeno zimnice, modrece na peresih, divane, stole, otomane, garniture za salone, jedilne »nlie iu spalnice; dekoracije za sobe, dvorane in cerkve. — Moje delo in blago, katero rabim, jo pri-poznano dobro in brezhibno, kar go tovo priča moja razstava v Rudnlfl-li u mu, in stojim z o/.i rom na nizke cone izven konkurence. — Priporočam pa vsem resnim kupcem, da zahtevajo moj ilustrovani cenik in uzorce blaga, kar razpošiljam zastonj iu franku. j^g« — m »» »■ m^" ■ ■■ ■ m mm m ■ ■ ********* m ■ mWumWmmWnMmu i^um***** m*******} 8 3 V I s Glavna zaloga naravnih rudninskih vod in studenčnih proizvodov. Adelnjdin studenec, IJilinska slatina, Fonskn studenec, Hebski Franov vrelec. Ilvgiea izvirek. Krnski vrelce, Frun-Jnsipova fjjrenčioa, Friodrichshnllskn grončicn, (Jleiohonherški Konstantinov vrelec, Ivanov vrelec, Kinin vrelec, Kološki jekleni studenec, (iiessliiibler slatina, Ilallskn jodova vodu, Hiinvadijcva grenčicn, Kavlovovarijski mlinski studenec, grajski vodnjak in studenec, Krondorfska slatina, Marijino-kopeljski križni vrelec, Preblavsku slatinu, Pinanska iu Zujcciska erenoica, Etađenjska slatinu. Rakoosv fjjrončiou, Rogatska sini ina. ki-ouin vrelec, Salvatorjev vrelec, liudimski kraljevi vrelec, Levico-nrsenov studenec, močen in slab, Radgonska slutina, selterska voda, sv. Iiorenea jeklena slntiuu, Karlovovarska studenčua sol, Marijoko-peljsku in Hallsku jodova sol, Roncegno vrelec, Rilinske pustilo, Mnttonijeva inlnkiižna sol. Že 33 let obstoječa trgovina z rudninskimi vodami ni le sanitetni oblasti, temveč tudi p. n. naročnikim z originalnimi fakturami na razpolago, da se lahko prepričajo o pristnosti in svežosti polnitve zgorej imenovanih rudninskih vod. Z velespostovanjem (446—G) Peter Lassnik, Ljubljana. gl...............____ Tovarna za strešno lepenko L VALZACHI & J. DIEPOLD Itrimii na CiJ-., postaja ju/, železnice, Siebenhirtenstrasse Nr. 1, priporoča najtrajiiejšo in na-JproverjeiiejNO J kamnito strešno lepenko. Pleskarska masa zu Ntrebe iz lepenke. Elastične asfaltne isolirne ploče ^.^S'HBSaf Karbolni lak (Carbolineni) Nkursko Hrcdtilvo za lesene stvari. Kritja h stie-.no lepenko prevzemamo z garancijo za trajnost po pogodbi. Ceniki zastonj in franko. Stavbenim, zidarskim in tesarskim mojstrom primerni rabat. Zalogo v Ljubljani ima (484—7) a Andrej Drušhovič na Mestnem trgu št. 10. ' T111 r 111 m 111 o 1111111111 ca Najboljše in najcenejše mm M ATM H A K V E v plosčevinastih pušicah se dobivajo pri ADOLFU HAUPTMANN-U (218-43) XN 93 Pravi zaklad za nesrečne žrtve skrnmbe samega sebe (onanije) in tajnih razuzdanosti je izvrstno delo (134-21) l>ra Kctaii-a ebeochrana. Češka izdaja po 80. nemSkej izdaji. S 27 podobami. Cena 2 gld. avstr. velj Naj vsak seže po njej, kdor trpi za strašnimi nasledki te pregrehe, kajti z njenim poukom se slednje leto na tisoče bolnih otme gotove smrti. Naroči se lahko pri založni tvrdki „VerlagB-Magazin K. F. Rlerey v L i p s k e m (Saksonsko), Neumarkt 34" in v vsakej knjigarni. S L. Luserjev obliž (flaster) za turiste. (iolovo in hitro uplivajoče sredstvo proti kurjim očenom, žuljem, tako imenovani irdej koži na podplatih in petah troti bratlovicam in vsem drugim trdim izraskom kože. — Uspeh zajamčen. — ytjr Cena nkatljici 60 kr. a. v. ~W Glavna razpošiljalnica: L Sch"v7enk-ova lekarna v >le i dl i n £ii pri Dunaji. Pristnega imajo vIJu1>I|huI J. Sw«< boda, If. pi. Trnkoczv; v ICuilolfoveni D. Rizolli; v li nm u i kil J. Kočnik J v Olovvi A. E^ger, W. T h ur i Wald, P. Hiriihachi r; v llre/.uli A. Aichinger; v Trgu na Koroškem) t,\ Meiuier; v Beljaku F. Scholz, Dr. E. Kmnpl; v W4»lf«tl»ergtt A. IIntli; V Cloriei O. B. Pontoni] V Kritnji K. Savnik. Ta obliž dobiva »e le v jeilnrj velikosti po BO kr. Priateii s**ni«>, če imata navod in obliž varstveno znamko iu podpis, ki je i u zraven: tedaj naj se pazi in odločno šahtova' ..i*. I.uncrjev obliž (fluAtcr) zn luriHt,«*4*. 1.449—<>) V Šmariji pri Jelšah ~wm se da v najem prodajalnica po zelo nizki ceni. — Ker je poslopje v trgu in trg sum sedež c. kr. okrajne sodnije in davkarije, ne more bo dovolj priporočiti ta prostor. — Več se zve pri posestniku .Tsiiiezu A.ii(le)i«l|en«- kisline najbogatejftn, najčistejša in najmočnejša alkalie na slutim«, izvrstna •■^^^^ oN'.e/iliia pijač m, — po S HkiiNiijab tlobrn pri f *^^£J »v k n s I i i« vratnih boleznib, ie lo«lenem iu ni e li u r n e m kataru. Prodaja so v največ pro-ilajnlnicnu minerala! k votl iu S/^k y ' / speeerijakega blaga ter dellkutes in se do-^ A biva po slatinskem ravnateljstvu v Koatrevniol. Posta SlMiina pri Itegatel. Zaloga v Ljubljani pri vdovi gospoda Moritza (3r>a) Wagner-ja na Turjaškem trgu. m Feliks Proti ognju vame blagajnice in kasete po ceni ln najsoliineje narejene. Na vseh razstavah jako visoko odlikovane. Založnik vseh avstro-ogerskib železnic, pelinih hranilnic itd. Odlikovan od Nj. c. kr. vele-častva z veliko zlato svetinjo za umetnost, znanost in industrijo. (3—34) Blažiček, Danaj, V., Stranssengasse 17. zdravilni malaga-sekt po analizi ces. kr. poskusnjo postaje za vina v Kloster« neuburgu jako dobra, prava malaga, jako dobro krepčilo za slabotne, bolne, okrevajoče, otroke itd., proti pomanjkanju krvi in slabema želodca izvrstno upliva. V '/i iQ Vi originalnih steklenicah pod postavno deponirano varstveno znamko DUNAJ HAMBURG po originalnih cenah a glke, samokolnice, vezi za zidov je, tr a verze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši Kamniški Fortland in Roman cement, sklejni papir (Daebpappe) in asfalt za tlnk, kakor tudi lepo in močno narejena šte-dilna ognjišču in njih posa. tuezne dele. Pri ftthvbđh, kjer ni vode blizu, neobhodno vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je malo urah in z majhnimi stroški na pravem vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi dt parie vodnjake: železne cevi in železoliti gor kakor tudi za lesene cevi niesingaste trombe in železne okove. mr Za poljedeljstvo: ^ Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zmirom sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja. potrebne mogoče v mestu do tli za sko-iij i stojali, in ventile (103—25) Hitra iu gotova pomoč boleznim v želodci in njih posledicam. Vzdržanje zdravja obstoji jedino v tom, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti. Najboljše domače sredstvo, da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo sprideni in slabi deli krvi, jo liže več let splošno znani in priljubljeni dr. Rosov zdravilni balzam. Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, upliva uspešno pri vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, najietji, Ujevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, Jiemer&jidah, ženskih bolečinah, pri bolečinaJt v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravlja kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vslod tega svojega iz- __ vratnega upliva jo zdaj gotovo in priznano ljudsko domače sredstvo postal in se t,plošno razširil. 1 HteUleiiieu £50 kr-., %£ atel< lonici 1 fglci. Na tisoče pisem v priznanje jo na razgled pripravljenih. Razpošilja se na franklrane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote. Isf ST7-a,rjer^3e I Da se izogne prevari, opozarjam, da jo vsaka steklenica „dr. Rosovega zdravilnega balzama" po meni prirojena in v moder karton zavita, ima ua strani napis: „Dr. Rosov zdravilni balzam iz lekarne „pri črnem orlu" B. Fragnorja, Praga 205—3" v nemščini, češčini, madjarsčini in francoščini, na pročelji pa na-tisneno mojo zakonito varovano varstveno znamko. Pravi dr. Rosov zdravilni balzam dobi se samo v glavnej zalogi li. lilACaili-ja, lekarna „pri črnem orlu", Pruga., hI. 2OS—S. V Ljubljani: O. Pioooli, lekar; VilJ. Mnyr, lekar; Ludvik GroČel, lekar; Jos. Svoboda lekar; U. pl. Trnkoozjr, lekar. V I'ostoj i ni: Fr. Bacoarcioh, lekar. V Kranj i: K. Savnik, lekar. V Novem Mestu: Dom. Rizzoli, lekar; Ferd. Haika, lekar. V Kamniku: Jon. Moftnlk, lekar. V Metliki: Fran Waoha. lekar. V Gorici: G. Chriatofol«ttl, lekar; A. de Gironooli, lekar; R. Kiirner, lekar; O. B. Fontoni, lekar. Bzr V«e lekarne v Avstro-OgenkeJ Imajo nalogo tega zdravilnega balzama, -mm Tam se tudi dobi s na tisočo zahvalnih pisem priznano: Prazno domače a^o-sizillo zoper bule, rane iu vnetje vsake vrste. Rabi se, če se ženam prsa unamejo ali strdijo, pri oteklinah vsake vrste, pri črvu v prstu in pri za-nohtnici, čo so roko ali nogo zvije, pri morskej mrtvi koBti, zoper revmatične otekline, kronično imetje v kolenih, rokah iu ledjih, zoper potne noge, pri razpokanih rokah, zoper odprto rane na nogah in na vsakem delu teleBa sploh, vratnej oteklini. Vse bule, otekline in utrdine ozdravi v kratkem, če se gnoji, izvleče ven ves gnoj ter v kratkem ozdravi. V ileatUicah i*o SS im 33 kr. (845—13) ^VATCU (I ! Kur ae.Prafiko univerzalno mazilo od več stranij ponareja, opozar-OVAlUiJV • jam, da ga po pravem receptu le jaz izdelujem. Pristno je samo, če imajo rumene Skatljice, v katerih je mazilo, nauk, kako je rabiti, na rudečem papirji tiskan v devetih jezikih in so zavite v svetlomoder karton, ki ima natisnjeno varstveno znamko. llalzaiu za uho. Bkuieno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejšo sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno fte zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gld. av. velj. 25 Nastop umetnika govorečega iz trebuha in mimika J. WscIiiansk:eQa z Dunaja % njegovimi (6(50) govorečimi avtomati. Danes v soboto dne 20. in jutri v nedeljo dne 21. julija 1889 v čitalnične)' restavraciji. Za«'*rt«'L ol> 1 aO« uri zvečer. I **<>!> 20 lir. Otrovi lO kr. Trgovski pomočnik, 22 let Btar, slovenskega in nemškega je/.ika ztuužen, i/.ueen v trgovini mešanega blaga, posebno izurjen manufaktorist, leli uvoje imsiii iuUoj »li pa ro^iiiaiiii v Ku-kituiku, poŠta Preslrmirk. (55r< —2; S i lavno občinstvo opozarjamo, da nesmo plačniki za dolgove, katere naredi, kakor tudi ne za blago, katero vzame Ivana Potočnik na ime katerega si bodi. (5 i—«) Sorodniki« SO let tt (H05—14) Domače zdravilo, ki so ga tako dolgo vedno imeli v rodbini, ne potrebuje več priporočila; dobro mora biti. Pri pristnem sidrinem Pain-Expeller je tako. Nadaljni dokaz, da to sredstvo zaslužuje popolno zaupanje, je pač to, da mnogo bolnikov, ki so poskušali že druga na vso mogoče načine priporočana Bi-edstva, je zopet poseglo po Pain-Ezpeller, ki se je že večkrat dobrega pokazal. S primerja-ojem so so preverili, da pri protinu, revmatiamu in trganji pO Udih, kakor tudi pri prehlajenji. čo glava, zobje ali hrbet boli i u hoda na strani itd,, najgotovejše pomaga. Bolečine navadno ponehajo, ko se prvikrat, utre. Nizka cena 40 kr., oziroma TU kr., oiuogoi-uje, da si ga tudi uepremožni lahko preskrbe. Varuj se škodljivih ponarejanj, temveč kupi lo l'ain-Expeller, ki ima ,,sidro" za znamko, ker le ta jo priston. Dobiva so v skoro vseh lekarnah. — Glavna salogu: Lekarna pri „Zlatem 167U" v Pragi, Nikolajev trg 7. - - V Ljubljani prodaja; Ludvik (predel, lekar; G. Piceoli, lekar. V Mariboru: J. W. KOnig, lekar. m>» " na Glincali uri LjnMiani. J utrl v neiloljo ilue 31. julija. VELIK VOJAŠKI KONCERT. Začetek ob 5, uri popoludns, Ustopnina 15 kr„ otroci prosti, K mnogobrojnomu obisku so priporoča z vclespoštovanjem (559) MI2SrKiL IX1^-a.tjt2>t- Pri neugodnom vremenu preloži se koncert na prihodnjo nedeljo. XD-u.ri.ao sira, redilna moka za otroke. KnJI»olJ«ii kritim /,i dojenoe. 1'opolno n.iiloiiK slilii ni n lerinegn mleko. I.ttkko prelmvljiva. ItoNti Iu Uri nnrejoču. INiNku>ili *«» J« £ ter Jo priporočajo prof. dr. Godellroy9 dr. si. pl. l»ergor, ritvnatelj «lr. BzMV, vinilni Nvelnik prut. «lr. .1. Sehiiitzlur, rnvuuiel) poliklinik«-, dr. C Fulkente «1 in drugo zdravniške avtoritete. Za otroeuiee* kolne nit prsih in prebolele upliva tO odlično re-tliluo sredstvo okrepe.ujoče» zilruviluo in ruxlupljajt*ee. Dobiva se \ Ljubljani v lekarni ,,l»ri Blatena jelenu" ua Muri-Jiueui lr-u nI. 5. (r,yvj Cena veliki pusici 80 kr., mali puiici 4f> kr. / navodilom za rabo. I Ogersko-francoska zavarovalna banka „FRANKO HONGROISE s poroštvenim premoženjem nad 8 milijonov goldinarjev zavaruje poljske in senožetne pridelke v kozolcih, na podu in v shrambah zoper požarne škode l»o najcenejših cenah, W9 Nastale škode se hitro in vestno izplačujejo. ?<3£fl| Ponudbe vsprejema in poizvedbo dajo glavni zastoj za Kranjsko v Ljiljani, Marijin trg št. 1, v prvem nailNtropji (v tfosp. ICautliovi kisi), kakor tudi vnanii zaatouuiki. c, " r b spoštovanjem To3- 3P a, tjl 1 i n., (544—2) glavni zastopnik. Pogled nn ljubljanski Vallki trg In Trnkoczy-Jevo lekarno. Pijte I a- „Na"!)'lno Ti-karne\ 3254 48