mSLAJVEJSEf^m in 10.349 za inserate, — le inserz.onl. Podružnical Izhaja Ttak dan zjutraj rasen ponedeljka la dneva po praznika. Filiale i ki ■ Novo me«to Novo meeto. * g Ur.dnlltT0 ,„ upr,T„ Kopitarjeva 6, LJubljana. g , , , .. ,. Izključna pooblaščenca za oglaševanje Italijanskega in tujega i Redazione, Ammlnlstrazlonei Kopitarjeva 6, Lubiana. | Concesslonarla eselusiva per la pubblicita dl proventenza italiana izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. 1 Telelon 4001-4005. 1 ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. Vojno poročilo št. 550 Uspešni boji v Marmariki Divizija »Savona« zajela 1500 ujetnikov - Letalski napadi na angleške oddelke na srednjem odseku Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: V Marmariki so italijanske in nemške silo vzdržale nadatjnje boje, ki so bili kronani z uspehom. V krajevnih napadih na bojišču pri Tobruku so oddelki divizij »Trento« in »Pa-via« napadli in zavzeli nekaj utrjenih točk in zajeli nekaj ujetnikov. Še drugi sovražniki eo bili zajeti in razna vozila zaplenjena na bojišču pri S o 11 u -m u in sicer med postojankami divizije »Savona«. Na osrednjem odseku je bil angleški poskus napada priBir el Gobbiju odločno zavrnjen in sicer od naše skupine, ki je prizadejala izgube napadalcu in jc uničila ter zajela nekaj motornih vozil. Boji so šo v teku na področju zahodno od B a r d i j c med nemškimi motoriziranimi edinicami in sovražnimi edinicami. Pri zadnjih bojih ob bojišču pri S o 11 u -m u je oklepna divizija »A r i e t e« zajela 1500 ujetnikov in sovražniku razdejala 25 tankov, 40 oklepnih vozil in mnogo drugih motoriziranih sredstev. Iz nadaljnjih ugotovitev se je razvidelo, da je bilo poleg letal, omenjenih v prejšnjih vojnih poročilih, sestreljeno od italijanskega in nemškega protiletalskega topništva še eno letalo pri B e n g h a z i j u. Neugodne vremenske razmere so ovirale delovanje obojestranskega letalstva. Vendar pa so letalski oddelki Osi z uspehom napadli zbiranja avtomobilskih prevoznih sredstev vzhodno od B i r e 1 G o b b i j a, in so ponovili isti napad nad sovražne oddelke pri zelenici G i a 1 o. Nad Sredozemskim morjem je angleška letalska skupina napadla naše tor-pedno letalo, ki so je potopilo, potem ko je vzdržalo žilav boj, med katerim so naši lovci iz spremstva sestrelili dve sovražni letali. Večina posadke našega torpednega letala je bila rešena. Naša podmornica je v plamenih sestrelila angleško letalo vrste »Sunderland«. Dublin, 4. dec. AS. Irski tisk spremlja z. zelo velikim zanimanjem potek bitke v Marmariki. Med drugimi listi piše list »Irish Pres«, da je angleška oborožena sila že izgubila pobudo v tej bitki in zato so v Cirenajki ne moro govoriti o kakšni posebni angleški ofenzivi. List navaja številke o ujetnikih, ki so jih zajele italijanske četo in na zelo vidnem mestu objavlja italijanska vojna poročila ter pri tem podčrtava junaško obnašanje divizije »Savona«, ki je žilavo napadala in sovražniku prizadejala velike izgube med moštvom in med tanki. Angleško javno mnenje je vznemirjeno zaradi poteka bitke Stoekholm, 4. dec. AS. Angleško javno mnenje ne prejema več točnih poročil o poteku bitke v Marmariki. Med prebivalstvom se opaža naraščanje razburjenja, kakor to poroča dopisnik lista »Aftonbladet«. Londonski listi tudi nc prejemajo nobenih pravih podatkov in zato se izgubljajo v komentarjih in v predvidevanjih. Dopisnik lista »Daily F]xpress« poroča iz Kaira, da se je položaj tako zapletel, da vlada v presoji poteka bitke v Marmariki precejšnja ne-izvestnost. Cunningham ni predvideval italijanskega in nemškega protinapada in je bil zaradi tega zelo presenečen. Angleške izgube so zelo veliko in Cunningham pričakuje okrepitve, medtem pa pa sam osebno vodi reorganizacijo oddelkov v prvi bojni črti. Ti oddelki so namreč v zadnjih spopadih največ trpeli. Ameriško priznanje branilcem Gondarja Newyork, 4. dec. AS. »Newyork Times« omenja bitko pri Gondarju in pravi, da so italijansko posadko oblegalo edinice, ki so bile v veliki premoči. Italijanska posadka je bila skorajda brez orožja in brez živeža, s svojim junaškim odporom pa je dokazala, da se italijanski vojaki bojujejo z veliko smelostjo in drznostjo. List »Washington Star« piše, da je treba izreči priznanje vsemu tistemu, kar je Italija storila v Ahesiniji. Italijani so v Abesiniji gradili cesto, bolnišnice in šole. Izvajali so obsežen načrt socialnih reform, ki so domačemu prebivalstvu prinesle velike ugodnosti. Italijanski hranilci Gondarja so se junaško vojskovali vkljub temu, da so bili osamljeni in sovražnik je moral priznati njihove vrline. Branilci Gondarja so v celoti in s častjo opravili nalogo, ki jim je bila zaupana. Španski listi o bojih v Marmariki Madrid, 4. decembra. AS. španski tisk posveča veliko pozornost bitki v Marmariki. Vse sodbe so edine v tein, da niso Angleži dosegli nobenega uspeha kljub temu, da so vrgli v boj velikanske množine svojih čet in da so imeli velike izgube. Angleži so bili tako prepričani o svojem sprehodu po severni Afriki, da tega niso niti uradni krogi prikrivali. Pri tem pa so premalo upoštevali nasprotnika, ki sicer nima na razpolago toliko orožja, a so njegovi vojaki prežeti pravega bojnega duha, so navdušeni, inteligentni in sposobni. Proti tem vojakom so Angleži in Amerikanci vrgl vleiokisčumlhwy Angleži in Amerikanci vrgli veliko jekla, toda brez duha, in so zato bili poraženi. Finske čete so zasedle Hango Sovjetska vojska se je umaknila iz Hangoja - Pri Rostovu so vsi sovjetski napadi brezuspešni Helsinki, 4. dec. AS. Vse finsko ljudstvo je sprejelo z velikanskimi manifestacijami novico, da so finske čete zasedle Hango. Helsinki, 4. decembra. AS. Finsko vrhovno poveljstvo objavlja: Zaradi zime in zaradi pritiska finskih čet je sovražnik začel izpraznjevati ozemlje^ Hangoja. Finske čete zdaj zasedajo to ozemlje. Sovražnik razdira utrdbe z minami. Povsod, kjer so zdaj zasedle odseke finske čete, se lahko na vsak korak opazijo sledovi sovjetskega barbarstva. Zemljišč? je posejano z minami. Helsinki, 4. decembra. AS. Pred zadnjima vojnama med Finsko in Rusijo je bilo mesto Hango prava vrata finske republike v Evropo. Tudi pozimi so ladje lahko prihajale v to zahodno finsko pristanišče, ki ni bilo zamrznilo. Pristanišče se je zaradi tega dobro razvijalo. Mesto je sicer zelo mlado v primeri z drugimi finskimi pristanišči, vendar pa se je zaradi svojih zadnjih velikih del in zaradi železniške proge Hango-IIisinnken, ki je bila zgrajena v letu 18?3, zelo lepo razvijalo in je postalo eno najvažnejših finskih pristanišč. Med vsemi finski- mi pristanišči v Finskem zalivu je to pristanišče kmalu zavzelo prvo mesto. Naselje Hango pa je zelo staro in škof Po-laus Magnus v svoji zgodovinski knjigi iz leta 1555 že omenja Ilangij, o katerem pravi, da je to bilo zelo lepo mesto z zelo zavarovanim pristaniščem. To pristanišče pa je bilo že v srednjem veku zelo znano med severnimi narodi. Tedaj se je mesto imenovalo najprej Angehie, pozneje pa Kvamota. Slednje ime pa je bilo vzeto iz latinščine. Ilango je bil naseljen že v 12. stoletju. V tem naselju so se ustavljali številni potniki in umetniki srednjega veka, ki so tam ustvarili več pomembnih del. Ilango je spadal tudi v Ilanso. V novejšem času je postal Hango najvažnejše finsko pristanišče zaradi izvoza lesa, papirja in surovega masla. Okoli pristanišča pa se je kmalu razvila velika finska industrija, zlaSii pa so bile v Ilangoju velike tovarne eksplozivnih sredstev. V Ilangoju so izdelovali tudi tako zvane »granitne bisere«. Hango je bil tudi važno in veliko središče ribolova in so od tam odhajali ribiči na lov celo na severni Atlantik. Kako so finske čete zasedle Hango Helsinki, 4. dec. AS. Sovjetske čete so izpraznile Hango in o tem je bilo mogoče do sedaj izvedeti naslednje podrobnosti: Močan topniški ogenj sovjetskega topništva je napovedoval, da sovjetska vojska namerava zapustiti to trdnjavo. Finski vojaki so s svojih opa-zovališč lahko ugotovili, da so izbruhnili požari in nastajale eksplozije pri pristanišču. V pristanišče je prišlo mnogo prevoznih ladij in med njimi tudi veliki prevozni parnik »Molotov«. Megleni dnevi so se množili, vendar pa sc je lahko ugotovilo, da se je odvoz rdečih čet že začel. Odpeljati je bilo treba približno 30,000 mož, mnogo teh čet pa je bilo na osamljenih otokih pri trdnjavi. Ko se je megla dvignila, je sovjetsko topništvo začelo silovito streljati in v zadnjih dneh se je izvedelo, da so bili »Molotov« in drugi prevozni parniki potopljeni v Finskem zalivu, vendar pa se je večini rdečih čet beg posrečil. Na enem delu finske obale so sovjetski vojaki napisali: »Sedaj odhajamo, pa se bomo vrnili, in to bo lepo maščevanje!« Finska ofenziva se je začela dne 2. decembra in je bila še isti dan zavzeta trdnjava Hurso, zahodno od polotoka. Ta trdnjava je v zadnjih bojih že večkrat menjala posestnika. Vendar pa je bila ta trdnjava strateški ključ za ves vzhodni del polotoka. Dne 3. decembra zjutraj so Finci zasedli najvažnejšo utrdbo vzhodno od polotoka, in sicer otok Nastaa. Zaradi tega fo Sovjeti morali zapustiti utrjene otoke, ki so tvorili izredno močno utrdbo Ruesereaa. Nato je prešla v ofenzivo skupina finskih pionirskih oddelkov, ki so vdrli v mesto samo. Ko se je začel ta del prodiranja, se je izvedelo, da je celotno ozemlje polotoka silno gosto posejano z minami. To je prisililo pionirje, da so morali napredovati tako, da so očistili vsak meter ozemlja. Na tem ozemlju pa je bilo še mnogo majhnih poljskih utrdb, iz katerih so sovjetski Vojaki streljali proti finskim četam. Sovjetski napadi pri Rostovu propadli Budimpešta, 4. dec. AS. Madžarski list »Buda-pest Ertesito« poudarja, da so pri Rostovu propadli vsi poskusi za napad, ki so jih sovjetske sile izvedle v zadnjih 24 urah, in sicer prav tako, kakor v prejšnjih dneh. Sovjetske sile so imele krvave izgube. Protitankovski topovi so Sovjelom uničili mnogo tankov in mnogo plena je prišlo v roke sil Osi. Maršal Timošenko pa pošilja kar naprej v boj svoje divizije, ki jih kosi točen ogenj zavezniškega avtomatskega orožja. Položaj na bojišču »Stampa< sledeče komentira dogodke v Libiji: Sidi Rezegh je ime, ki ni prineslo sreče britanskim četam. Angleška generala Auchinleck in Cunningham sta si ta kraj zamislila kot trdno izhodiščno točko za obkoljevanje italijanskih in nemških sil na egiptovski obali. Tu naj bi se združile napredujoče čete s tistimi, ki so oblegane v Tobruku. Namesto tega pa je na odseku pri Sidi Rezeghu bila poražena britanska oklepna sila. Tu so bile uničene najboljše britanske oklepne divizije in na tisoče vojakov je z njihovimi generali in z ameriškimi opazovalci ter častniki vred bilo zajetih. Sidi Rezegh je ime, ki ga Angleži ne bodo nikdar pozabili Petnajst dni traja velika britanska ofenziva proti Libiji. Churchill, ki ljubi zgodovinske prispodobe, je napovedal, da so Angleži pripravili Italijanom in Nemcem novi \VaterIoo. »itka sicer še ni končana in Angleži se še vedno bijejo, čeprav na umiku. Vsekakor pa je konec z ofenzivo, ki jo je tako na široko napovedoval London in boji v Libiji so zopet zavzeli skromen obseg pozicijske vojne. Cunnin- gham je zaprosil nova ojačanja od Auchnlecka, e medtem nemške in italijanske divizije krepko bijejo ipo britanskih oklepnih divizijah, ki so na umiku. Pri Moskvi je položaj zdaj tak, da so Nemci pričeli čistiti že notranji pas utrdb, ki leže 30—40 km okrog mesta. Svoje postojanke so sovjetske čete močno utrdile z jarki, žičnimi ovirami, protitankovskimi ovirami in mnogimi malimi utrdbami. Boji pri Moskvi in Rostovu se nadaljujejo. Berlin, 4. dec. AS. Skupina nemških strmoglavskih bombnikov je napadla železniško progo proti Murmansku in 6icer južno od Kandalakše. Ta napad je biil izveden dne 2. decembra. Velike bombe so poškodovale lokomotivo in železniške vozove. Nemški lovci iz spremstva so pri teh napadih se-strelMi en sovjetski lovec, druga sovjetska letala pa 60 pobegnila. Tudi pri Tastenki so strmoglavci uspešno napadli tri manjše železniške postaje na progi proti Murmansku. Življenje v Samari Berlin, 4. dec. AS. Iz Samare prihajajo poročila o tamošnjem življenju. Zunanji minister Molotov stanuje zelo skromno v provincialnem upravnem poslopju. Samo nekaj njegovih uradnikov je v poslopju našlo še mesto. V mestu je težko dobiti kakršne koli sobne oprave. Mesto je že pred naselitvijo vlade bilo prenapolnjeno beguncev. — Mnogo hiš je lesenih in prebivalstvo je že prej živelo na tesnem. Časnikarji so v skromni gostilni, Angleži in Amerikanci pa so v neki šoli. Molotov sprejema tuje poslanike in posluša njihove pritožbe in želje ter jim pomaga, kolikor more. Toda tudi on ne more bogve kaj. V mestu so trije kini, gledališče, vodovod in plinarna. Časnikarji nimajo drugih novic, kakor jih dobe od sovjetske časnikarske agencije. Dvakrat na teden sprejema Lo-zovski časnikarje, pa tudi njegove informacije so jako skromne. Combattimenti in Marmarica coronati da sucesso II Quartiere Generale delle Forze armate comunica: Le forze italo-germanicho hanno soste-nuto in Marmarica altri combattimenti coronati da successo. In azioni lorali sul fronte di Tobruk reparti delle divisioni »Trento« e »Pavia« hanno attaccato e conquisto alcuni punti fortilicati, facendo un certo nu-mero di prigionieri. Altri nemici e diversi automezzi sono stati catturati sul fronte di S o I 1 u m fra i oaposaldi della divisione »Savona«. Nel settore centrale un tentativo di attacco britannico su Bir El Gobbi e stato nettamente respinto da un nostro rag-gruppamento che ha inflitto perdite all'attac-cante ed ha distrutto e catturato alcune auto-blinde. Combattimenti sono aneora in corso nella zona a(l occidente di B a r d i a fra truppe meccanizzate germaniche e unita nemiche. Nelle recenti operazioni a tergo del fronte di S o 11 u m la divisione corazzata »Ariete« ha fatto 1500 prigionieri ed ha distrutto alPavversario 25 carri armati, 40 au-toblinde e molti altri automezzi. Da ulteriori accertamenti e risultato che un altre velivolo nemicho, in piu di quelli segnalati nei pre-cedenti bollettini, e stato abbattuto a Bengasi dalla difesa C. A. italo-tedesca. Lo persistenti avverse condizioni atmos-feriche hanno ostacolato Pattivita delle oppo-ste aviazioni; tuttavia reparti aerei delPAsse hanno attaccate, con efficaci risultdti, concen-tramenti di automezzi ad est di Bir E1 Gobbi ed hanno rinnovato incursioni sugli elementi nemici delPoasi di G i a 1 o. In Mediterraneo una formazione aeronavale britannica ha attaccato una nostra silurante che e alfondata dopo avere soste-nuto uno strenuo combattimento, durante il quale i nostri cacciatori di seorta hanno abbattuto due apparecchi avversari. L'equipag-gio della nostra silurante e stato in gran parte salvato. Un nostro sommergibile ha abbattuto in fiamme un aereo inglese del tipo »Sunder-land«. Dve angleški ladji potopljeni Newyork, 4. dec. AS. Potopljena je bila angleška ladja »Merion« (7500 ton), ki je služila za osebni promet, in se je prej imenovala »Peruvi-ana«. Potopljena je bila tudi trgovska ladja »Jes-smore« (4000 ton). Angleške vojne ladje v ameriških ladjedelnicah Washington, 4. dec. AS. Ameriški listi piiejo, da sta še dve angleški vojni ladji prišli v ameriške ladjedelnice na popravilo. Sedaj je v ameriških ladjedelnicah na popravilu že 42 angleških vojnih ladij. Sedaj sta prišli na popravilo angleška križarka »Hoebe« in korveta »CIarika«. Prva je priplula v ladjedelnice v Newyork, druga pa v Ala-bamo. Sovjetske ladje pod angleško zastavo Stoekholm, 4. dec. AS. List »Allehandar« poroča iz zanesljivega vira, da je sovjetski ledolo-milec pred nekaj dnevi priplul pred Carigrad. V torek zvečer pa je ta parnik nenadoma snel sovjetsko zastavo in izobesil angleško zastavo ter odplul proti jugozahodu. Angleško veleposlaništvo v Ankari je obvestilo turško vlado, da je to sovjetsko ladjo prevzela angleška mornarica. Nov velik vpoklic v Angliji Rim, 4. dec. AS, Londonski radio je objavil, da je angleški kralj Jurij včeraj podpisal ukaz, ki določa, da morajo v januarju priti v vojašnice tisti moški, ki so izpolnili 18. leto starosti. Nevarnost vojne na Pacifiku je zelo velika Newyork, 4. dec. AS. Ameriški politični krogi se silno zanimajo za razvoj položaja na Pacifiku in razpravljajo o pogojih in okoliščinah, v katerih bi bilo ameriško vojno brodovje V Norfolku v Vir-giniji je govoril državni podtajnik za mornarico Bard, ki je izjavil, da je nevarnost vojne na Pacifiku zelo velika. Zato morajo Združene države pospešiti gradnjo vojnih ladij, da bi Amerika imela večje brodovje kakor pa Japonska, kajti vojne ladje bodo v tej vojni na Pacifiku igrale največjo vlogo. Položaj angleškega vojnega brodovja pa je tudi tak, da se lahko reče, da je položaj tudi na tej strani zelo težak. Ameriško vojno brodovje in njegovi poveljniki se čisto dobro zavedajo, da angleško vojno brodovje ni neranljivo. Angleške vojne ladje se morajo neprestano vojskovati proti močnemu sovražniku in izgube angleškega brodovja so stalno na dnevnem redu. Dokaz temu je dejstvo, da prihaja v ameriške ladjedelnice vedno več angleških vojnih ladij, ki prihajajo v Ameriko na popravilok Washington, 4. dec. AS. Iz Singapurja se je izvedelo, da je general Blamy, poveljnik avstralskih čet na Bližnjem vzhodu, prišel v Singapur, da bi se posvetoval s tamkajšnjimi vojaškimi poveljniki. Obisk hrvatskega zunanjega ministra v Bolgariji Sofija, 4. dec. AS. V nedeljo zvečer pride na uradni obisk v Sofijo hrvatski zunanji minister Lorkovič, ki ga bo spremljal hrvatski pravosodni minister Puk. Oba državnika bosta ostala v Bolgariji več dni in se bosta udeležila podpisa kulturne pogodbe med Bolgarijo in Hrvatsko. Besedilo te pogodbe je bilo izdano v teh dneh. Med svojim bivanjem v Sofiji bosta hrvatska državnika imela razgovore s predsednikom vlade in z bolgarskim zunanjim ministrom. Reforma srednje šole na Francoskem V našem članku o šolskih reformah na Francoskem smo pisali o novi ureditvi nižjega 'šolstva, danes pa se bomo ustavili pri srednjem šolstvu. . Na francoskih srednjih šolah je minister Car-copino zopet vzpostavil ravnotežje med humanističnim in realnim tipom, ki je bilo v začetku tega stoletja odpravljeno v prid realnemu tipu. Obe veji obsegata sedem šolskih let od sekste do prime, sedmo leto pa tvori posebni razred za filozofijo ali matematiko. Liceji, ki so državne ustanove, hodo vbodoče obsegali samo klasični pouk, kolegiji (Collfcges) pa bodo polog klasične izobrazbe nudili dnijakom predvsem moderno izobrazbo. .V kolegije bodo poslej zahajali vsi tisti, ki so bili prej vpisani na razne višje šole s praktično specializacijo, ki so bile ustanovljene v tekmi s »šolo buržoazije«, kakor trgovske, industrijske, rokodelske, poljedelske šole, predvsem pa Ecoles Pri-maires Superieures, o katerih smo pisali že v zadnjem članku. Obe srednji šoli. klasična in moderna, se delita v dve polovici. Prva sega do konca tretje (torej štiri leta) in se konča s posebnim izpitom, druga polovica pa od tretje (kar imenujemo pri nas prvo gimnazijo, imenujejo Francozi šesto, torej štejejo šole ravno obratno kakor mi) do prve, ki se konča z maturo (baccalaureatom). V prvi polovici — do štirinajstega leta dijakov — je šolski pouk brezplačen, v drugi polovici pa je vpeljana šolnina. Učenci, ki so na koncu tretje šole s povprečno dobrim uspehom položili izpit, dobe v višjih razredih državno štipendijo. Štipendija se rnvna po gmotnem stanju staršev. Premožni starši plačujejo šolnino, ki se steka v posebni fond, od katerega dobe štipendije dijaki revnih staršev. Te pa so različne: ali samo za brezplačni pouk, ali tudi za vzdrževanje v internatih, prav revni starši dobe pa še posebne podpore kot nadomestilo za izgubljeni zaslužek, ki bi ga lahko prislužili njihovi otroci, če bi ne hodili v višjo srednjo šolo. Osnovno načelo je: kdor lahko plača, naj plača za tiste, ki ne morejo plačati. Kolegiji in liceji V Franciji bodo vbodoče samo liceji, ki bodo nudili humanistično izobrazbo, in kolegiji, ki bodo dajali tudi osnove humanistične izobrazbe, v glavnem pa moderno izobrazbo. Imajo samo šest razredov od sekste do prime, ki se konča z baccalaureatom. Sedmo šolsko leto, razred za filozofijo ali matematiko, bodo posečali tudi dijaki iz kolegijev v licejih, tako da bosta v tem letu združena oba tipa srednjih šol. V učnem načrtu modernih šol ni latinščine. Obvezna sta dva živa tuja jezika: eden od prvega, drugi od tretjega šolskega leta. V zadnjih šolskih letih se začno pri-rodoslovne znanosti, poljedelski pouk traja štiri, tehniški pa tri zadnja leta. Za učno osebje na kolegijih sta ustanovljeni dve visoki šoli. V klasični veji (licejih) je še najmanj sprememb. Od prvega šolskega leta imajo latinščino in en živ jezik, ki se jima v tretjem šolskem letu pridruži še ali grščina ali kak drug živ jezik. Za tiste, ki bi radi imeli obsežnejši pouk v prirodo-slovnih vedah, se začne v sekundi še en živ jezik, tako da imajo liceji tri posebne oddelke. Po končanem šestem letu se nadaljujejo vsi v skupnem razredu za filozofijo ali matematiko, kamor pridejo tudi učenci iz kolegijev, kakor smo že p.rej omenili. Po tem sedmem skupnem razredu, ki je nekaj posebnega, ima več delov kolegijev ali licejev, je sedaj na novo uvedeno še eno šolsko leto kot posebna priprava za univerzo, tako da traja za tiste, ki se hočejo vpisati na univerzo, srednješolski pouk skupno osem let, Na koncu zadnjega leta ni nobenega obveznega izpita. Število učnih ur na srednjih šolah je zmanjšano. Tako znaša n. pr. v kvarti 20 ur. namesto prejšnjih 23. Ure telesne vzgoje so povečane in znašajo tedensko pet ur in pol. UČni načrti Pomembnejši kot vse to pa so novi učni načrti, ki so bili šele delno objavljeni. Etat Fran-cais naj se nasloni na ravno nasprotno pojmovanje človeka in družbe kakor je bilo ono, na katerem je slonela tretja republika. Srednja šola naj postane važno sredstvo v preusmeritvi svetovnega naziranja. V šoli naj dobi svoj oslon novi režim, tu naj se pripravlja duhovna in socialna revolucija maršalova. Zato pa je bilo doslej šele malo storjenega. Odpravljene so tiste vrste ljudskih šol, v katerih so dobivali učenci abstraktno ideologijo tretje republike, in v novih naj dobe učenci moralno, socialno in domovinsko vzgojo, ki naj budi v njih »vestnost, nagnenje do dela in požrtvovalnost«. Prej so poudarjali pravice do države, sedaj dolžnosti do družbe. V teh šolah naj goje krščansko kulturo, v njihovih višjih razredih pa ponos na Francijo ter čustvo solidarnosti med narodi Evrope in sveta. Mladina naj. bi v šolah dobila pravi smisel za vlogo Francije v Evropi in v njej, naj bi se vžgalo novo domoljubje, ga je meščanska in marksistična vzgoja zadnjih let ujiila. Laična šola ostane Državna šola bo še v naprej laična. Pravijo, da naj bi bila ravno šola tudi v bodoče jamstvo za svobodo vesti in versko svobodo. Prosvetni minister je rekel, da šola »brez Boga« ne bo poslala šola »proti Bogu«. Zakon iz 1. 1004, ki je redovnikom prepovedal vzgojo mladine, je bil pred enim letom odpravljen. Poleg tega je prosvetni minister dovolil še nadaljnje delovanje vseh verskih zasebnih šol, na katerih uživajo v višjih razredih dijaki prav tako državne štipendije, kakor na državnih šolah. Poleg zavestne gojitve meščanske plasti je bila zgodovina glavno sredstvo prejšnjega režima, ki je mladini vcepljal v glavo načela francoske revolucije in je proglašal tretjo republiko za dogmo. Režim in domovina sta bila isto in temu primerno je bila prirejena in ponarejena zgodovina. Francoska zgodovina se je začela z letom 1789. Srednji vek in stari režim sta bila namenoma potisnjena v skrajno ozadje, pridobitve revolucije povečane in poveličevane, slava zmagovitih bitk in Devica Orleanska prezrta, Danton in Robespierre hvaljena, Ludvik XIV. in Napoleon odstavljena. Nova zgodovina naj vzpostavi pravo kontinuiteto med vsemi dobami in vsemi režimi. Te reforme pa ne bodo mogle biti tako hitro izvedene. Minister Carcopino sam pravi, da bo prehodna doba do novega tipa srednjih šol trajala vse do leta 1947. Ustanovitev komisije za revizijo in dopolnjevanje cenika zdravil Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili bivše jugoslovanske države z dne 27. januarja 1931, glede na odločbi bivšega jugoslovanskega ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje z dne 20. oktobra 1937, št. 27.607, Ln z dne 30. decembra 1940, št. 30.306. na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX M. 291 in ker smatra za potrebno, da poskrbi po posebni v ta namen ustanovljeni komisiji za revizijo in dopolnjevanje cenika zdravil in lekarniškega materiala vobče, odreja: Člen 1. Ustanavlja se komisija za revizijo in dopolnjevanje lekarniškega cenika Ljubljanske pokrajine, ki jo sestavljajo: 1. pokrajinski zdravnik pri Visokem komisariatu kot predsednik, 2. lekarniški referent pri Visokem komisariatu, 3. predstavnik d. d. »Salus« v Ljubljani, 4. šef-zdravnik Zavoda za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine in 5. 4 lekarnarji, ki jih imenuje Lekarnarska zbornica. Člen 2. Dolžnost komisije iz prednjega člena je, da zasleduje gibanje cen za zdravila, za zdravilne specialitete in lekarniški material vobče in da predlaga vsaka dva meseca, po potrebi pa tudi že prej, Visokemu komisariatu v odobritev spremembe tarifnih cen, ki bi bile potrebne. 6ef-zdravniovskega športa, da je lažje zbiral slikovno gradivo raznih važnih krajev. Vodil je prevratno delo po raznih skrivnih krožkih. Zanikal je, da bi bil večkrat odpotoval v Milan, da bi na tamkajšnjem velesejmu »opravil važen posel«. V Milanu je srečal železničarja Čoka, ki ga je hotel pridobiti za teroristična dejanja na italijanskih železnicah. r Imel je načrt, po katerem bi neki žele. polagali v mazilne pušče žel. vozov ploščice razkrojilne snovi, ki bi razjedale dele osi in povzročale nesreče. Ščuka vse to zanika. Zanika tudi, da bi se sestal s Sfiligojem v Gorici, ki je bil znan, da je imel »zveze« z jugoslovanskimi študenti. Nadalje zanika, da bi bil 1. decembra 1939 obiskal jugoslovanskega konzula v spremstvu Sfiligoja. Iz Goriške pokrajine Spremembe v fašistični organizaciji. Fašistična organizacija v goriški pokrajini je razdeljena na 14 političnih okrožij (con). Vsako teh okrožij ima svojega pokrajinskega nadzornika, ki ga imenuje pokrajinski tajnik. V petek 28. nov. je naš pokrajinski tajnik, narodni svetnik A. Mo-lino, na novo imenoval ali pa premestil vseh teh 14 nadzornikov. Šestorici, ki je izpadla iz nove kombinacije in bo dobila druga mesta, se je federalni tajnik pismeno zahvalil. Kupčija t ročnimi mlini prepovedana. Na podlagi odredbe, ki je izšla pred par dnevi, je kupčija z ročnimi mlini strogo prepovedana. Malih mlinov in sličnih strojev, ki bi bili pripravni za domačo mletev, se ne sme ne prodati in ne odstopiti. Pač pa morajo vsi — trgovci in zasebniki — svoje mline naznaniti županstvu. Kdor svojega mlinčka ne prijavi, bo globljen. Tri poroke. O sv. Martinu so se poročili na Planini pri Vipavi: Alojzij Mare z Marijo Kobal, Franc Mare z Alojzijo Čermelj in Anton Sedmak s Frančiško Uršič s Slapa. Vsem prav obilo sreče in božjega blagoslova! Štiridesetletnica v Šturjah na Vipavskem. V Šturjah pri Ajdovščini obhajajo letos pomembno štiridesetletnico. Tamošnja dekliška Marijina družba praznuje štiridesetletnico svojega obstoja in uspešnega delovanja. Ustanovil jo je župnik gospod Ivan Kromar. Ob rojstvu nove verske organizacije so malodušni in za dobro stvar malo vneti ljudje trdili, da družba ne bo uspevala. Pravili so, da na Vipavskem ni tal za Marijine družbe. Doba štiridesetih let je to zmotno nazi-ranje učinkovito ovrgla. Marijina družba je v vseh teh, dokaj razrvanih štiridesetih letih živahno prospevala in prispevala mnogo k podvigu verske poglobitve in krščanskega življenja v župniji. Svoje slavje obhaja vse leto z raznimi pobožnost-nimi in spodbudnimi družbenimi prireditvami in ga bo lepo zaključila s tridnevnimi duhovnimi vajami pred praznikom Brezmadežne 8. decembra. Želimo, da bi družba še dolga desetletja uauu'4p-val* s svojim blagoslovljenim delom. Iz Trsta Odlikovan vojni dopisnik »Piccola«. Vojni križec za vojaške vrline je dobil vojni dopisnik tržaškega dnevnika »Piccolo«, Bruno Ale66i, ki je v družbi dveh svojih tovarišev sodeloval kot časnikarski poročevalec v bitki za Sidi Barrani od 13. do 16. septembra 1940. Alessi je bil pri tej priložnosti skupaj s svojima tovarišema ujet, ker so njegov avto poškodovali angleški oklopni avtomobili ter ga nato obkolili. Tudi njegova tovariša sta bila odlikovana z vojnim križcem. Živahen letni sejem na Proseku. Farni pa-tron proseške župnije je sv. Martin, katerega vsako leto slovesno praznujejo. Na god sv. Martina je na Proseku tudi vsakoletni sejem, daleč na okrog znan in obiskan. Letos je bil ta sejem na 14. novembra. Prispelo je nanj izredno veliko ljudi od blizu in daleč. Prvič je bila letos na proseškem sejmu novost, da so morali ljudje pri kramarskih stojnicali pokazati najprej oblačilne karte, če so si hoteli kupiti blago za obleko ali perilo. Večina kupcev je bila že tako previdna, da je prinesla karte e seboj ter so delali prodajalci manufakturnega blaga še prav dobro Kupčijo. Najbolje so odrezali prodajalci malih prašičkov, ki »o pripeljali na kamionih nekaj stotin prascev. Živalce so bile kar v hipu razprodane, po 2o0 lir najmanjša, večje pa primerno več. Kupci so se kar nasanjali, da bi vsak prišel do svojega prašička ter ga čez zimo malo poredil In si tako doma pripravil prepotrebno mast in še nekaj za pod zob. — V nedeljo, 16. novembra pa je nato župnija uradno obhajala svojega farnega zavetnika sv. Martina ter so bile velike cerkvene slovesnosti ob lepi udeležbi faranov. Prijava zn semenski krompir se mora izvršiti do 30. decembra. V Trstu je sprejemala prijave sekcija poljedelcev na svojem sedežu v Via Roma, na podeželju pa so interesenti izvršili prijave pri i občinah. Zanimivo je, da se je prijavilo za semenski krompir izredno veliko Tržačanov. ki posedujejo lepe vile in parke, v katerih bodo spomladi namesto cvetnih nasadov nastale krompir jevo njivo. Ščuka je konzulu dajal poročila v premikanju italijanskih čet. Tudi Sfiligoj zanika tak obisk in pravi, da je bil pri konzulu 1. februarja 1940, kjer je zaprosil za dovoljenje za pot v Ljubljano, da bi obiskal svojo bolno sestro. To se je izkazalo za resnično. Nato je bilo v razpravi govora o denarnih podporah, ki so jih obdolženci dobivali od bivše jugoslovanske vlade. Gre za letne podpore od 1200 do 4800 lir. Denarne fonde je upravljal obdolženec Lovrenčič. Ščuka je nadalje zanikal, da bi se bil sestal dr. Tuto, ko se je ta vrnil iz konfinacije na Liparskih otokih. Nič noče vedeti o sestanku, na katerem se je govorilo o prevratnem gibanju, po katerem naj bi se jugoslovanske meje prenesle do Tagliamenta in celo do Livenze. Svoje prejšnje izjave je kratko označil za navadne izmišljotine. Ščeka je na vsak način hotel dokazati, da so njemu in njegovim tovarišem neznana vsa dejstva, ki jih našteva obtožnica. Zatem je bil zaslišan dr. Sardoč, zobozdravnik, ki zanika, da bi bil eden najbolj delavnih voditeljev propagande. Pravi, da je bil leta 1928 kon-finiran zaradi političnega deiovanja, a ne ve razloga. Leta 1934 se je vrnil v Trst in začel z zobo-zdravništvom. Obnovil je stike s prijatelji, od katerih jih je mnogo med sedanjimi obtoženci. Zanika, da bi ti prijatelji bili člani propagandne in protiitali janske organizacije. S Ščuko se je spoznal leta 1934 in imel z njim politične stike. Zanika, da bi bil potoval na Jesenice na sestanek z odsotnim Rejo. Prizna prijateljske zveze z dr. Ku-kanjo. Ni mu nič znanega o nadzorstvu nad denarjem, ki je prihajal iz Jugoslavije. Ne več nič glede sabotažnih poskusov na železnicah. Nato je prišel na vrsto dr. Venceslav Tuta, ki je bil tri leta interniran zaradi politike. Zanika udeležbo pri dejanjih, katere navaja obtožnica in pa da bi bil potoval v Milan, da preskrbi razstrelivo. Edino njegovo opravilo je bilo vodstvo očetovega podjetja, zaradi česar je moral mnogokrat potovati po zasebnih poslih. Nato je bil zaslišan študent Boris Zidarič, ki je prebival v Ljubljani in bil jugoslovanski državljan. Ni bil zapisan v nobeno politično stranko in je bil samo predsednik nekega kulturnega društva. Pri nekem predavanju o knjigi »Carniola italiana« je spoznal prof. Čer-melja. Prizna, da je prišel v Trst, da se dobi s Sosičem in ššukom ter se udeleži sestanka v čezsoči. Izpove, da so na sestanku govorili tudi o morebitni vojni med Italijo in Jugoslavijo. ni slišal govorjenja o kaki peti koloni. Prizna, da mu je odsotni Zela zagotovil, da mu bo nekaj poslal v ugodnem trenutku. S Sosičem in Ščukom je potoval v Belgrad, kjer je prišel v stik z jugoslov. stotnikom Krajcem. Odvetnik Tončič izpove, da je poslal Duceju dolgo spomenico, v kateri je dokazoval, da ni pobudnik ali poglavar slovenske politične organizacije, sovražne Italiji. Obtoženec prof. Kosovel izpove, da je popravljal naloge v slovenščini, ne da bi vedel, da bodo potem tiskane v propagandni publikaciji »Iskra«. Za-nikuje, da bi dobival tiskovine izza meje. Nazadnje je bil zaslišan ravnatelj Hranilnice in posojilnice Štefan Lavrenčič, ki se sklicuje na izpovedi v preiskavi in pravi, da so obtožbe proti njemu sama fantazija, ker se ni nikdar bavil s protiitalijansko propagando in ni poznal jugoslovanskega konzula v Trstu. Posveti v Madridu Madrid, 4. dec. AS. Zunanji minister je sprejel italijanskega, brazilskega in argentinskega poslanika ter apostolskega nuncija. Vsi razgovori so potekali v ozračju prisrčnega prijateljstva. Eksplozija na španskem parniku Madrid, 4. dec. AS. V ladjedelnici v Santandru je bil španski parnik »Castillo Mareba«. Na parniku je nastala eksplozija in nato požar. Nesreče je kriva nepazljivost mornarjev, ki 60 vrgli ostanke cigaret preblizu petrolejskega skladišča. Trije mornarji so umrli zaradi opeklin. Požar so hitro omejili. Franck pri Horthyju Budimpešta, 4. dec. AS. Regent Horthy je sprejel guvernerja Poljske ministra Francka, ki je na obisku v Budimpešti. Položaj v protektoratu Berlin, 4. dec. AS. Z izjemo Prage in Brna je bilo ukinjeno obsedno stanje v protektoratu. Predvojaška vzgoja v Švici Bern, 4. dec. AS. Švicarski zvezni svet je objavil dekret o predvojaški izobrazbi švicarske mladine. Vsa moška mladina, ki obiskuje šole, se bo morala podvreči predvojaški izobrazbi. Po končani šoli se bo telesna vzgoja nadaljevala, med 17. in 19. letom pa bodo mladeniči dobili pouk tudi o rabi puške. Vse športne in vzgojne mladeniške organizacije bodo od vojaških oblasti dobile navodila o potrebni fizični vzgoji njim zaupane mladine. Rok pariškemu prebivalstvu Pariz, 4. dec. AS. V desetem okraju v Parizu je bil izvršen atentat na nemškega vojaškega zdravnika. Vojaški poveljnik v Parizu je obvestil prebivalstvo, da ima čas do 10. decembra, da se priglasijo ali pa odkrijejo atentatorji, oziroma povzročitelji atentata. Določene so velike repre-salije, če zločinci ne bodo odkriti do določenega dne. Smrtna obsodba v Skoplju Skoplje, 4. dec. AS. Vojaško sodišče v Skoplju je obsodilo na smrt nekega turškega državljana, ker je zagrešil dejanja proti varnosti bolgarske države. Dva druga Turka sta bila zaradi sličnih dejanj obsojena na po devet let ječe. Omejitve v Turčiji Ankara, 4. dec. AS. Vlada je prepovedala uporabljati čisto belo moko za izdelavo sladkarij. Uvedli so mešano moko kot krušno moko za prebivalstvo. Samo vojaki bodo imeli bel kruh. Gospodarstvo Iz Novega mesta Mfklavž^v večer Vincencijeve konference. Vincencijeva konferenca v Novem mestu je naprosila sv. Miklavža, da bi po možnosti tudi letos obdaril malčke. Sv. Miklavž je prošnji ugodil in bo prišel danes pof>oldne ob pol 4 v Prosvetni dom, kjer bo obdaril najprej otroke, ki naj po obdaritvi odidejo domov, nato pa še odrasle. V kritje stroškov se bo pobirala vstopnina, ki znaša za odrasle brez otrok 4 lire, za odrasle, ki spremljajo otroke, 2 liri, otroci brez spremstva 1 liro. Od zavitka je plačati 1 liro. Zavitki se sprejemajo danes od 8 (io 14 v mali dvorani Prosvetnega doma. Mizarji in čevljarji! Trgovinsko-industrij-ska zbornica v Ljubljani je novomeškemu združenju obrtnikov dostavila pooblastilo za nakup špirita, ki ga potrebuje v svojih obratih. Imenovana pooblastila dvignite čimprej v pisarni Združenja, Novo mesto, Ljubljanska cesta št. 4. Vse čevljarske mojstra, člane novomeškega združenja, ki še niso dvignili pooblastila za nakup usnja, pozivamo, da to store čimprej. Pooblastiln daje Zadružna Disarna Droti plačilu 1 lire. »Emona«, d. d., kmetijski nepremičninski zavod v Ljubljani Kot smo že poročali, je bila pretekli teden ustanovljena družba Emona kot delniška družba, kmetijski nepremičninski zavod s sedežem v Ljubljani. Namen družbe je glasom uradne objave: družba ima kot glavni nainen prevzemanje mestnih, kmečkih in gozdnih nepremičnin in sorodnih podjetij, ki so lastnina nemških državljanov in nemških tujerodcev, ki se selijo iz Ljubljanske pokrajine, in s tem združeno poslovanje, izkoriščanje, uživanje in preprodajo. Družba bo lahko tudi prevzemala, tudi s soudeležbo, nepremična, kmečka, rudniška, industrijska im trgovska podjetja, ki so posredno ali neposredno združena z glavnim predmetom družbenega poslovanja, splošno s ciljem za čim večji gospodarski dvig Ljubljanske pokrajine. Družbena pogodba je z dne 22. novembra, ustanovljena je bila družba 30. novembra, trajanje pa je do 31. decembra 1961. Osnovna glavnica družbe je 30 milijonov lir. Predsednik družbe je Cav. di Gr. Crooe ing. Eu-genio Gualdi, Ljubljana, Ulica 3. maja št. 14. Družba se pravoveljavno podpisuje tako, da pod pisano, tiskano ali s pečatom odtisnjeno besedilo firme pristavijo zakoniti zastopniki družbe svoje ime. * Novi seznami oseb, ki so zaprosile za izselitev v Nemčijo. V »Službenem listu« z dne 3. decembra so objavljeni 22,—26, seznami oseb, ki so zaprosile za preselitev Nemčijo. Seznam št. 22 obsega 181 oseb iz občin Stari trg ob Kolpi, Stari Log itd., 23. seznam 132 oseb iz občin Koprivnik in Črmošnjice, 25. seznam 239 oseb iz občin Čr-mošnjice in Stari Log, 25. seznam šteje 264 oseb iz občin Koprivnik in Črmošnjice, dočim obsega 26. seznam 219 oseb iz občine Kočevska Reka. — V smislu navodil za izvedbo sporazuma o preselitvi morajo morebitni upniki navedenih oseb prijaviti v dveh tednih od dne te objave svoje terjatve iz katerega koli naslova Visokemu komisariatu za Ljubljansko pokrajino — Pobctni urad za dolgove in terjatve v Ljubljani, Rimski trg, justič-na palača, soba št. 119. Razvoj italijanskih delniških družb. Leta 1935. je bilo v Italiji 19.228 delniških družb, ki so imele glavnice okoli 40 milijard lir, do konca leta 1939. pa se je število družb povečalo na 20.809, glavnica pa je narasla nad 53 milijard lir. V zadnjem času se je število družb še povečalo in cenijo, da je trenutno v Italiji okoli 26.000 delniških družb, ki razpolagajo z glavnico nad 65 milijard lir. Ce upoštevamo, da znaša sedanja tržna vrednost delniške glavnice trikratno višino vpisane glavnice, se lahko ceni vrednost delniške glavnice v Italiji na okoli 200 milijard lir. Pojasnila glede prodaje oblačilnih predmetov. Korporativni odbor za razdelitev tekstilnih in oblačilnih predmetov v R'mu je v svoji okrožnici pojasnil, kako je postopati pri prodaji tkanin, ki imajo manj kot 100 cm. Navaja pa tudi naslednje zglede: 1. za 3.40 m volnene tkanine do širine 100 cm, težke na meter do 200 gramov (8 točk na meter) je treba dati trikrat 8 točk, t. j. 24 metrov, za 0.40 metra pa 3 točke, skupaj torej 27 točk. 2. za 3,45 m iste vrste blaga 8 točk za vsak meter, torej 24 točk, na 0.45 cm pa odpadejo 4 točke, tako da je skupno dati 28 točk 3 za 3.50 m iste tkanine 8 točk za vsak meter, torej 24 točk in 4 točke za pol metra, skupno torej 24 točk. 4. Za 0.40 m muselina' je treba dati 2 točki za meter, torej za 0.40 m eno točko. 5. Za 3.70 m muselina je treba dati za vsak meter po 2 točki, torej 6 točk, za 0.70 m pa 1 točko, skupno torej 7 točk. 6. Za 3.80 m istega muselina: po 2 točki za vsak meter, torej 6 točk, za 0.80 m pa zopet 2 točki, skupno torej 8 točk. — Otroški čevlji. Korporativni odbor je nadalje izdal okrožnico, da je treba za otroške čevlje do 1 leta starosti smatrati one, ki meriio do največ 13 cm, torej do št. 20 vključno. Prvi petek je danes! Zadostimo vsi Srcu Jezusovemu! — Naj bo današnji dan slovesen vstop vsega naroda v velike pobožnosti devetih prvih petkov, po katerih naj nam božje Srce podeli svoje velike milosti! Zdravo seme - pogoj dobrega pridelka V sredo zvečer je priredila Sadjarska in vrtnarska podružnica važno predavanje o izbiri semen in njih pripravi za saditev v zgodnji pomladi. Predaval je strokovnjak, ravnatelj mestnih nasadov g. Lap. Prihodnjo pomlad bomo že v večji meri kakor doslej navezani na zelenjavo, saj so vse druge življenjske potrebščine odmerjene po strogih in pravičnih načelih. Zato bo povpraševanje po zelenjavi mnogo večje. S tem morajo računati zelenjadarji sami, pa tudi vsi tisti, ki imajo na svojem vrtiču kakršno koli gredico, ki io lahko obdelajo. Kakovost in količina pridelka v veliki meri zavisi tudi od dobrega semena. Odbrano in na kaljivost preizkušeno seme da neprimerno večji pridelek, kakor povprečno nečiščeno seme. V sedanjih zimskih mesecih, ko so večeri dolgi, lahko s pridom izkoristimo čas za to, da preberemo semena in jih tudi preizkusimo, če so dovolj kaljiva. Tako že v naprej zvemo, ali se jih izplača saditi. Če se lotimo tega dela po načrtu, lahko do spomladi pripravimo vse potrebno, da bomo zasadili in posejali ob pravem času kar najboljša semena. Kalilni preizkus Vsaka vrsta semena mora biti v posebnem zavojčku skrbno odbrana. Zavojček naj bo izna-čen z letnico, ki pove, kdaj je bilo seme odbrano. Od starosti semen odvisi v precejšnji meri tudi kaljivost! Pod letnico moramo jia. zavojčku še zapisati, kakšna vrsta semen je v zavoju. Če imamo tako izbrana semena, jih lahko zberemo kar v poseben seznam, ki nam omogoča, da ne premešamo vse zaloge semen vedno znova, kadar iščemo neko vrsto. Kalilni preizkus,, ki se vsekakor splača vsaj za nekatera občutljiva semena, napravimo takole: Na krožnik, ki ima na dnu pivnik, damo 50 ali več semen. Pivnik napojimo z vodo in krožnik pokrijemo z drugim krožnikom ter nato vse skupaj postavimo na bolj topel prostor. Že čez nekaj dni vidimo, kako so semena vzklila. Če je razmerje vzkaljenih semen proti jalovim veliko, potem je boljše, da si za saditev izberemo drugo seme. Razkuževanje semen Ljubljanski trgovci s semeni so letos bolj slabo založeni. Nekateri trgi, ki so svoj čas zalagali Ljubljano s semeni, so odpadli. Zato si bomo morali pomagati z domačimi semeni. Visoki Komisariat bo storil vse, da bomo dobili, kolikor mogoče dobrih semen, ki so tako osnovne važnosti za poljedelsko produkcijo. Marsikje bomo ostali seveda pri domačem semenu, ki po kakovosti zaostaja za Miklavž je dobre volje ker poceni kupnje najlepša darila v LJUDSKI KNJIGARNI Pred Škofijo 5. Za Urško in Tevžka, ki pridno študirata je naročil: Pirnat: Kresna noč na Knkovi gori. Povest z Gorjancev. Vez. L. 15 20 Severjeva: Pravljice. Vez. L. 15.20. Kunčič: Tinček in Tonček. Vez. L. 28 50. Kastner: Emil in detektivi. Vez. L 13 70 Kastner: Pikiea in Tonček. Vez. L 13 70 Karalijčev: Pri ognjišču. Vez. L 13 30 Hamsun: Otroci z Dolgega brega. V. L 17'10 Svenson; Nonni. Vez. L 20-90 Svenson: Mesto ob morju. Vez. L 20 90 Svenson: Prigode Nonija. Vez. L 15 20 Weiser: Najmlajši poročevalec Vez L17 10 Mdkerdži: Mlacost v džungli. Vez. L 15'20 Vse knjige so opremljene s šte. vilnlml slikami. uvoženim. V tem primeru bo dobro, če bomo seme temeljito razkužili. To lahko storimo z vsakim semenom, za katerega nismo trdno prepričani, da je popolnoma zdravo. Seme razkužujemo s c e t e r a -nom in uspulunom. Pri izbiri semen moramo tudi upoštevati, da ni vsako sem za vsako zemljo. Upoštevati moramo zlasti razliko med barjansko zemljo in drugimi predeli ljubljanske okolice. Katere vrste so priporočljive za setev 7 Zelje. Pri tej važni zelenjavi bomo ostali kar pri domačem izvrstnem kašeljsksm zelju. Na Barju pa bomo sadili varaždinsko zelje, ki se na taki zemlji dobro obnese. Tudi zgodnja orjaška sorta se bo obnesla. Ohrovt. Prejšnje čase je bi! pri nas zelo razširjen zgodnji uhlinski ohrovt, ki pri nas dobro rodi. Dalje sta priljubljena pri nas »prvi sel« in »železna glava«. Kolerabice. Za naše razmere najugodnejša je dvorska kolerabica, dalje praška in dunajska bela. Pri nas se je zelo obnesla tudi špehovka. Koristna je podzemeljska kolerabica, za krmo prašičkom, zajčkom ln tudi kokošim pa je najbolj primerna Hoffmannova kolerabica, ki jo pa sadimo le, če imamo dosti prostora. Rdeča pesa. Je najbolj koristna izmed rastlin. V solatah ne potrebuje mnogo olja, veliko redilnih snovi ima in precej sladkorja. Najboljša je bila egiptovska rdeča, vendar je je zmanjkalo. Pri nas je še več vrst, ki pa so brez pravih imen. Solate. Za zgodnjo pomlad prideta v poštev motovileč in berivka. Od domačih vrst je najbolj uporabna kraljica majnika, ljubljanska maslenka in ljubljanska ledenka. Tudi parizarica je cenjena. Med radiči bomo vzeli goriškega in treviškega. Paradižniki. Pri nas gojimo okrog 20 vrst paradižnikov, Najbolj se izplača saditi vrsto resiste. Sadeži so sicer bolj majhni, toda odporni. Na prodaj bo cela vrsta semen, toda za naše kraje pridejo v poštev le domače vrste. Pri semenih je treba paziti, da jih vsaj vsak teden enkrat poškropimo z razkužilom, sicer se jih prime peronospora. Fižol in grah bosta najvažnejši hranili prihodnjega leta. Zato bo treba saditi bolj grobe vrste, samo da bomo dobili obilen sad. Najbolj primeren bo torej Sax tn pa prekljar sivi dan. Imperator je sicer zelo velik, vendar slabo obrodi. Tudi rumenkaste vrste bolj slabo obrode. Mnogo boljši bo laški ali turški rdeči fižol. Pri njem moramo le paziti, da ga pravočasno okopljemo. Med vrstami graha bomo sadili orjaški delikates in pa manjši de grace. Dobre vrste so tudi telefon, ekspres, amerikanski čudež in pa senator. Tudi čebula in česen sta pomembna. Letos je židovska čebula odpovedala. Prav tako je slabo obrodil pomladanski česeni. Pri kumarah ostanimo pri domačih vrstah. Zaradi buč nam ne bo treba biti v skrbeh. Pri kariijolah pa se kar zadovoljimo z uvoženimi, doma vsajene slabo obrode in pozno. Korenje je važno zato, ker je redilno in ima do 20 odstotkov sladkorja. Najvažnejša živila bodo seveda ostala 'krompir, fižol in grah, in ta na) imajo pri vseh obdelovalcih največ prednosti. Ta nauk so si vzeli vsi k srcu in s hvaležnim odobravanjem nagradili predavatelja. Kristusova zgodovina Giovanni Papini --♦- Spori Bloško smučanje pred sto leti Prva smuika reportaža Podgrivarskega v »Kmetijskih novicah« Minuli so dnevi novembrske megle in deževja. Postalo je mrzlo in suho, narava se je odela s tanko plastjo ivja. Ljudje so postali zopet vedrejši, radi se pogovarjajo o bližajoči se zimski sezoni, ko bodo zahajali na ljubljanska drsališča ali pa bodo pripeli smuči na noge in krenili na prijazne hribe naše okolice, da se v zimski pokrajini sprostijo od vsakdanjih skrbi in težav. V dneh pred božičem urejujejo smučarji svojo smuško opremo, posebno navdušeni pa tudi radi sežejo po domači smuški literaturi, da se pred prvim pršičein vživijo spet v tajne smuške tehnike. Zdi se nam, da bo prav, če posvetimo letos, ko je manj športnih dogodkov, tudi malo več prostora v našem listu slovenski smuški zgodovini. Zal je še malo raziskana. Raizen Herberštajnovih in Valvasorjevih zapiskov, v katerih so ohranjena poročila o slovenskem smučanju, ki dokazujejo, da so naši predniki smučali že stoletja pred drugimi srednjeevropskimi narodi, nam zgodovinarji še niso odkrili kaj več o ljudski uporabi bloških »plohov«. Prvi, ki je zbral več dragocenega gradiva o razvoju slovenskega smučairstva, je bil Pavel Kveder, ki je kot slušatelj belgrajske šole za telesno vzgojo napisal 27 strani obsegajoče diplomsko delo »Zgodovina našega smučanja«. Kveder je temeljito obdelal razvoj smuoarstva v povojnih letih, naše staro smučarstvo pa je še vedno neraziskano. Jasno sliko o najstarejšem športu Slovencev bomo dobili šele takrat, ko 6e bodo našli ljudje, ki bodo proučili stare kronike in druge zgodovinske zapiske tudi s športnega stališča. Čisto brez dvoma je, da so smučali naši predniki že davno pred Valvasorjem (1641 do 16$5) in da so uporabljali svoje smuči vse do časa, ko je prišlo do organiziranega športnega pokreta. Zanimive podatke o slovenskem smučanju pred sto leti hranijo »Kmetijske in rokodelske novice«, v katerih je leta 1845. pisal neki Podgrivarski o hudi zimi na Blokah. V dveh dopisih, ki sla izšla v 16. in 17. številki »Bleivveisovih novic«, je opisal Podgrivarski obliko starih ljudskih smuči, omenil je tudi izdelavo in uporabo. Že takrat so znali smuči pri ognju ukriviti, za vez med stopalom in smučmi pa so uporabljali navadne jermene. Namesto cin-kove ali gumijaste plošče so pritrdili na bukove deske klobučevino, da so bili čevlji na lesu stabilnejši. V rokah so držali daljšo palico ali kolec, izurjenejši pa so smučali tudi prostih rok. Smučk niso uporabljali le moški, pač pa tudi ženske. Kakor znano naši predniki niso smučali le za zabavo, pač pa za potrebo, da so se lažje kretali, ko je zapadel globok sneg. Zabavo na smučeh so priredili le enkrat v letu, in sicer na pustni torek. Takrat so se izkazovali najizurjenejši smučarji, ki so se spuščali tudi v parih, vsi pa so se smejali tistim, ki so za šalo ali pa po nerodnosti padali. Kislo zelje in njegove snovi Že dolgo slovi kislo zelje, ki ga prodajajo ljubljanski zeljarji. Ta sloves ni omejen samo na bližnje kraje, ampak je razširjen tudi daleč širom sveta. V današnjih časih je postalo kislo zelje glavna hrana in bo zanimalo naše bralce, če kratko opišemo procese, ki se razvijajo pri pripravljanju kislega zelja. Zelnate glave je treba najprej pustiti, da se odcedi odvisna vlaga. Nato se glave otrebijo vrhnjih zelenih listov in storžev, nato pa jih s stroji zrežejo. V velikih obratih opravijo to stroji na električen pogon, v manjših domačih gospodinjstvih pa ga zrežemo na ročnem strgalniku, ki ima nabrušene kline. Potem 6e da zelje v visoke lesene kadi, nasoli, premeša in dobro stlači. Veliki obrati imajo dandanes že posebne betonske kadi, v katerih se kisa naenkrat vagon zelja. Vsako plast zelja je treba dobro stlačiti, da ni lukenj, v katerih bi zaostal zrak. Ko je vsa kad natlačena z zeljem, ga pokrijejo s pokrovom in obteže s čistim kamenjem ali pritisnejo 6 posebnim vijakom. Čeprav nismo dolivali med delom nobene tekočine, se kmalu pojavi zelnica, ki jo izločijo zeljeve stanice. Sedaj nastanejo kipelni pojavi, ki jih opazimo po plinastih mehurčkih, ki se dvigajo iz tekočine. Predvsem je to ogljikov dvokis, uhajata pa v malih množinah tudi vodik in metan. Prvo ki-peuje traja le par dni. Temu kipenju sledi glavno kipenje, ki je predvsem kipenje mlečne kisline, ki se mu običajno pridruži še bolj ali manj izrazito alkoholno vrenje. Oba produkta teh kipenj, rilcčr.a kislina in alkohol Dodelita kislemu zelju relativno dolgo obstjnost, če skrbimo za to, da zrak nima dostopa v notranjost zelja. V zelju zaostanejo klice mikrobov, ki so bili' na zelnatih glavah na vrtu. Te klice se pri ki-sanju ne morejo razvijati zaradi nasprotnega delovanja mlečne kisline. Glavno kipenje prežive le najbolj odporne vrste mikrobov, predvsem pa njihove spore. Soljenje zelja ima ta namen, da zavira izstop soka iz zeljevih stenic. Isto bi dosegli z delnim uničenjem stanic, če bi segreli zelje na 50« C ali če bi ga pustili zmrzniti. Ko prekrije zelnica vso površino, zapre s tem dostop zraka, kar je važno za ugoden potek glavnega kipenja. Običajno je to kipenje končano v treh do štirih tednih. Poleg mlečne kisline in alkohola nastane v kislem zelju še cela vrsta hlapnih in nehlapnih organskih kislin, katerih množina pa je zelo spremenljiva. Po daljšem ali krajšem času nastopi v kislem zelju še pozno kipenje, ki ga povzroče oživeli mikroorganizmi. Zaradi njihovega delovanja se zmanjša količina kisline in lahko postane v izjemnih primerih cela snov lužnata. Sedaj se razkrajajo še pektinske in celulozne snovi in beljakovine. Količina kisline je pri dobrem prodajnem blagu zelo različna in se giblje od 0.2 do 1% mlečne kisline. Običajno ime kislo zelje okoli 91% vode, 0.3% masti. Telo pa resorbira 0.97% dušikovih spojin, 0.2% masti in 3.81% ogljikovih hidratov. 1 kg kislega zelja podeli telesu 274 kalorij Pri kisanju poletnih vrst zelja dobimo 40% kislega zelja: ta odstotek pa raste in dosežemo pri zimskih vrstah do 60% kislega zelja. 0 bloškem smučanju pred sto leti je zapisal naš prvi smuški reporter Podgrivarski naslednje (dobesedno): »Hočem pri ti priliki popisati eno prav pripravno in priročno orodje, kteriga se pozimi tukej ljudje poslužvajo in ktero je tudi priporočevati tistim, kteri v mel-zlih krajih, kjer jim debel sneg in zametje nadlegujejo, stanovati morajo. To orodje imenujejo šmeče in tudi plohi se mu pravi. Šmeče so bukove deske, po pet čevljev dolge, 6 do 7 palcev široke in pol palca debele. V sredi so z usnjato podvezo previdene, kamor se stopalo vtakne, de k nogi desko derži, iti kjer se stopi, da ne polzi, je klobučina perbita. Sprednji konec šmečev je senem enak: de v sneg ne riije, je nekoliko zakrivljen, kar se lahko naredi, če se v rabo odločena in gladko zarobljena ^ deska pri ognju ogreje in umetno zakrivi. Dvoje taikih šmečev, ki sem jih v c. kr. pisarnico Kmetijske družbe poslal za poskušnjo, je Jurij Šraj, kmet v Meljah naredil. V tem selu ljudje šmeče najprid-neje rabijo, clo ženske ob nedeljah po njih pridejo k božji službi. Prav eerce se človeku veseli, kader se po debelim snegu in čez visoke žamete, posebno po ravnim (če se preveč sneg ne primlje) urno šmeče potiskajo, skorej, kar iz izkušnje povem, tako hitro, kakor po kopnim, zamore sprehajati. Hoja v hrib je bolj težavna im kesna, kjer je treba na ovinke hoditi, in če je treba dolgo v reber iti, se hitrej in lože v kerpljah, ko po šmečeh pride. Navzdol pa kdor je vajen, se ko blisk po gladki dolini spusti. Tisti pa, ki je na šmečeh menj zurjen, se dolge palice posluži, na ktero se navzdol drsaje naslanja.« Kljub temu, da je poročilo Podgrivarskega kratko, nam vendar pove, da naši predniki niso jioznali teka na smučeh. Sicer ne bi napisal, da se sprehajajo na smučeh po ravnem skoraj tako hitro kot po kopnem. To je tudi razumljivo, ker so uporabljali le eno palico, najspretnejši pa so smučali brez. Vse to potrjuje, da so smučali največ za potrebo. Po ravnem eo hodili počasi, po strminah so ee vzpenjali v serpentinah, navzdol pa so se spuščali »kot blisk«. Poznali so torej hitro smučanje navzdol ali »smuk«, v katerem so bili tako izurjeni, da so se spuščali z veseljem. Čim pa nastopi motiv užitka v hitrem drsenju, ne moremo govoriti le o praktičnem smučanju za potrebo, temveč že o športu. Pri tem ni važno, če so bili organizirani ali ne, tudi ni važno, če so tekmovali, brez dvoma pa je, da so se z veseljem urili io tudi za užitek spuščali. 5. Herod Veliki Herod je bil pošast: ena izmed najverolom-nejših pošasti, ki so prišle iz suhih vzhodnih puščav, ki so sicer rodile več kot eno že za pogled strašno pošast. Ni bil Jud, ne Grk, ne Rimljan. Bil je Idu-mejec: barbar, ki se je kleče plazil pred Rimom in po opičje posnemal Grke, da bi si tem bolj zagotovil oblast nad Judi. Sin izdajalca si je ne-postavno prilastil kraljestvo svojih gospodarjev, poslednjih nesrečnih Hasmonejcev. Da opraviči svoje izdajstvo, se je poročil z njihovo nečakinjo Marijamno, ki jo je pozneje zaradi krivične sum-nje umoril. To ni bil njegov prvi zločin. Poprej je dal izdajalsko zadušiti svaka Aristobula, na smrt je obsodil drugega svaka Jožeia in lrkana Drugega, zadnjega vladarja premagane dinastije. Nezadovoljen z umorom Marijamne je dal usmrtiti tudi njeno mater Aleksandro in celo Babine sinove samo zato, ker so bili oddaljeni sorodniki Hasmonejcev. Istočasno je za zabavo dal žive se-žgati Juda iz Sariieja in Matijo iz Margolata obenem z drugimi poglavarji iarizejev. Kasneje se je zbal, da bi sinovi, katere je imel z Marijamno, ne maščevali matere; dal jih je zadaviti; pred smrtjo je naročil, da so ubili tudi tretjega sina Arhelaja, Pohoten, sumljiv, neusmiljen, lakomen zlata in slave ni imel nikoli miru, ne doma, ne v Judeji, ne v samem sebi. Da se pozabijo njegovi umori, je daroval rimskemu narodu 300 talentov, da jih potroši za svečanosti. Ponižal se je pred Avgustom, da bi ga pridobil za svoje nesramnosti, in pred smrtjo mu je zapustil deset milijonov drahem in povrh zlato ladjo in drugo srebrno za Livijo. Ta ponarejeni vojak, ta malo izobraženi Arabec, se je hotel sprijazniti z Grki in jih pridobiti. Posrečilo se mu je podkupiti izprijene Sokratove potomce. Res so sklenili, da mu postavijo spomenik, toda Judje so ga sovražili do smrti. Zaman je ponovno sezidal Samarijo in prenovil jeruzalemski tempelj; zanje je bil vedno pogan in uzurpator. Tresel se je kot starajoči se zločinci in novi vladarji in drhtel pred vsakim šumenjem lista in pred vsako kretnjo sence. Praznoveren kot vsi orientalci, lahkoveren za slutnje in prerokovanja je mogel verjeti Trem, ki so prišli vodeni od zvezde iz globoke Kaldeje v deželo, katero je z goljufijo ukradel. Vsak, tudi iantastični preten-dent, ga je zamogel spraviti v strah. Ko je od modrih zvedel, da je bil rojen judovski kralj, je vzdrhtelo njegovo nemirno barbarsko srce. Ko je videl, da se astrologi ne vračajo, da bi mu povedali za kraj, kjer se pojavil novi Davidov potomec, je ukazal pomoriti vse betlehemske otroke dečke. Jože! Flavij je zamolčal to zadnje kraljevo dejanje: mar ni bil sposoben oni, ki je dal pomoriti svoje lastne sinove, uničiti otroke, ki niso bili njegov zarod? Dalje Ustanovitev zbora časomerilcev Ljubljanske pokrajine Na sedežu CONI-ja v Ljubljani je bilo prvo zborovanje za ustanovitev Zbora časomerilcev Ljubljanske pokrajine. K temu zborovanju je prišlo veliko število časomerilcev in predstavnikov športnih zvez, kakor tudi tekmovalni sodniki. Zaupnik CONI-ja je navzočim razložil pomen in naloge tgea zbora, ki bo sčasoma prišel v tehnično odvisnost časomerilske službe. Naloga časomerilcev je, da pomagajo v športnem udej-stvovanju in dajo na razpolago svoje moči tudi tistim društvom, ki nimajo lastnih časomerilcev; da izboljšajo svoje tehnično znanje na raznih tečajih in da tako izboljšajo razred časomerilcev ter pridobivajo novih tehničnih moči. Soudeležba pri Zboru časomerilcev ne prepoveduje udeležbe kot športni sodniki. Poleg sodniške službe bodo lahko opravljali svoje delo tudi kot časomerilci. Organizacija je bila poverjena gospodu Gorjancu Jakobu in začasni sedež bo na njegovem domu na Miklošičevi cesti 15, telef. 20-66, kamor naj časomerilci, ki bi se vpisali v ta zbor, pošljejo svoje prijave. Isto velja za športne organizacije Ljubljanske pokrajine. Časomerilska služba je odvisna od CONI-ja in je edini organ, ki ima pravico določati službo časomerilcev pri raznih športnih prireditvah. Člani lahko postanejo vsi tisti, ki imajo namen postati tudi uradni časomerilci. Predpogoj za to služIjo je, da pripadajo člani arijski rasi. Uradni časomerilci A razreda morajo dokazati, da imajo vsaj dva kronometra, od katerih mora imeti vsaj eden poročilo I. razreda, ki ga izda strokovnjak za pregledovanje krono-metrov. Italijanska časomerilska zveza je bila za Ljubljansko pokrajino izpremenjena v Časomerilsko službo in je odvisna od CONI-ja. Sodelovanje časomerilcev pri športnih prireditvah določa torej Zbor časomerilcev. Športne zveze in društva, ki bi pri svojih prireditvah potrebovale časomerilce, morajo vsaj deset dni pred prireditvijo vložiti prošnjo pri Zboru časomerilcev v Ljubljani z navedbo števila časomerilcev, ki jim je potrebno. Športna društva, ki bodo rabila te časomerilce za krajevne prireditve, bodo morala plačati Zboru časomerilcev L 10 za vsakega časomerilca. Časomerilcem, ki bi morali potovati iz kraja samega, pa bodo morala plačati po 15 L in stroške za vožnjo in prehrano. Časomerilci ne smejo v nobenem primeru urediti računa s športnim društvom samim, temveč gre vse to potom Zbora. Uradni časomerilci bodo izvrševali svojo službo pri mednarodnih prireditvah ter pri večjih športnih tekmah, ki bi utegnile glede na rezultate imeti meddržavni ali državni pomen. Športna društva se bodo lahko posluževala lastnih časomerilcev in bodo morala imena istih prijaviti Zboru. V tem primeru ne bo treba plačati nobene takse. Med tekmovanji je prepovedano dajati kakršne koli rezultate drugim osebam razen tekmoval—.u komisarju -u aodniku-predsedniku. Časomerilcem je prepovedano, dajati pojasnila ali kritike o športnih tekmovanjih. Časomerilci, ki bi se vpisali v Zbor, morajo poslati svoje prijave, njihovo športno delovanje, naslov, dalje, če imajo kronometre, kakšne, s premikajočim se kazalcem na l/19 ali na '/., sekunde. Prijave se bodo vpisale na posebne pole, ki bodo razposlane interesentom, katerim bodo s to polo poslana tudi ostala navodila. Drsališče SK Ilirije odprto Priprave za ureditev drsališča SK Ilirije so končane in bo drsališče danes ali jutri odprto. Permanentne vstopnice za letošnjo drsalno sezono so na razpolago pri blagajni drsališča vsak dan od 15—17 in stanejo za mladino do 14. leta 30, za člane in dijake 50, za ostale pa 80 lir. Spremljevalci, ki bi želeli nadzirati otroke pri drsanju si bodo morali nabaviti stalno vstopnico, ki stane 10 lir in upravičuje do vstopa v oblačilnico. Stalne vstopnice bodo veljale za 30 drsalnih dni, razen nedelje in praznikov. Prijatelje drsalnega športa opozarjamo, da so permanentne vstopnice primerno Miklavževo darilo za športnike. Člani Ilirije so že začeli z drsalnim treningom. Zanje so uredili mnnj.šj prostor, na katerem so izvedli že pred dnevi svoj prvi start v letošnjo sezono. Šport v kratkem Telovadne tekme v Brnu. Preteklo nedeljo so priredili v Brnu medmestni dvoboj med najboljšimi telovadci Dunaja in Brna. V napeti tekmi se je izkazalo, da je brnska vrsta bol jša. Zmagala je s 345.7 točkami, medtem ko so dosegli Dunajčani le 339.1 točke. Najboljši med posamezniki je bil Georg Klinger (Brno). Seidler razočaral. V berlinski športni palači so imeli v nedeljo velik dvoboj borcev s pestjo. Med napetimi vrvmi sta se srečala dva nemška boksarska prvaka, mlajši Seidler in starejši ter rutiniranejši Neusel. Borba je bila v začetku živahna, kmalu pa je prišla do veljave rutina Neusela. ki je svojega nasprotnika tako zdelal, da se je v odmoru po 8. kolu podal. Slovaška cnajstorica se bo borila v nedeljo 7. decembra proti nemški nogometni reprezentanci. Zdi se pa »da Slovak; niso v najboljši fo rmi. Trening-tekmo, ki so jo priredili proti domačemu kombiniranemu moštvu, je v nedeljo reprezentanca izgubila. Presenetljivo pa je, da je prisostvovalo 20.000 gledalcev. SUaHae novice, Koledar Petek, 5. decembra: Saba, opatica; Krispi-na, mučenica. — Prvi petek. Sobota, 6. decembra: Nikolaj, škof: Leon-cija, mučenica; Pashazij, mučenec; Detiva, mučenica. Novi grobovi -f- Minka Miklavčič. Sv. Križ pri Litiji: Dne 2. novembra je umrla gdč. Minka Miklavčič iz znane Hlemšinove hiše. Učakala je visoko starost 80 let. Bila je mnogo let gospodinja pri svojem bratu Karlu, župniku v Mri. Naj počiva v Bogu, blaga gospodična! Njeni sestri gdč. Zalki pn naše iskreno sožalje! + Elza Pavlic, visokošolka, je izdihnila svojo dušo 3. t. m. v Novem mestu. Pogreb bo v petek ob 4 popoldne na šmihelsko pokopališče. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim staršem naše sožalje! -f- Alojzij Trtnik je umrl v Sosfrem pri Ljubljani. Mir in pokoj njegovi duši, svojcem naše sožulje. mm Predstave ob 16 In 18.15. ob nedeljah In pra-mikih na ob 10.M. 1430. 18.30 in 1810 Dvojni spored napetih pustolovščin z divjega zapada Zakon neusirašljiV h in Jekleni vitei SCOOA . I E!,. 27>3l> Velefllm o humem iivljeniu in Ijubstni »lavnega a ne-rečn^ca allSiirja Caravaggio (Vražji slikar) Amedeo Va^rart - <"Marn ''»lumat Beatrlce Mancmi itd. KINO MATICA - TEL. 23-41_ Krvava roža Najnovejši velefilm slovite Viriane Romance Georges Flamant, Paul Amiot, C. Apol oni ttlMU UNIOl* - IKL. 22-21_ Fnin v neunlra nem horou za svonodo ln piavioo Kapitan Furia Muc. La«'en, DrUan Aferne FIlm nepoabne topole in opojne glasbe Za srcem Marion Talley. Mihael Berlett Duuej ob 18. uri KINO KODELJEVO - lel. ■*«-«■* gBMBBBMMMMMjMB......—■—B— — Pohitite! Za »Slovenčev koledar« moremo sprejeti le še nekaj naročil po 20 lir. Po 9 lir oziroma 11 lir naročil ne moremo več sprejeti. Časa za naročilo in predplačilo je bilo dovolj in onim, ki si ga niso pravočasno naročili, žal ne moremo pomagati, ako ga ne bodo dobili za želeno ugodnostno ceno aH ako ga sploh ne bodo dobili, ker smo zaradi dragega materiala tiskali le naročeno število koledarjev. Koledar bo izšel še ta teden. Knjiga je izredno posrečene vsebine, bogato ilustrirana ter obsega 228 strani velikega formata, skoraj pol strani »Slovenca«. — Še nekaj naročil po 20 lir lahko sprejmemo, zato pohitite, da ne boste brez »Slovenčevega koledarja«. — Za knjižnico bolnikom na kirurgični kliniki v Ljubljani so številne ljubljanske knjigarne in tudi zasebniki darovali lepo število knjig in časopisov. Svojo pozornost so tej važni kulturni ustanovi doslej izkazali: Akademska založba, Bibliofilska založba (g. akad. slikar Miha Maleš) Pod Turnem 5, Družinski tednik, finančni svetnik g. Gabrijelčič Niko, Kleinmayer & Bamberg. »Hram«, (lastnik g. Janežič Anton), kulturni oddelek mestne občine ljubljanske. Ljudska knjigarna, Mladinska zailožba, Modra ptica, Mohorjeva knjigarna, pisatelj in novinar g. Mrzel Ludvik, uprava »Našega roda«, Nova založba, Salezijaneki zavod (Uprava »Knjižic«), Slovenska matica, L. Schvventner, Tiskovna zadruga, turistični odbor mestne občine ljubljanske, direktor pošte g. dr. Tavzes Janko, knjigarnar Turk Anton, nasledniki, Učiteljska knjigarna (Mladinska matica), uprava »Vrtca«, uprava »Žena in dom«, »Življenje in svet«. Vsem plemenitim darovalcem se v imenu bolnikov prav lepo zahvaljuje predstojništvo kirurgične klinike v Ljubljani. — Razstava Debenjak-Jakac-Mihelič bo odprta v nedeljo 7. t. m. v Jakopičevem paviljonu in 6icer že od 9 dopoldne dalje. Ob 11 pa bo posebno vodstvo ob delih teh, že priznanih umetr.'kov. V'6i trije razstavljala razstavljajo samo nova dela, med njimi Debenjak in Jakac večje zbirke grafik, Mi-he-lič pa več narodopisnih &tudij. Razstava, ki bo odprta do 24. t. m., bo gotovo privabila mnogo umetnosti naklonjenega občinstvi. Ker prireditelji ne bodo pošiljali osebnih vabil, naj ta objava velja za iskreno vabilo k obisku. — Namesto venca na grob in v počastitev spomina umrlega gostilničarja in tovarnarja Andreja Podboja v Ribnici je poklonil g. Hočevar Franc, bivši gostilničar »Pri Figovcu« v Ljubljani, socialni sekciji Rdečega križa v Lj'ib!jani 500 lir. Iskrena hvala! — Za Miklavža! Prinese otroku aH prijatelju smeha! Kupi knjigi »Pod drobnogledom« in »Zbiralna leča«! Ribniško občinsko gospodarstvo Ribnica, 4. decembra. Oni teden je bila v občinskem uradu seja sosveta občine Ribnica. Sosvet je pod predsedstvom občinskega komisarja g. Kudeža obravnaval preračun za prihodnje leto. Preračun predvideva 285.210 lir izdatkov in prav toliko dohodkov. Posebno je razveseljivo da je v novem preračunu predvideno znižanje občinskih doklad za 40% ter da je sosvet posvetil pozornost socialnemu skrbstvu in javnim občinskim delom, Osebni izdatki so 73.720 lir ter so nekoliko višji kakor v lanskem preračunu, to pa zaradi povišanja plač občinskim uslužbencem za okrog 30%. Za materialne izdatke 22.882 lir, za osebno in imovinsko varnost 9159 lir, za vzdrževanje šole v Ribnici 19.300 lir, na Velikih Poljanah 3800 lir, kot prispevek meščanski šoli 25.371 lir, za Rdeči križ 2.5C0 lir. Za gradbeno stroko je za vzdrževanje, gradnjo in popravila občinskih cest 25.COO lir, vzdrževanje občinskih zgradb 5000 lir, za čiščenje potokov, vodnjakov 10.000 lir. za vodovod 15.000 lir, dalje primeren prispevek za dograditev igle na Sušju, Prispevek občinskemu kmetijskemu skladu je 2220 lir, za nabavo plemenske živine 30G0 lir, Za socialno skrbstvo je 25.980 lir, med temi za vzdrževanje Zdravstvenega doma 5700 lir. Zdravstveni dom je že ustanovljen in bo v kratkem začel poslovati v posojilnični hiši, Prispevek ubožnemu skladu za podpiranje revežev znaša 13 tisoč 880 lir, za zaičito mladine in otrok 2000 lir, kot podpora brezposelnim 1000 lir, za božičnico revnim otrokom pa 2000 lir. Prispevek obrtnim nadaljevalnim šolam znaša 450 lir, za občinsko gospodarstvo in podjetja — vzdrževanje pokopališč«, tehtnice, kopališča, sejmišča, podpora župnijski cerkvi — je 10.200 lir, za rezervni kredit je vsota 11.914 lir, Skupni materialni izdatki so 211.490 lir, osebni 73.720 lir, izdatki skupaj 285 tiso 210 lir. Preračun za 9 zadnjih mesecev tekočega leta je znašal 198.474 lir, V dohodkih je 86.960 lir občinskih doklad, 192.484 lir občinskih trošarin od alkoholnih pijač, lovnina 1620 lir, ribolov 198, od občinske tehtnice 1200 lir, odkupnina ljudskega dela 500 lir in drugi manjši občinski dohodki. Preračun občinskega veterinarskega sklada za prihodnje leto ima 4324 lir dohodkov in prav toliko izdatkov, preračun občinskega ubožnega sklada pa 14 710 lir dohodkov in izdatkov. Gospodarski odbor podobčine trga Ribnioe vodi poseben preračun, ki znaša 26.710 dohodkov in prav toliko izdatkov. Za vzdrževanje trških cest, mostov in hodnikov jc 26.250 lir za razsvetljavo -cest in ulic 5620 lir. Večji izdatki naj bi se krili s 30% trško podobčinsko doklado na vse državne neposredne davke, ki znašajo 142.000 lir. Ta doklada bi znašala okoli 31.950 lir. Ljubljana 1 Mesečna rekolekcija ljubljanskih gg. dn- hovnikov bo v Domu duhovnih vaj na prvi petek, 5. decembra. Začetek oh 5 popoldne. Zbirališče v hišni kapelici. Vsi ljubljanski gg. duhovniki vljudno vabljeni. — Vodstvo. 1 Hud karambol na Zaloškj cesti. V četrtek dopoldne je Ljubljana bila vsa zavita v gosto meglo, ki je zakrivila tudi hudo prometno nesrečo na Zaloški cesti. Od Sela gor proti mestu je vozil tovorni avto vevške papirnice, ki pa se je malo pred šolo moral izogniti nekemu drugemu vozilu. Pri tem je zavil na desno na tir električne železnice, kar bi ne bilo nič hudega, ko ne bi bil iz megle tisti hip privozil tramvajski voz. Obe vozili, avto in tramvaj, sta se zdaj dobesedno zarili drugo v drugo. Kabina tramvajskega voza je na desni strani vsa razdejana. prav tako in še mnogo bolj pa šoferjeva kabina na avtu, katerega je tramvaj nekaj metrov vrgel nazaj. Sreča je še bila, da je takrat tramvaj vozil že bolj počasi, ker se je bližala postaja. Šofer in tramvajska voznik sta bila nekoliko poškodovana. Komisija, ki je prišla na kraj nesreče, je ugotovila dejanski stan. Tramvajski voz dolgo ne bo za rabo. kar je toliko bolj neprijetno, ker že zdaj manjka tramvajskih voz, kar bridko občutijo vsi, ki se morajo voziti s tramvajem št. 2. Pri nesreči so se seveda zdrobile šipe na tovornem avtomobilu in v tramvaju. V avtomobilu se je ob razbitih šipah porezal po glavi 46 letni delavec vevške paipirnice Andrej Hujan iz Zgornjega Kašlja. Voznik tramvajskega voza 31 letni Franc Per-šel je bil prav tako hudo porezan. Po licu se je porezala tudi 14letna potnica Marija Spo-ljar, hči soboslikarja. — Vsi se zdravijo v bolnišnici. 1 Cenjenemu občinstvu naznanjam, da prodajam od 6obote 6. decembra zopet v svoji mesnici v Bohoričevi ulici 11 in na 6tojnici v Šolskem drevoredu. Sprejmem tudi nove stranke. Ivo Zan. I Za mestne reveže je podaril lekarnar g. O. Bakarčič 6 Sv. Jakoba trga 250 lir v počaščen je 6vojega pokojnega prijatelja g. Viktorja Medena. Mestno poglavarstvo izreka darovalcu najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli 1 Darujte svolrm dragim, te so blizu aH dalet, k ni I g c „sloventeve h milnice" l Vsaha hnllga le 5 lir. 1 Drsališče SK Ilirije je pripravljeno za novo sezono in bo te dni odprto. Uprava drsališča že izdaja sezonske vstopnice, ki so tudi zaželeno Miklavževo darilo, od 15 do 17 pri blagajni. Veljavnost je omejena na največ 30 zaporednih drsalnih dni nevključno nedelje in praznike. Ccne 6o: za mladino do 14 let 30 lir, za člane kluba in dijake 50 lir za odraele 80 lir, za vstop v garderobo za spremljevalce 10 lir. Rokodelski oder ponovi v nedeljo, 7. t. m. ob 5 popoldne priljubljeno Niccodemijevo komedijo »Postržek« (Scampolo). 1 Miklavžev nastop v meščanski šoli na Viču za mladino 6e vrši danes v petek ob 17. Zelje in darila se sprejemajo od 13 dalje istotam. - SK Vič. 1 Prihod Sv. Miklavža v Trnovski prosvetni dom, Karunova ulica 14, ki je bil napovedan za petek, dne 5. decembra t. I., je odpovedan. 1 Akademski dom na Kodeljevem bo ohiskal Miklavž s svojim spremstvom v petek ob 6 zv. 1 Na Miklavževem sejmu si izberite za darove tudi lepe rakovniške »Knjižice«. — Samo 50 cent.! Nnitepto darilo ki ga morete dati za Miklavža, za Božič ali Novo leto svojim bližnjim in daljnim prijateljem je ..SLOVENCEV KOLEDAR"I 1 Danes ob 5 ho »Miklavžev večer« v Rokodelskem domu. Mamice in očke opozarjamo na ljubko Miklavževo igrico, ki 60 jo pripravili za njihove malčke. Darila se sprejemajo danes od 9 dalje, pa do Miklavževega obdarovanja, v društveni pisarni, Petrarkova 12-1, kjer bo tudi predprodaja. Oskrbite si vstopnice v predprodajil 1 V trnovski prosvetni dom v K aru novi ulici 14 pride v netek. 5. decembra, sv. Miklavž, ki bo obdaril on pol 5 popoldne najmlajše in mladino do t4. leta starosti, ob pol 7 zvečer pa drugo mladino in odrasle. Naročila in darila se sprejemajo v petek 5. decembra v društvenem domu od 8 zjutraj daljo. Dilllda Svarilo ristituto .EMONA" S. A. - Istituto Agr.colo Immobiliare di Lubiana, che ha comperato tutte le proprietA agri-cole e forestali degli aliogem tedesehi emigranti da questa Provincia, compreso il bestiame, ie macchine e i prodotti del fondo, (legna da ardere, fteno, gra-noturco, patate, ecc.) diffida cbiunque dah'acquistare detto bestiame e prodotti presso gli atlogeni emigranti, che hanno assunto impegno di no venderli d.rct-tamente. Per eventuali scqu!ati, rivolgersi loveče ali'Istituto ,,EMONA" in Kočevje. Družba ,.EMONA" S. A - Istituto Agrico.o lmmobiliare v Ljubljani, ki je kupila od nemških izsel.eocev ljubljanske pokra,ine vso poljsko in gozdno lastnino, vklučno živ.no, poljedelske stro.e in pridelke, (drva za kuravo, seno, koruzo, krompir itd.) svari vsakogar pred nakupom omenjene živine in pr deikov od izseljencev, ker so se isti obvezali, da ne bodo neposredno sami prodajali. Za morebitne nakupe se je obrniti na družbo „E M O N A" S. A. v Koče v, u. 1 Po korenje naj pridejo vsi oni, ki so ga naročili pri društvu »Mali gospodar« ali pa pri »Žegozi«, v četrtek, 4. t. m. in petek 5. t. m. S seboj naj prinesejo vreče in j>otrdilo o vplačilu. Korenje se bo delilo na prostoru Nabav-ljalna zadruga železničarjev v Šiški. 1 Maša zadušnica za pokojno Vero Kovačič bo danes zjutraj ob pol 8 pri oltarju Marije Pomagaj v frančiškanski cerkvi, Vabimo vse članstvo frančiškanske prosvete, da se maše v čim večjem številu udeleži. 1 Opereta »Peveka s planin« je ljubeznica zgodba dveh dečkov, ki s petjem, zajčkom in prodajo srečk za loterijo skušata preživljati sebe in svojo revno mater. Poleg pevčkov nastopajo še knez Mirogojski z oskrbnikom Ra-dovanom, župan Velehan, kaprol Groga, stražarji, otroci in vaščani. nad 60 oseb. Pevskih točk je 17. Odlikuje jih izredna melodioznost. Vse spremlja orkester. — Izvajajo mladinci z Rakovnika v Frančiškanski dvorani na praznik Brezmadežne 8. decembra. Vstopnice in libreto dobite že danes v trgovini Sfiligoj, Frančiškanska ulica. 1 Preprečen požar. V tovarni »Eka« v Topniški ulici se je v četrtek okrog 11 vnelo žaganje, ki ga v tovarni uporabljajo za poliranje kovinskih predmetov. Ogenj je nastal v skladišču žaganja in so se plameni že lotili tudi lesenega skladišča, ko so prihiteli na pomoč poklicni gasilci. Gasilci so hitro preprečili nadaljnje širjenje požara in udušili skupno s prostovoljnimi gasilci, ki so tudi prišli na pomoč, ogenj v poldrugi uri. Škoda ni velika. I Leskovčeva »Vera in nevera« je igra, ki nam vsem brez razlike starosti in izobrazbe veliko pove in pomeni. Zato si jo je Ljudski oder upravičeno izbral za svojo prvo predstavo, saj nam njena osnovna misel poštenosti in iskrenosti v najvažnejših človekovih vprašanjih mora postati splošna duhovna last. V n~deljo ob 5 popoldne jo Ljudski oder ponovno uprizori v frančiškanski dvorani. Vsi, ki je še niste videli, si preskrbite vstopnice v predprodaji pri Sfiligoju v Frančiškanski ulici. Gledališče Drama. Petek, 5., ob 17.30: »Boter Andraž«. Red B. Sobota, 6., ob 14.30: Zakliučna predstava za Dopolavoro. Ob 17: »Sneguljčica«. Mladinska predstava. Zelo znižane cene. Nastop svetega Miklavža s spremstvom. Nedelja, 7.. ob 14: »Princeska in pastirček«. Mladinska predstava. Zelo znižane cene. Nastop sv. Miklavža s spremstvom. Ob 17.30: »Dom«. Izven. Znižane cene. Opera. Petek, 5,- Zaprto. Sobota. 6., ob 17: »Seviljski brivec«. Red Premierski. Nedelja. 7., ob 10.30: »Desetnica«. Krstna predstava. Mladinska igra. Izven. Ob 16: »La Boheme«. Izven. Znižane cene. Radio Ljubljana Petek, 5. dec.: 7.30 Poročila v slovenščini. 7.45 Pesmi in nape vi; vmes ob 8 napoved časa. 8.15 Radijska poročila. — 12.15 Tercet sester Stritar. — 12.40 Trio Ambrosiano. — 13 Naj»o-ved časa; radijska jx>roeila. — 13.15 Vojno poročila Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17 Godba Kr. karabinjerjev pod vodstvom Luigija Circneija. — 14 Radijska poročila. — 14.15 Operetna glasba. — 14.43 Radijska poročila v slovenščini. — 17.15 Orkester ElARja pod vodstvom D. M. Šijanca. — 19 »Parliamo 1'italiano«, prof. dr. Stanko Leben. 19.30 Radijska poročila v slovenščini. — 19.4-5 Operna glasba. — 20 Napoved časa; radijska poročila. — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.45 Simfonična sezona ElARja: Instrumentalna stara in nova glasba pod vodstvom Caggianija s sodelovanjem so-pranistke Leonardo Piombo in kvarteta Bogo. Vmes pogovor v slovenščini. — 22.45 RadijsKa poročila. Lekarne Nočno službo imajo lekarn": mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva 20; mr. Murmayer R., Sv. Petra c. 78. Poizvedovanja Našla se je denarnica z večio vsoto denarja. Poizve se v Novi založbi, Kongresni trg 19. Iz Spodnle Štajerske V brežiškem okraju so organizirali nov Gau, ki ga imenujejo Untergau. Ženska organizacija tega novega gaua je bila doslej v rokah Trude Kovačeve, ki pa jo zdaj premeščena v Trbovlje, na njeno mesto je bila imenovana Rolanda Gries. Žensko zborovanje Štajerske domovinske zveze v Ptuju je bito preteklo nedeljo. Govoril je okr. vodja Bauer, zborovanje pa je vodila voditeljica De Celotti. Govornik je med drugim naglasil, da je ta kraj docela nemški, razlika je le v tem, ker marsikdo nemščine še ne zna, kar pa se bo kmalu spremenilo, k čemur naj ženske prij>omorejo, zlasti v družinah. Prva civilna poroka pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah je bila preteklo sredo. Sedanji župan Franz Eisenhut je poročil posestnikovega sina Maksa Poša z Antonijo Mikoševo iz Jarenine. PreseljenJcvo pismo. Nemški listi zadnje čase radi prinašajo razna pisma spodnještajerskih pre-seljencev iz Nemčije. Zadnja »Marburgerica« prinaša iz Draždan na Saškem v Nemčiji tako pismo, ki ga je pisal neki Hans Klakotscher s svojo družino neki nemški družini v Celje. V tem pismu se preseljenec močno hvali, kako imenitno se jim godi tam v Draždanih ter popisuje, kako so potovali. Med drugim pripoveduje: »Potovali smo skozi Maribor, Celovec, Beljak, Špital, Ga-stein, Solnogi ad, Landshut, Hof in Chemnitz sem v Draždane. Med potjo smo imeli svoja prehra-njevališča. Jezikovni »elfaji v tovarni. Tovarna Zugma-yer & Gruber v Slovenski Bistrici je prva, ki je na Spodnjem Štajerskem v svojem obratu uvedla nemške jezikovne tečaje za svoje delavce. Smrt v Mariboru. V mariborski bolnišnici sta umrli: 27 let stara delavčeva žena Alojzija Weiss iz S|xxlnje Polskave in 46 let stara ključavničarjeva žena Kristina Kmetič iz Maribora. — V svojem stanovanju v Magdalenski ulici 72 v Mariboru je umrla 81 let 6tara zasebnica Ana Valant. Iz Ribnice Danes popoldne ob 3 priredi Narodno gledališče iz Ljubljane v bivšem Sokolskem domu miklavževanje za otroke. Na sporedu je igra »Parklje v koi« in obdaritev otrok. Vodstvo je v rokah g. režiserja Milana Košiča. Opozarjamo na to prireditev! Krajevni zbor trga Ribnice je bil zaradi slabe udeležbe volivnih upravičencev preložen na torek 9. decembra ob 5 popoldne v posvetovalnici občinskega urada. Nad 2000 gozdnih sadik so posadili te dni Klunovi pod Seljanom na Mali gori. Pogodba o trgovinskem in obmejnem prometu med Madžarsko in Hrvatsko Budimpeila, 4 dec. AS. Včeraj je bila podpisana pogodba za ureditev trgovine ined Madžarsko in Hrvatsko in za ureditev obmejnega prometa. Za Hrvatsko je podpisa! pogodbo hrvatski poalanik Stražinski, za Madžarsko pa opolnomočeni minister Miške. Madžarski trgovski krogi poudarjajo, da je sklenitev te pogodbe zelo važna, kajti ureditev obmejnih vprašanj bo olajšala trgovinsko izmenjavo med Madžarsko in Hrvatsko. Mišek je ugibal, kako bi spravil razbojnika iz skrivališča. Pomeril je na skalnato steno, pod katero je čepel Netopir. Krogle so udarjale v skalo s tako močjo, da so se odbijale od stene, in so, druga za drugo, zadevale mesnate dele zavaljenega Netopirja. Ranjenec je kričal od bolečine, toda na spregled ga ni bilo. »Moram spraviti to grdobo iz brloga!« je brundal Mišek. Nenadoma je zagledal, visoko na skali, neko stvar, ki se mu je zdela zelo važna. Ni dolgo pomišljal; pomeril je v steno nad Netopirjevo glavo: »Bum, bum!* je odjeknilo. »Previsoko si meril!« se je hahljal Netopir. psnAM RlcMedet« ««mpr« tam-pa d« con qu»Bto Imballo. Efte Vi auleurano: Qua-lild - Economla - Grand« cjuanUld di luc«. Zahtevali* vedno žarnice s tem zavojem. One Vam lamčijo: Kakovost • Varčevanje - Veliko količino lučL rOSRAMOOSRAMa KULTURNI OBZORNIK Razstava Kregar-Omersa-Putrih V kratkem času imamo pritdko videti že drugo razstavo slikarjev in kiparjev kluba »Neodvisnih«. Zadnjič sta razetavljaila M. Sedej in Z. Kalin, to pot pa slikarja Kregar in Omersa ter kipar Putrih. Sodeč po marljivosti razstavljanja je umetnostno gibanje v klubu zelo živahno, za opazovalca, ljubitelja in kritika naše umetnosti pa ludi zanimivo in deloma poučno. V umetnostnem delu »Neodvisnih« je opaziti v zadnjem času neko dvojnost. Del untetnikov sledi v glavnem programu, ki 60 si ga začrtali v predgovoru kataloga zagrebške razstave, to je naslonitvi na romanske vzorce, drugi del pa je uvidel nesmotrnost tega početja in se je lotil obravnavanja umetnostnih problemov na individualni podlagi, celo v skladu z domačo umetnostno tradicijo, la dvojnost 6ega ponekod tudi v umetnostni razvoj posameznika, kakor bomo videli z del na naši razstavi. S. Kregar, nekoč revolucionar, ki se ima za dobršen del 6vojega slovesa zahvaliti dejstvu, da je v našo umetnost pripeljal surrealisticni način upodabljanja, je danes zelo umirjen, nemara celo preveč. Dosledna privrženost programu ga je zanesla na prod, kjer napol brodolomec vztrajno krpa že načeta jadra. Ta zvesta vztrajnost spominja na ideologijo, ki je izgubila svoj vitalni odnos do življenja, toda v zameno s to dragoceno izgubo, nenehoma ponavlja le geilo za geslom. Nekdanjega surrealisfa bi mogli najti n. pr. v »Zatišju z lutnjo«. Oblikovne posameznosti 60 namreč sestavljene tako, da bi mogla ob njih nastati nadresnična podoba. Toda, ker vemo, da je bistveno za to umetnost izražanje nekega duhovnega razpoloženja, n. pr. zadržane groze itd., in ker tega pri K. podobi ne najdemo, je slika le dekorativna in je elementarnost nadomestil okus — podobno, kakor sem zapisal že ob priliki Sedejeve razstave. Tale okus je tvorec večine Kregarjevih »Zatišij«, pa tudi drugi podob. Kako neživljenjske — mislim umetnostno! — so K. cvetlice! Ko bi 6likar sočnosti resničnega predmeta ne nadomestil z apartnim, prebujenim barvnim okusom, ne vem, čemu bi ga Kazalo sploh slikati. Toda — okus ki je združen z apartmmi barvnimi toni, je silno nevarna 6tvar, ker skriva vedno v 6ebi neko slabost, ki je dostikrat povod žalostne usode umetnosti — ki omahne do muhe enodnevnice. Poglejmo n. pr. K. ženske portrete (leva 6oba). Včasih so umetniki skušali upodabljati verno zunanjo obliko, včasih duševnost, včasih bistvo predmeta itd., danes pa je videti, da le ženska ličila. Kako »apartno« je naslikan rouge! Sicer lepa podoba »Deklice v veži«, podoba, ki kaže znanje in močan umetnostni smisel slikarjev, je nepotrebno obtežena z artikli »okusa«! Priža6te zapestnice, ovratnik, »apartna« krajina, ali ne spominja vse to na skrbno mater, ki okinča hčerko za prvi nastop? Vse to 60 pripomočki, ki naj »užgo« na »prvi pogled«. Ogledoval sem si krajino ozadja te podobe in 6e ozrlna »Ajdo« (št. 11). Res je, da v primeru s Pavlovčevo diši kaj pohlevno, vendar me je presenetila po neposrednem odnosu do narave, po zvestem študiju krajine in poznavanju ka-rakternih oblik določene zemlje. Tu je Kregar precej dosledno prelomil z maniro, je dosegel dober uspeh iti tudi nakazal razvojne možnosti za bodoče. Podobno je pojmovana tudi dobra slika »Gli-nokop«, omenjam še kompozicionaino ugoden »Počitek«, ki pa v celoti trpi po preveliki barvni pisanosti. N. Omersa je že na zadnji razstavi z nekaterimi deli nakazal novo smer, ki 6e ne sklada 6 programom »Neodvisnih«. Z zbirko na tej razstavi je to še podkrepil, dasi seveda še ni »čist« in brez primesi. S kvalitetnega vidika pa je njegova zbirka naravnost dokumentaričnega značaja. Poglejmo podobo »Ob Ljubljanici«. Francoski vpliv je eviden-ten, V okviru tega vpliva je podoba še dovolj smotrno zgrajena, ker je slikar pač vztrajal že po pre- Nikolaj Omersa: Lastni portret izkušeni umetnostni metodi. Toda poglejmo n. pr. »Topol« (št. 32.)! Povsem jasno je, da je O. pozabil na »vplive«, ko 6e je poletnega dne 6 stojalom ustavil pred osamljenim drevesom v zatišnem logu, da ga naslika. In slikarska kvaliteta? Naravnost neverjetno je, kako je zdrknila navzdol. Vzrok? Dokler se je slikar držal manire, so vsi umetnostni problemi, kakor vprašanje svetlobe, barve, kompozicije itd. bili sankcionirani po vzorniku. Sedaj pa se je nenadoma znašel pred resničnim predmetom in z njim vred pred povsem novimi vprašanji, kakor 6em jih naštel zgoraj. Rodilo se je slogovno zanimivo dete: spričo slikovitega načina obdelovanja predmeta je nastala umetnost ki v mnogih posameznostih spominja na naš impresionizem. (Primer: »Na polju«, »Žetev«, »Potok«, kjer brez težave najdeš Jamove ali Jakopičeve detajle). Seveda pa je ta umetnost kvalitetno šibka, 6likar skoraj nikjer ne obvlada celotne kompozicije itd. Vendar je Omersova umetnost na boljši poti kakor Kre-garjeva. Prvi korak je storjen pogumno, odtod naprej je možen nov kvalitetni vzpon, podprt od resnično doživete okolice, ki je daleč preč od nesmiselnega lova za fantomi. Kipar K. Putrih razstavlja po katalogu zbirko petnajstih del. Tudi njegovemu delu je v škodo slogovna neenotnost in razbitost. Od 6iino primitivno obdelanega detajla k stiliziranemu izrazu obličja, a zopet od tod do naturalistične poze, se zdi kiparju povsem naravna pot. Res je, da je današnji čas vse prej kakor harmonična celota, vendar se v okviru individualnega duševnega razvoja morejo težko organično razvijati tako disparatni pogledi na statuarične probleme. Voluminoznost njegovega dela, oblikovno izražena z primitivno obdelavo ploskve je večjidel opravičena in prepričljiva, ponekod pa vpliva grobo, rustikalno. Primi-tivizem v sodobni plastiki je namreč problem, ki zahteva izrednega občutka za celotno kompozicijo. Za sumarično obdelavo telesa počiva rafinirana linija konture, preračunana vloga svetlobe itd. Pri Putrihovem delu pa imam večkrat vtis, da kipar ne prodre kdovekaj globoko v ta vprašanja, marveč da se zadovolji kar z zunanjim videzom, ki seveda vpliva rustilcaino in včasih prazno. Dobri pa 60 portreti ter velika statua. Dr. S Mikui. Violinski koncert Karla Rupla Na vseh področjih glasbene umetnosti dobimo dosti vi&oko število domačih izvajajočih umetnikov, le violinskemu koncertnemu udejstvovanju 6e jih razmeroma malo posveti. Ne moremo reči, da ne bi imeli dosti izšolanih violinistov, 6aj so vse mlajše moči v naših orkestrih kakor tudi v manjših glasbenih združenjih izšle iz domače šole. Ali ravno violinsko koncertno nastopanje 6tavi na tistega, ki se mu posveti, toliko zahteve tehniškega, umetniškega in končno tudi osebnega značaja kot ma-lokatera druga panoga; poleg teh samo po sebi umevnih zahtev so pa še mnoge druge okoliščine, ki bodočemu koncfertantu prej jemljejo pogum kot mu vlivajo voljo do dela; te oviralne okoliščine so v neenakem sorazmerju z delom in z energijo, ki jo taki koncertni nastopi zahtevajo. Zato moramo biti toliko bolj hvaležni tistim, ki te ovire z močno voljo zmagujejo in nam dajo od časa do časa vpogled v 6voje glasbeno stremljenje in napredovanje. Med domače violinske virtuoze, ki imajo pri koncertnem občinstvu že lepo ime, se brez dvoma uvršča v prvo vneto Karel Rupel. Temeljilo študijsko pot, ki jo je prehodil, preden ee je dokopal do vrhunca tehniškega znanja in umetniške poglobljenosti, poznamo. Njemu lastno neumorno pridnost in neupogljivo energijo v razmerah, ki bi koga drugega zavile v molk, tudi. Zato od njega že kar pričakujemo, da nam vsaj vsako leto enkrat pokaže sad svojega tihega dela. Letos se je oglasil kar kmalu v začetku glasbene sezone in nam pripravil lep umetniški večer, ki bi zaslužil, da bi ga obiskalo še večje število poslušalcev kot ga je. Na 6vojem koncertnem sporedu je imel Rupel devet skladb skladateljev iz različnih dob. Poleg klasika violinske igre, Tartonija, ki je napisal dolgo vrsto violinskih skladb in je tudi imel svojo mojstrsko violinsko šolo, je postavil Bacha, ki je igraje pisal tehnično najčudoviteje zamišljene skladbe za violino, ravno tako kot za orgle ali katerikoli drug poljuben inštrument. Potem je spored preskočil nekako poldrugo stoletje in nam je predstavili Debus-6yjevo sonato, v tipično francoskem slogu barvito pisano. Po zgledu drugih koncertanfov je postavil Rupel drugi del sporeda nekaj krajših, za razumevanje lažjih 6kladb, deloma tudi takih, pri katerih 6topi čista muzika v ozadje in jim je virtuozno prikazovanje tehničnih možnosti inštrumenta v prvi vrsti pred očmi. Tu 6mo slišali Dvorakov Slovanski ples v e-molu z izrazito slovensko [»udarjenimi značilnostmi, Adamičev ljubki Andantino, dva Paganinijeva Capriccia in njegovo sonatinoter Bazzinijev eksotično zveneči Ples škratov. Tako je pri sporedu prišel na račun ljubitelj resne, poglobljene g!af,be, pa tudi prijatelj vsebinsko, nikakor pa ne tehnično lažjih komadov. Pri Ruplovem izva,anju moramo predvsem po-udariti njegov široki ton, s katerim najx>lni tudi veliko v tem oziru zelo zahtevno union&ko dvo- rano. Znana je vsem poslušalcem Ruplova tehnična dovršenost; s posebno, rekel bi: 6trastno ljubeznijo 6e loti ravno tistih skladb, pri katerih sloni glavni poudarek na tehnični strani. Rupla odlikuje tudi globoka muzikalnost, ki ga usposablja, da pravilno interpretira tako različne skladbe, kot jih je imel na sporedu. Tudi moramo omeniti resnost, s katero na splošno pojmuje svoje umetniško poslanstvo. Ta resnost nam je poroštvo, da se ne bo ustavil na svoji, mnogo obetajoči razvojni pot, ampak nam bo dail še večkrat okusiti plemenito le-poto svoje violinske igre. Umetnika je spremljala na klavirju pianistinja Zora Zarnikova. Njena igra je bila solistu podrejena, le v I. 6tavku Tartinija se je zdela basovska partija premasivna. Samostojno izdelana mesta je kot taka tudi prikazala. Svoje znanje, tehniško kot umetniško, je posebno pokazala pri Debussyju. M.' T. Pred razstavo Debenjak-Jakac-Mihelič V nedeljo, 7. t. m. bo odprta razstava Debenjak-Jakac-Mihelič v Jakopičevem paviljonu. Razstava bo odprta že ob 9 dopoldne, ob 11 pa bo vodstvo. Ker prireditelji ne bodo pošiljali osebnih vabil, so vabljeni vsi prijatelji umetnosti k obisku razstave, ki bo odprta do božičnih praznikov (do 24. t. m.). Riko Debenjak razstavlja sedaj drugič v Ljubljani ter bo pokazal nova dela, med njimi tudi večjo zbirko grafik. B. Jakac bo to pot jx>leg večih dolenjskih pokrajin in drugih podob razstavni prav tako večinoma grafiko, 6 katero se bavi zopet zadnje čase. France Mihelič pa bo prvikrat nastopil z večjo kolekcijo slik, 6aj bo razstavil kar 35 novih del, med njimi tudi zanimive narodopisne študije. Tako obeta biti razstava nadvse zanimiva ter bo gotovo privabila mnogo občudovalcev in prijateljev umetnosti. Iz Hrvatske Darilo Duceju. Za časa svojega bivanja v Rimu je šef hrvatske državne propagande izročil Duceju fašizma tudi prvi zvezek Hrvatske enciklopedije. Zakonska odredba o razporeditvi in plačah državnih uradnikov. Izdana je zakonska odredba o razporeditvi in plačah državnih uradnikov. Po tej uredbi se odsedaj dele državni uradniki na Hrvatskem na uradnike, uradn. p r a k t i -kante, poduradnike in sluge. Uradniki so razvrščeni v 12 uradniških razredov, podurad-niki v tri in eluge v dva. Uradniški praktikanti so izven razreda. V prvem uradniškem razredu je predsednik vlade, v drugem podpredsednik vlade in ministri, v tretjem glavni tajnik predsedništva vlade, državni tajniki, poslaniki prve stopnje in ravnatelji ravnateljstva za javni red in varnost. Njihove plače so naslednje: plača predsednika vlade 20.000 kun, uradnikov II. razreda 15.000, III. razreda 12.000 kun, IV. razreda I. stopnje 6.800, istega razreda druge stopnje 7.800 kun, tretje stopnje pa 8.800, petega razreda prve stopnje 5300 kun, druge 9600, tretje pa 6400 kun. V - šestem razredu eo plače v prvi stopnji 4400 kun, v drugi 4700, v tretji 5000 kun. V sedmem razredu prva stopnja 3800 kun, druga 4000, tretja 4200 kun. Osmi razred prva stopnja 3000 kun, druga 3400 kun, tretja 3000 kun. Deveti razred prva stopnja 2800 kun, druga 2000 kun, tretja 3000 kun. Deseti razred prva stopnja 2500 kun, druga 2600, tretja 2700 kun. Enajsti razred prva stopnja 2300, druga 2400. Dvanajsti razred prva stopnja 2100, druga pa 2200. Uradniški praktikanti s fakultetno naobrazbo prejemajo 2450, a popolno srednjo šolo 2150, z nepopolno pa 1950 kun. Pod-uradniki dobivajo v prvem razredu prvi stopnji 1900 kun, drugi stopnji 2000 in v tretji 2100 kun, v drugem razredu prvi stopnji pa 1700, drugi 1800 in tretji 1900. V tretjem razredu, prvi stopnji 1500, drugi 1600 in tretji 1700. Sluge imajo naslednje plače: v prvem razredu prve stopnje 1550, druge 1560 in tretje 1700. Uradniki od IV. do XII. uradniškega razreda, uradniški praktikanti, poduradniki in sluge v Zagrebu, Sarajevu 1 in Dubrovniku dobivajo tudi stanarino in to : uradniki IV. in V. razreda po 1000 kun, VI., VII., : VIII. in IX. po 800 kun, X., XI. in XII. pa po j 700 kun. Uradniški praktikanti ravno toliko, poduradniki 600 in sluge 500 kun mesečno. Stanarina v sedežih žup znaša 80%, v ostalih mestih pa 60% od stanarine, ki je določena za navedena mesta. Doklada za ženo znaša mesečno 500 kun, za vsakega otroka do 14. leta pa p>o 300 kun. Reden pouk na nemških srednjih šolah na Hrvatskem. Te dni se je pričel na vseh nemških srednjih šolah na Hrvatskem reden pouk. Pouk je pričel na teh šolah: na realnih gimnazijah v Osijeku in Rumi, učiteljišču v Osijeku in na meščanskih šolah v Virovitici, Djakovem, Vinkov-cih, Indjiji in Zemunu. Govor zunanjega ministra dr. Lorkoviča na radiu. Po svoji vrnitvi iz Berlina je imel zunanji minister dr. Lorkovič na zagrebškem radiu govor, v katerem je poudarjal, da je sedanji Hrvatski po njenem pristopu k bloku držav, ki se bore proti kominterni, zagotovljeno lepo mesto v novi Evropi ter da poglavnik in sedanja hrvatska država uživata spoštovanje jn naklonjenost med ustanovitelji te Evrope. Nemško-hrvatsko bratstvo v orožju. Belgraj-ska >Donau Zeitung* objavlja izjavo, ki jo je dal v Zagrebu hrvatski prostovoljec, ki se bori na vzhodnem bojišču in ki se je vrnil domov na bolezenski dopust. Omenjeni prostovoljec govori navdušeno o bojih, v katere posegajo tudi Hrvati ter pravi, da Nemci zanje prav tako skrbe, kakor za svoje rojake. Čudovito lepe PRAVLJICE B o ž e n e NSmcove so najlepše Miklavževo darilo tako za odrasle kakor za otroke. • Kupite jih — vsaka knjiga le 5 lir. Vezana v platno le 11 lir. Tiskana na antičnem papirju in vezana v platno pa le 20 lir. • Knjigo dobite pri vseh naših zastopnikih, po knjigarnah in trafikah ter pri naši upravi Kopitarjeva 6, Ljubljana Iz Srbije Varčevanje z električnim tokom tudi v notranjosti Srbije. Radi pomanjkanja premoga 60 tudi ostala srbska mesta in ne samo Belgrad pričela zelo varčevati z električnim tokom. V večini mest je električni tok tekom dneva 6ploh izključen za privatno uporabo. Tako n. pr. kruševačka občina dovoljuje uporabo električnega toka za razsvetljavo 6amo od šeste ure zvečer do 6edme ure zjutraj. Poziv odbora za zaščito družine, otrok in mladine pri srbskem Rdečem križu. Odbor za zaščito družin, otrok in mladine, ki deluje pod okriljem srbskega Rdečega križa je [>ozval v60 srbsko javnost, da 6e naj ob nastopu zimskih mesecev z izdatno podporo spomni številnih nepreskrbljenih srbskih in ostalih otrok, ki žive sedaj na srbskem področju. Svoj poziv opira — omenjeni odbor — na okolno6*, da živi takšnih otrok v Srbiji nad 6to tisoč, ki za zimo nimajo ne obutve, ne toplega p>erila in tudi prehrana je zanje nezadostna. Odbor zaključuje svoj poziv 6 prošnjo, da naj vsaj sedanja najtežja nesreča, ki jo preživlja 6rbstvo, združi vse sloje, da bodo mogli za bodočnost rešiti vsaj mladino. Veliki snežni zameti v Nišu. Zadnja košava je bila močna tudi v Nišu ter je napravila po mestu in okolici velike snežne žamete, ki 60 zelo ovirali reden promet. Preskrba otrok čez zimo. Na prošnjo komisarja za begunce 60 pričele srbske družine sprejemati na svoje domove otroke 6iromašnejših srbskih 6laršev in ostalih družin, ki prebivajo sedaj na srbskem področju. Ustanavljanje menz v Belgradu. Radi pomanjkanja kuriva, 60 v Belgradu v zadnjem času odprli več menz, v katerih se hranijo 6iromašnejši sloji, ki si doma ne morejo pripraviti jedi. Poleg občinskih menz, menz za begunce, se posamezni 6tanovi organizirajo v zadruge za nabavo živil in kuriva ter za svoje člane odpirajo tudi menze. Pred kratkim 60 si takšno menzo odprli tudii pravoslavni duhovniki v Belgradu. Cena sladkorja v maloprodaji. Zaradi povečane cene za sladkorno repo, je centrala za sladkor zvišala cene tudi sladkorju, ki sedaj stane v maloprodaji: 1 kg kristala 23 din, 1 kg sladkorja v kockah pa 25 din. Sprememba uredbe o naglih sodiščih. Srbska vlada je v zadnjem času spremenila uredbo o naglih sodiščih ter je smrtno kazen razširila tudi za tatvine, razbojništva in namerno poškodovanje tujega premoženja. Veliko pomanjkanje kuriva v Veliki Kikindi. Kakor v ostalih mestih, ki 60 ostala v 6edanji Srbiji, čuti veliko pomanjkanje kuriva tudi Velika Kikinda v Banatu. kjer so bila drva ze!o draga že v normalnih razmerah. Šolska mladina je pa to vprašanje rešila 6 svojimi učitelji na svojevrsten način. Vsak otrok namreč prinese s 6eboj v šolo po nekaj polen, s katerimi nato zakurijo šolsko peč in segrejejo učilnice. Pobijanje tuberkuloze v Srbiji. Na iniciativo 6rb6kega ministra za socialno politiko in narodno zdravje je bila pred kratkim v omenjenem ministrstvu konferenca, na kateri so razpravljali samo o vprašanju pobijanja tuberkuloze v Srbiji, ki danes nima niti enega zdravilišča za zdravljenje te bolezni. Ministrstvo je zato sklenilo prevzeh sa-natorij »Ozren« pri Sokobanji ter ga preurediti, da bo lahko kmalu pričel sprejemati prve bolnike. Na konferenci 60 bile zastopane tudi nemške vojaške zdravniške oblasti. Poleg glavnih cest in železnic v Srbiji ne sme biti nobenih nasadov. Naš list je že poročal, da je bila v Srbiji izdana uredba o zaščiti prometa. Uredba določa, da se imajo v iirini 500 m na obeh straneh cest: Belgrad—Valjevo, Belgrad— Topola — Kragujevac — Paračin — Niš, Lesko vac — Kruševac—Kraljevo—Lapovo, Belgrad—Smederevo —Požarevac—Gradište. kakor tudi ob železnicah Belgrad—Palanka—Niš, Belgrad—Mala Krsna—Velika Plana najkasneje do 28. februarja 1942 posekati in odstraniti vsi nasadi, gozdovi, grmičevja in ostalo rastlinje, razen vinogradov. Izvedbo teh del, kakor tudi vnovčevanje posekanega drevja, bo uredila posebna odredba. Ista uredba določa, da v pasu. ki ga določa uredba, ne sme biti posejana koruza in konoplja. Prepovedano je tudi saditi paprike. Dovoljeno je pa saditi krompir, sejati pšenico in oves. Za prestopke te uredbe je določena smrtna kazen, za manjše prestopke pa robija. Ze izvršitev te uredbe so osebno odgovorni predsedniki posameznih občin. Če na področju kake občine ceste in želcznice ne bi bile do določenega roka očiščene v odrejenem pasu, je dotično občino mogoč« kaznovati t kontrl-uucijov Francesco Perrl: 5 Neznani učenec Zgodovinski roman iz Kristusovih časov. Prevedel dr. Joža Lovrenčič. Varili j a je imela tedaj triindvajset let. Bila je bleda, a tiste zdrave bledote močnih nravi, 6 krasnimi očmi, polnimi mirne razumske luči, in bila doma v grški književnosti. V rimskih boljših domovih so mnogo govoričili o njenem očetovstvu. Ker so vsi poznali razuzdanost njene matere Klav- dije, 6o menili, da je bil oče te hčere neki maser .............j€ »la oljem drgnil ude. To govorico je potrjevalo tudi dejstvo, da so nekega lepega dne našli sidonskega sužnja mrtvega. Zaboden je bil 6 prsno iglo v srce, a nihče ni vedel f>ovedati, kdo ga je ubil. Varilija je bila še dekletce, ko je padel oče v Arminijevi zasedi. Bodisi pod vplivom 6pomina na tisto klanje, bodisi iz naravnega odjx>ra proti družinskim razmeram, kot ga včasih kažejo jxmosni in svobodni duhovi, je bila, ko je zrastla, nagnjena k tajinstvenosti in kar je najbolj nenavadno, sredi tedanje grozne rimske družbe, kateri sta vladali Cezonija in Urgulanija, se je ohranila dostojna in čista. Valerius Mešala jo je prosil za ženo in da bi jo dobiil, je f>oeredoval tudi cesar. Tako je uspel, da je premagal mladenkin odpor in jo je poročil. 9. Čudež, ki ga je Valerius v poroki z lepo in duhovito hčerjo Varovo pričakoval, ni nastopil. Njuna zveza je bila najnesrečnejša. Varilija se je čutila v moževem domu kakor v ječi. Prevarani pohotnež Valerius, ki so ga vedno grizle 6umnie, ki je na 6vojo roko še vedno iskal magične formule, ki bi mu vrnila Venerine darove, jo je vedno nej>o-mirljivo nadzoroval. Sužnji so mu morali vohuniti za njo, bdel te nad njenimi prijateljstvi, nad osebami, ki jih je obiskovala, in nad kraji, kamor je zahajala. Vedel je, da ga žena sovraži, in bal 6e je, da mu ne bi 6tregla s kako čarovnijo po življenju. V stanovanje Varilijino 60 res prihajali mistagogi, ki so znali prodajati 6voje tajnne, svečeniki iz jutranjih dežel in peripatetiki, s katerimi je kramljajoč o raznih tajinstvenostih preživljala dan za dnevom. Edino razvedrilo, ki ga je našla Varilija v novem domu, je biila družba mladega Adoni6a, ki je imel že petnajst let in je postal zal deček. Izza prvega dne sta že čutila neko medsebojno vez ne 6amo zaradi čara mladosti, ampak tudi zaradi njune osamelosti. Adoni6 je prešel iz 6uhe in brezupne filozofije svojega učitelja Megaklita in sanjal in premišljeval o ženi, ki je bila z njim nežna ko mati, ko 6estra in ko ljubica. Odkar je prišel v Rim, ie tolikokrat mislil na mater, ki je ni nikdar videl in mu ni vedel o njej nihče nič povedati. In jx> pri s t rastnem ljubkovanju Miriam iz Magdale, ko je bil še v Cezareji, ni več poznal božajoče ženske nežnosti. Zdaj je bil po ves dan pri drugi, ki ni bila dosti starejša od njega, nekaka mamica bi jii rekel, ki je bila bistra in je kakor on ljubila, in 6e ji je zdelo, da mu je Marko Adonis sta brala Sapho, Catulla in Ovidija in Varilija, ki mu je z rokami segala v lepe sinje kodre, ga je najrajši klicala z njegovim judovskim imenom, da se je spominjala lepega pastirja, ki ga je Venus ljubila, in ga ji je zdelo, da mu je Marko Adonija po obrazu in jjostavi podoben. Marku je bilo, ko da bi živel čudovite sanje. Bil je v tistih letih, ko spremljajo komaj prebujeni čuti stvarnost v nekaj magičnega in je ljubezen ekstaza, tajinstveno stanje sreče, v katerem prvi blodni dihi mesa žgejo kakor kadilo, ki se brez ostanka spremeni v vonjavo. Oba mlada sta se nenadoma vzljubila. Varilija, ki je poznala vso orientalsko mistik^ ga je hitro seznanila z očarujočimi pravljicama, v katerih 6e meša neobvladljiva potreba 6ile z zagrenjenim hrepenenjem po odrešitvi in duhovni povzdigi. In končno, v nekem tempeljčku, ki so ga imele neke plemkinje m je bil skrit v veličastnih vrtovih Lolije Pavline, ga je vpeljala v prvi dve 6topnji orfejskih misterijev Dionizovih. Združena 6 srcem sta hotela biti združena tudi z dušo v prihodnjem svetu luči. Konec vesoljstva in njegova preobrazba sta bila blizu; ti6oč znamenj ju je jasno najx>vedovalo. II. 1. Nekaj let je že ljudska duša v Rimu živela v nekaki apokaliptični atmosferi. Motnjave vsej vrst, politični delikti, procesi, samomori, neprestane pre-membe v združbi ovaduhov in varovancev in zlasti hrupni škandali v sami cesarski hiši so budili v ljudstvu občutek gotovosti, da so grozni dnevi, ki 60 jih prerokovale eibilinske knjige, že pred vrati. Najprej je bil proces zaradi žalitve veličanstva zoper Agripino, nesrečno ženo Oermanikovo, in njenega sina Nerona. Končal se je s pregnanstvom obeh na zapuščena otoka Pandatarija in Ponza. O ujetništvu teh dveh nesrečnikov je narod, ki ljubi slikovitost, če tudi je ceneno izmišljena ple-tel in pripovedoval še 6rce trgajoče podrobnosti. Agripini sta Sejan in Makron postavila za varuha nekega centuriona, zverino v človeški po-dobi, ki jo je tolkel kakor sužnjo. Nekega dne ji je 6 fiestjo izbil oko. Uboga Agripina! Bila je prijateljica in bolniška streznita vojakov, ko so stražili Ren. Ta in oni veteran panonskih legij, ki so na Oermanikovo povelje maščevali Varov f>oraz, je zdaj, ko je luščil v beznicah ob Martovem polju pečene bučnice in pil belo vince iz Kampanje, je jokal, ko se je s svojimi tovariši spominjal lepe in nesrečne nečakinje Avgustove. V6i 60 jo ljubili, ker je bila vedno v taboru med vojaki 6 6vojim malim Gajem v naročju, kateremu so vzdeli zaradi vojaške oblike čeveljčkov, ki jih je nosil, ime Kaligula. In to ženo, to ženo je izročil hudobni Sejan v v a rs h'o takemu surovežu, ki jo je tudi zvezal k stolu in jo nasilno hranil z lijakom. Končno so ju nekega dne ubili, njo in 6ina Nerona, in ju pokopali nekje na tistih otokih kakor sužnja. 2. Nič manj žalostna ni bila 6mrt drugega sina Germanikovega, Druza. Ko je mladi princ, tako se je govorilo, zaprt v podzemlju cesarske palače, besnel in kričal zoper Tiberija in bil s pestmi po stenah svoje ječe, sta prišla dva orjaška pretorianca iz rodu Keruskov v njegov zapor in ga pretepala do krvi, dokler 6e ni zgrudil in v nezavesti obležal na tleh. Nekega jutra 6e je jjotem razširila govorica, da so ga našli mrtvega in da je imel v rokah in v ustih raztrgane in razgrizene cunje 6 svojega ležišča. Z njimi si je revež 6kušal pregnati grozni glad, preden je umrl. MALI OGLASI V malih oglasih velja pr) iskanja tluibe vsaka beseda L 0.30, pri ienitovanjskih oglasih je beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. Male oglase je treba plačati takoj pri naročilu. j Stožte B g ŽPbE I iKimlmci Dobe: Pohištvo Kuhinjsko opravo rabljeno, prodam za 450 lir. Naslov v upravi Slovenca pod St. 13215. Oddalo: Čevljarskega pomočnika Neopremljeno sobo za Šivano damsko ln mo. Sko delo sprejmem. Tre-bar, Sv. Petra cesta 6. s kopalnico, event. s so uporabo kuhinje, oddam gospej ali gospodični. -Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Mir 13217«. Železne peči različne velikosti ln dva nova triciklja ter razno pohištvo zelo poceni naprodaj. Generator delavnica, TyrSeva c. 13 (Fl_ govec, levo dvorišče). 1 Stare pile in rašpe vseh vrst kupujemo po najvišji ceni. Pilarna Fl-gar, VoSnjakova 12. k Steklenice ltkerske (oglate litrske) in konjak steklenice kupimo vsako množino. — Alko, Gosposvetska c. 13 (Kolizej). k Gepeij dobro ohranjen, prodam, šemerl Anton, Sinje gorice 8 p. Vrhriika. 1 Kupim hišo do ca. 150.000 lir. . Ponudbe pod šifro »Takoj« upr. »Slov.« St. 13232. p Hiše in parcele prodaja v raznih delih mesta Realltetna. pisarna Zajec Andrej, Tavčarjeva Ul. 10, tel. 35-64. p PREMOG in DRVA I. POGAČNIK, Ljubljana, Bohoričeva 5. Tel St. 20-95. Diesel Mercedes poltovorn! auto, poraba 10 1 natte na 100 km, nosilnost 700 kg, prikolica, nosilnost 500 kg, 1 Tatra osebni auto I tipa 57 . proda Hlris, | i Kočevje. t Umrla je v 81. letu starosti moja draga sestra Minka Miklavčič Po dolgi bolezni je danes zvečer, dobro pripravljena, prestopila prag večnosti. — Pokopali jo bomo v petek, dne 5. decembra 1941, ob 9. uri dopoldne na farnem pokopališču. — Naj počiva v Bogu! Sv. Križ pri Litiji, dne 2. decembra 1941. Rozalija Miklavčič. Bertfe •Slovenca- in oglašujte v njem! Po dolgi mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša ljubljena hčerka in sestra Elza Pavlic kand. inž. arh. 3. decembra t. 1. Na zadnjo pot jo bomo spremili v petek, dne 5. decembra ob 16. uri iz hiše žalosti na pokopališče v Šmihelu, kjer jo položimo k večnemu počitku. Prosimo tihega sožalja. Novo mesto, 3. decembra 1941. Globoko žalujoči starši, brat in ostalo sorodstvo. »Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani« naznanja žalostno vest, da je umrl njen dolgoletni predsednik, oziroma član nadzornega odbora, gospod Viktor Meden veleindustrialec itd. Zaslužnemu in požrtvovalnemu sodelavcu bomo ohranili časten in hvaležen spomin. Ljubljana, dne 2. decembra 1941. Kap jih je zadela... »...pa magari streljajo gangsterji s sto avtomatskimi pištolami!« pripomne Ambrose. »Kar se mene tiče, magari tudi to!« meni gospa Chappellova. »Samo že odtod in domovi« »Toda samo z Bobbyjem!« pristavi resno Chappell. Avtomobil se je odpeljal čez leseni most, ki je bil zaradi starosti že precej slab; kmalu se je izgubil v sivini jutranje megle. »No, in sedaj,« pravi Chappell, »pojdimo nazaj v grad!« Gavin je takoj odhitel naprej čez pet stopnic do grajskih vrat, odprl duri na široko in vprašal: »Gospod, želite še kaj?« »Prav zares!« odgovori Chappell z malce hlinjenim veseljem, kajti zaradi ločiitve je dvojno občutil težkoče, ki si jih je bil naprtil z nameravanim raziskovanjem. »Danes ponoči bi rad spal v sobi prejšnjega grajskega lastnika! Pripravili mi boste posteljo, Gavin!« Gavin se je spotaknil od groze, »Toda — toda — ttooda, gospod!« »Nu?« »To pomeni Boga skušati!« ►Pozabljate, kakšen je moj poklic!« »Nikakor, gospod! Kdo bi ne poznal slove-čega Secret Service! — Toda, kljub temu, gospod!« »Nikar se ne trudite, Phineas, vaš trud bi bil itak zaman!« »Kot gosjjod hoče m zapoveduje!« Na glavnih stopnicah sreča Chappell Hig-ginsa. Ta ga ogovori: > I »Dobro jutro, gospod kolegal Nu," ste že kaj dosegli?« »Še nič!« »To je vendar grozno! Tavamo kot v trdi i temi! Skrbi me, če se ne bomo pošteno osmešili! Na koncu se bo izkazalo, da niti ni bil zločin!« »In Bobby?« »Dovolite: Ta gospod bi bil lahko imel vzrok, da jo je tako brez sledu in naglo popihal ...« v »Ni ga imel, saj je vendar bil telesna straža gospej Chappellovi!« * »Gospod kolega, če le niste preveč prepričani o poštenosti tega prejšnjega gang-sterja!« »Poznam Bobbvja!« »Ne mislim vas niti najmanj žaliti! Toda saj se nekateri ponovno vračajo k prejšnjemu zločinskemu poslu!« »Brez dvoma!« S tem je bila nit njihovega pogovora pretrgana. »Jaz ne morem svoje prisotnosti na gradu z ničimer več utemeljiti!« toži nadzornik Higgins. »Enkrat bom še temeljito preiskal grad, in če potem ne bom ničesar dosegel, se botn morol žalibog odpeljati!« »Kaj pa pričakujete od preiskave gradu?«: »Morda bom našel kaj nevsakdanjega, morda skrivna vrata ali kaj sličnega...« Chappell z nasmehom; »Takih vrat vam lahko pokažem v tem starem brlogu kar na ducate.« Higgins odkima žalostno. »Potem pa sploh ne vem, zakaj sem šc na gradu!« Komisar Chappel je bil preveč vljuden, da bi mu njegove besede potrdil. Kljub temu je še dolgo premišljeval o j»o-ložaju, ki ga zavzema Higgins v tem zamotanem primeru. Med premišljevanjem je stopal po stopnicah v stolp. Moral je priznati sam sebi, da je delal večkrat temu Angležu krivico. Saj končno je obstajala temeljita razlika med kriminalnostjo Anglije in med ono v Združenih državah. Na en težak roparski napad v Londonu jih pripade v New Yorku šest in trideset in v Čikagu celo sto! »In končno so to le številke, ki dado človeku misliti!« si je moral priznati Chappell. »Če se sedaj vživim v Higginsov položaj, ne more biti res nič bolj tragičnega kot ta primer! Umor — ki se kot tak ne more dokazati — človek izgine, ne da bi zapustil za seboj sled... Da, kaj pa naj počne s takim primerom kriminalna policija? Če bj dala raziskavati vsak zagoneten primer enemu svojemu nastavljencu, bi morala imeti šestkrat toliko ljudi kot jih ima zdaj,« tako je premišljeval Chappell, ko je stopal po stopnicah. ... Raz streho belega stolpa, v katerega se je zaganjal veter z morja, si lahko dobro pregledal vso pokrajino, ki je bila last heather-stonsk^ga gradu. Ker je stal stolp malo vstran, ločen od drugega poslopja, si lehko videl tudi v park. Ko se je ustavil Chappell na zahodnem delu stolpa, ga je oblil pršeč mrzle slane vode. Precejšen severozahodni veter je v presledkih močno razbičal navadno gladke valove Irskega morja in zanesel morske kapljice celo visoko gori na stolp. Razgled s stolpa je bil veličasten. Proti zahodu se je širila enolična morska gladina. , Proti vzhodu se je razprostiralo barje m nad njim se je valila v višini človeka gosta megla. Sivozeleno so se lesketala bleda stebelca kalužnic, suhoparniki in ploske blazinice mahu. Teh par poti, ki so držale čez barje, so obrobljale borne vrbe, jelše ter breze, ki jih je vihar razmršil. Do kamor je seglo oko ni bilo nobene žive duše, niti na morju, niti na suhem. Chappell se je obrnil na drugo stran. Ni se smel ukvarjati z opazovanjem pokrajine. Hotel si je pojasniti nepravilni in nejasni obris heatherstonskega gradu. Pri tem je venomer opazoval lego parka, ki je bil posajen z navadnimi in nikakor lepimi rožami. Skozi vejevje brez in vrb, ki so bile ena od druge v precejšnji razdalji in ki so dajale precej razbeglemu parku skoraj žalostno lice pokopališča, je bilo videti zemljo, popolnoma zartščeno z zelišči. In pri tem je opazil Chappell nekaj, kar je privlačevalo njegovo pozornost: V parku je bila izliojena ozka steza, ki je držala k nekim vratcam v obzidju. Teh vratc komisar doslej še ni opazil. V kateri del starega grajskega poslopja pelja neki ta steza? Tega ni mogel Chappell dognati, kajti z višine se ni videlo zaradi raznih pomolov, napuščev in streh, ki so nagajalo pri razgledu. V težkih mislih pravi Chappell kimaje: Za Lludsko tiskarno v Liiiitilani: Jože Kramarii Izdajatelj; Inž. iožs Sodiš Urednik: Viktor Čenči?