for Freedom AND Justice NO. 44 Amerišk aiiTinr AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY kovina AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, June 3 1986 VOL. LXXXVIII Doma in po svetu - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - Predsednik Reagan izjavil, da ZDA ne bodo vef upoštevale omejitev SALT II pogodbe — Ostra sovjetska reakcija WASHINGTON, D.C. — Pretekli teden je predsednik Reagan izjavil, da ZDA ne odo več upoštevale omejitev v številu strateških jedrskih bomb, ki jih določa sicer nikoli ratificirana SALT II pogodba med ZDA in ZSSR. Vzrok temu, je pojasnil Reagan, je sistematično sovjetsko kršenje teh omejitvenih določil. Predsednik je pa rekel tudi, da A dejansko ne bodo kršile omejitev za mesecev in da je torej še vedno dovolj asa za nov sporazum med velesilama glede °mejevanja oborožitvene tekme. Vprašanje Je ‘e, ako se sovjetska stran za tak sporazum zanima. . . Kmalu po Reaganovi izjava je ZSSR objavila izjavo, v kateri trdi, da tudi Sovjetska zveza ne bo več upoštevala SALT II in sicer a oj potem, ko bodo omejitve dejansko kr-■ e ZDA. Včeraj se je sovjetski predsednik ndrej Gromiko srečal s skupino angleških Parlamentarcev in prosil angleško vlado, naj Posreduje pri Reaganovi vladi glede zadeve. tomiko je dejal, da je Reagan storil veliko jzjavo s svojo odločitvijo o SALT II pogod-h*- Sodeč po reakcijah v NATO državah, Gaganova odločitev ni nikjer naletela na odobravanje. Uradno poročilo komisije, ki je preiskala vzroke Challengerjeve nesreče, zelo kritična do NASA WASHINGTON, D.C. — Ta petek bo re sednik Reagan prejel uradno poročilo o t esreC' vesoljskega šuttlja Challenger, do ka-Prišlo 28. januarja letos in v kateri je 1 ° ubitih vseh sedem astronavtov. Kmalu nesreči je Reagan imenoval posebno ko-1SlJo in ji dal nalogo, naj preiskuje vzroke esreče. Dobro obveščeni viri vedo povedati, ^a ° poročilo zelo kritično do NASA. Med Poročilo trdi, da so odgovorni pri j... ^ osem let vedeli za številne pomanj-J]IVost' Pri šuttljih, a niso pravočasno ukre-1,.c*a hi te pomanjkljivosti odpravili. Dej-k3'*6 trc*' Poročilo, daje NASA neod-vorno tvegala s šuttlji in tudi z življenji astronavtov. na' ^0misija bo predlagala med drugim, J 'grajo večjo vlogo v vesoljskem progra-u sami astronavti ter inženirji in drugi stro-i Vnjaki- Nikoli več ne bi smela NASA norirati ali podcenjevati trditev strokov-a ov giecie pomanjkljivosti posameznih Prav na Šuttljih ali raketah. Komisija je otovila, da je bilo prav takšno podcenje-nje med vzroki, ki so vodili do Challenger-Jeve nesreče. ast ^en^a ho poročilo trdilo tudi, da so pr ^avti strahovito eksplozijo rakete sicer sek2lVe*'’ s0 h'h v nezavesti že 10 do 20 ka Un^ *50 e^sPl°ziji in da niso mogli vedeti, bih Se"*C Z80^‘l°- P° nekaterih vesteh, naj bi r 'aslronav" živi vse do trenutka, ko je njih Kab'na treščila v vodo. *a 7v*e ^ona*t*u Peltonu zaradi vohunjenja 1 SR se nadaljuje — Obtoženec se brani So. BALTlMORE, Md. — Včeraj je na je Procesu pričal Ronald W. Pelton, ki Peli t0*en vohunjenja za Sovjetsko zvezo. Pri*011’ k'tr^'’ je nedolžen, je kljub temu vse 113 ’■ s°deloval s sovjetskimi agenti *ani°t '*anuarja 1980. leta do 24. novembra he«- ’ k° biI aretiran. Pelton je bil uslužbe-tajne Nacionalne varnostne agencije, v glavnem dešifrirajo komunikacije tu- jih dežel, predvsem Sovjetske zveze in njenih zaveznikov. Pelton naj bi posredoval dokumente, ki so sovjetski protiobveščevalni službi pojasnili metode delovanja NVA, pri lem pa je veliko škodoval interesom ZDA. Pelton se zagovarja, da ne bi o svojih aktivnostih govoril z agenti FBI po njegovi aretaciji, ako bi vedel, da ga bodo predali sodišču. Imel je vtis, je pričal včeraj, da ga bo FBI rekrutirala kot dvojnega agenta, ki bo odslej deloval za ZDA. Prevarali so ga, trdi, zato naj bi bile izjave oziroma priznanja, ki jih je dajal na zasliševanjih, neuporabna pri zdajšnjem 'sojenju. Med drugim, je Pelton priznal tudi, da je prejel od 30 do 35 dolarjev od sovjetskih agentov. Dalje, Pelton se je sam ponudil sovjetskim agentom v sovjetskem poslaništvu v Washingtonu. FBI je posnela na magnetofonskem traku pogovor med osebo, ki naj bi bila Pelton, in sovjetskim agentom Vitalijem Jurčenkom. Menda je bil Jurčenko tisti, ki je povedal ameriškim agentom o Peltonu v času, ko je bil Jurčenko zaprosil za politični azil v ZDA. Jurčenko se je potem premislil in se vrnil v ZSSR, Pelton pa je le prišel v roke FBI. Jelena Bonner se vrnila v ZSSR MOSKVA, ZSSR — Včeraj se je v Sovjetsko zvezo vrnila Jelena Bonner, žena vodilnega sovjetskega oporečnika, Fizika Andreja Saharova. Bonnerjeva je bila v ZDA zadnjih 6 mesecev. Iskala je bila zdravniško pomoč za srčno bolezen. Ob vrnitvi v ZSSR je rekla, da ni želela vrniti, a jo čaka njen mož, ki je prisiljen živeti v za zahodne novinarje zaprto mesto Gorkij. Kdo z zdravo pametjo bi hotel iti od svobode v ječo, je retorično odgovorila Bonnerjeva, ko so jo novinarji vprašali, kako se počuti ob vrnitvi v ZSSR. Sovjetska zveza še vedno ni pripravljena dovoliti Andreju Saharovu in ženi izstopnega vizuma. Sovjetsko stališče je, da kot vodilni jedrski fizik pred leti, ve Andrej Saharov veliko tajnosti o sovjetskem obrambnem programu. Saharov pa trdi, da je vse, kar bi vedel, že zastarelo in ne bi moglo nič koristiti zahodnim državam, tudi če bi bil pripravljen o teh zadevah govoriti na Zahodu. — Kratke vesti — Washington, D.C. — Ameriška škofovska konferenca pripravlja pastoralno pismo, v katerem so škofje zelo kritični do ameriš-škega gospodarstva. Predvsem so kritični do revščine, ki jo trpijo v tej sicer tako bogati deželi milijoni Amerikancev. O končnem tekstu bodo škofje razpravljali na svojem zasedanju novembra letos. Washington, D.C. — Včeraj so televizijske kamere prvič v zgodovini neposredno prenašale zasedanje zveznega senata. Zasedanja predstavniškega doma že dalj časa prenašajo po televiziji. Varšava, Polj. — Preteklo sredo je več tisoč Poljakov demonstiriralo proti aretaciji vodilnega člana Solidarnosti, 31-letnega Zbi-gniewa Bujaka, ki je živel v ilegali vse od decembra 1981. Demonstracije so bile v Krako-wu, Gdansku in Wroclawu. Policija je uporabila solzilni plin. Bejrut, Libanon — Sinoči in danes zjutraj so zopet potekali srditi boji med raznimi muslimanskimi skupinami. Šiiti v Bejrutu in okolici napadajo enote palestinske PLO, ki skušajo vrnili v Bejrut. V zadnjem tednu je bilo ubitih več kot sto oseb. Iz Clevelanda in okolice Štej k večerja— St. Clair lovsko društvo vabi na stejk večerjo, ki bo v nedeljo, 8. junija, na Lovski farmi, 6599 Ravenna Rd. Listke za večerjo imajo člani kluba. Rojstni dan— Včeraj, 2. junija, je praznovala svoj 93. rojstni dan ga. Antonia Novak, 1000 Creek-view Dr. v Clevelandu. Čestitajo ji in ji želijo vse najboljše družina, sorodniki in vsi pri AD! Seje ne bo— Napovedane seje društva sv. Manje Magdalene št. 162 KSKJ to sredo ne bo. Članstvo bo obveščeno o času naslednje seje. Skupno sv. obhajilo— Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu bo imelo skupno sv. obhajilo to nedeljo pri osmi sv. maši. Novi člani bodo uradno sprejeti v DNU. Takoj po maši bo zajtrk in sestanek v cerkveni dvorani. Člani vabljeni! Odbojka— V torek, 10. junija, ob 6. zv. se bodo pričele vaje za zunanjo odbojko in sicer na 18010 Nottingham Rd. Tisti, ki obiskujejo »high school« ali starejše, ki se resno zanimajo za odbojko, so vabljeni. Za več informacije, lahko pokličete Polonco ali Jožeta Žakelj na 486-5378. Novi grobovi Frida Grčar Umrla je 42 let stara Frida Grčar, rojena Rantasa, živeča zadnjih 12 let na Willoughby Hillsu, žena Franka, mati Franka, Denise, Nadine, Stacy, Sally in Cynthie, hčerka Franka (pok.) in Marije, roj. Furst, sestra Cecilije Švigelj, članica Slovenskega folklornega inštituta in KSKJ Št. 172. Pogreb bo iz Zak pogrebnega zavoda na Willoughby Hillsu, 28890 Chardon Rd., jutri, v sredo, v cerkev sv. Felicite dop. ob 9.30 in od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. Louise Snyder V nedeljo, 1. junija, je umrla 69 let stara Louise Snyder, rojena Ivons v Clevelandu, žena Josepha, mati Louise Buckholdt (La Mirada, Kalif.) in Barbare Leskovec, 5-krat stara mati, 4-krat prastara mati, sestra Rose Novsak ter že pok. Matthewa, Lea in Mary. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v sredo, v cerkev sv. Gabrijela dop. ob 11. in od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo (dalje na str. 3f Ludvik Burgar umrl— Včeraj je na Long Islandu, New York, za levkemijo umrl Ludvik Burgar, v starosti 45 let. Bil je zelo aktiven član newyorške slovenske skupnosti. Podrobnosti o pogrebu ob tem poročanju nimamo. Krofi— Oltarno društvo pri Sv. Vidu bo imelo prodajo krofov to soboto in sicer ob običajnem času v društveni sobi šolskega avditorija. Pridite! Dober začetek sezone— Preteklo nedeljo je bila uradna otvoritev za letošnjo sezono Slovenske pristave. Udeležba je bila dobra. Letos bo v zvezi s 25. obletnico SP na njej več zanimiv prireditev. Izkazali so se— Pretekli petek in soboto je bil v State Theatre v središču Clevelanda folk festival, na katerem je sodelovalo 5 folklornih skupin, med njimi tudi Slovenski folklorni inštitut. Prvo predstavo, v petek zvečer, je ocenila za clevelandski Plain Dealer poklicna ocenjevalka Wilma Salisbury. Do nastopa SFI je bila v marsičem zadržana, vendar je gledala na celotno predstavo z vidika poklicnega baleta, kar pa za folklorne skupine amaterskega značaja ne pride povsem v poštev. Soglašali bi pa s pohvalnimi besedami ^ o izvrstnih ukrajinskih plesalcih Kashtan skupine, predvsem fantih. Udeležba v petek zvečer je res bila pičla — Salisbury je navedla številko 500 — in tudi v soboto popoldne ni bilo kaj boljše, v soboto zvečer pa je menda bilo okoli 1000 gledalcev. V petek zvečer nismo opazili kaj dosti Slovencev, vendar tudi ni bilo veliko Ukrajincev, Škotov ali Madžarov, katerih skupine so tudi nastopile na festivalu. Peta sodelujoča skupina je bila japonska. SFI pa čestitamo ob nastopu in tudi ob priznanju, da so ga organizatorji festivala povabili k sodelovanju! Obisk— Pretekli teden se je mudil v Clevelandu Mitja Meršol, član uredniškega štaba pri ljubljanskem Delu, ki je v sorodstvu s pok. dr. Valentinom Meršo-lom. Nekaj časa je študiral v ZDA in tako govori tekočo angleščino. Kratko srečanje je imel tudi z urednikom in lastnikom A.D. Po ZDA je potoval kot gost United States Information Agency. VREME Pretežno sončno danes z najvišjo temperaturo okoli 67° F. Pretežno sončno tudi jutri, s pooblačitvijo proti večeru. Najvišja temperatura okoli 79° F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Avc. —^»1-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debev Ifeher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and IrmaTelich, Frank J. Lausche NAROČNINA: Združene države: $33 na leto; $ 1 Š za 6 mesecev; $ 1 5 za 3 mesece Kanada: $42 na leto; $27 za 6 mesecev; $ 1 7 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna): ZDA: $18; Kanada: $22; Dežele izven ZDA ih Kanade: $25 SUBSCRIPTION RATES United States: $33.00 - year; $18.00 - 6 mos.; $15.00 - 3 mos. Canada: $42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign: $45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00 - year; Canada: $22.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 Published every Tuesday and Friday except the first 2 weeks in July and the week after Christmas. No. 44 Tuesday, June 3, 1986 as Slovenska knjižnica v Lemontu »Eppur si muove«, je v svojem italijanskem jeziku mrmral slavni astronom Galileo Galilei, ko je zapuščal kraj, kjer je bil prisiljen pristati na tezo, da se Zemlja ne vrti okrog Sonca; on je s svojimi raziskavami dognal, da se namreč v resnici vrti. Ta znani zgodovinsko pomembni dogodek se zmeraj pritakne mojemu spominu, kadar koli v zadnjem času berem v AD o ustanovitvi slovenske knjižnice v Lemontu. Kdor med bralci Ameriške Domovine ni kratkega spomina, se bo prav lahko domislil in si priklical v spomin vrsto člankov, ki jih je pred nekaj leti na tem mestu lista objavljal ta pisec, da bi z njimi zbudil zanimanje in razmišljanje o ideji postopne ustanovitve slovenskega narodnega in kulturnega Centra v Lemontu. Obravnavani so bili razlogi z različnih vidikov za umestnost in potrebo realizacije te ideje in slovenska javnost je bila spodbujena, da o načrtu ustanovitve takega središča slovenske narodne prisotnosti v Ameriki izreče svoje mnenje. Poziv je ostal glas vpijočega v puščavi, odziva ni bilo, čeprav so bili argumenti — če jih spet pretehtamo — uteme-' eni in prepričljivi. Izkazalo se je, da Slovenci v Ameriki nimamo smisla in posluha za skupne, vsenarodne akcije, kakor ga imajo naši sorojaki v Kanadi, ali še bolj v Argentini, ki z veliko slovesnostjo in udeležbo prirejajo razne Slovenske dneve in druge narodne prireditve s skupnimi nastopi, ki zapuščajo močan odmev in mnogo pripomorejo k oživljanju in ohranjevanju narodne zavesti in ponosa. Slovenci v Združenih državah pa kvečjemu malo poromamo v Lemont ali še kam drugam, potem pa spet zapademo v svojo osamelost in mahamo na svoj način z udeležbo pri raznih krajevnih kosilih in večerjah ter zabavah s plesom, pa je vse opravljeno. Pod tem vidikom je bil popolen molk na iniciativo onih člankov pred leti razumljiv, četudi ne Opravičljiv. More se pa tudi zgoditi, da kdaj seme kake ideje pade na suha tla in zaradi pomanjkanja mokrote ne more skaliti, vendar ne umrje. Pride naliv, namoči zemljo, seme se zbudi in požene v rast. Morda smo prav v našem času priče takšnega pojava. V zadnjih tednih smo namreč brali v poročilih iz Lemonta, da se je nekaj zanimivega in omembe vrednega dogodilo. Neka gospa je svojo menda dokaj obsežno slovensko knjižnico darovala prek pevskega zbora Slovenska pesem lemontski ustanovi. S tem aktom je bil položen temelj za razvoj osrednje slovenske knjižnice, ki naj bi se s primernimi koraki množila in rastla, ko bi rojaki začeli odstopati svoje knjige in knjižnice osrednji knjižnici v Lemontu, katera bi se razvila v največji kulturni zaklad izseljenega naroda v tej deželi. Brez dvoma že ima lemontski samostan svojo knjižnico, po vsej verjetnosti predvsem verske in nabožne vsebine in v angleškem jeziku. Sedaj se ji bo pridružila splošna biblioteka, ki naj bi obsegala vse panoge lepe umetnosti in znanosti in to tudi in zlasti v slovenščini. Ne le leposlovje, ampak tudi razprave o vseh panogah narave in človeškega življenja, o zgodovini naroda in sveta, o lepi umetnosti lastnega in MRTVI JUNAKI! CLEVELAND, O. - Leta potekajo. Minulo je že 41 let, odkar je bil slovenski domobranec vrnjen — prodan — iz Ve-'trinje v roke bratom-komuni-stom. Kako je moglo do kaj takega priti? O tem se je veliko pisalo, se še piše in se bo še pisalo. Na dan bo prišla resnica, kajti zgodovina bo to zahtevala. Premnogokrat je slišati, in to od oseb, ki jih je čas postavil na mesta, da bodo pričali zgodovini o tem zločinu. Izgovarjajo pa se, da so že izčrpali vse, kar so videli, in kar vedo. Skriti, a nepozabljeni grobovi slovenskih domobrancev v domovini kličejo svojim bratom kjer koli že v svetu: Ne oklevajte v izpričevanju resnice, za katero smo se mi, mrtvi slovenski domobranci, borili in tudi dali svoja življenja. Nekak mir duha me vedno obdaja, ko mislim na moje brate, slovenske domobrance; prepričan sem, da so odpuščali svojim krvnikom, ki so morili po naročilu komunistične partije in partijskih voditeljev. Duh slovenskega domobranca naj se dviga v nas vseh. Bil sem z njimi na Teharhu. Bil sem priča njihove grozote, njih mučenja in trpljenja. Svojo moč, da so prenašali trpljenje, so zajemali iz vere v Boga. Slovenski domobran, rodil si se iz naroda, za narod. Neizčrpno in globoko si ljubil svojo domovino. Živel si iz naroda in tudi dal si svoje življenje za narod. Mrtvi slovenski domobranci! 41 let že počivate v skritih grobovih širom slovenske zemlje. Ali je to mogoče, da brat, Slovenec, ne more položiti šopka cvetja na grob svojega brata, Slovenca?! Mrtvi junaki, slovenski domobranci, ob vaši 41. obletnici spomina grozne smrti, vam bo še živeči slovenski domobranec položil venec cvetja tam, pri spominski beli steni, na Orlovem vrhu Slovenske pristave. Domobranska spominska proslava bo v soboto, 14. junija, in nedeljo, 15. junija, na Orlovem vrhu Slovenske pristave. Slava vam, mrtvi junaki, slovenski domobranci! F.O.L.c Drobtinice, sladke in žaltave CLEVELAND, O. - Razberite in sodite čitatelji sami, ali spadajo današnje drobtinice med sladke ali žaltave. Ne čudite se, a resnica je, da je iz avstrijske republike preplula Podmornica ocean in pismonoša jo je vtaknil v naš poštni nabiralnik. Republika Avstrija nima nobene obmorske obale, niti toliko nima stika z morjem, da bi se mogel »kranjski Janez« ali »koroški Hanzej« pošteno skopati — pa vendar so visokošolci na Du- naju pred tremi leti začeli izdajati Podmornico. Ta revija je po obsegu malo včcja kakor naša Ave Maria, še malo večja kot Rodna gruda. Ni pa iz Podmornice lil. letnika, letošnje prve številke razvidno, ali izhaja mesečno, četrtletno, ali pa se pojavi, ko se izdajateljem zdi potrebno. Vsi članki so z redkimi izjemami pisani najprvo v nemščini in potem še v slovenskem jeziku. Brez dvoma so dopisnikar-ji visoko izobraženi, polni mo- drugih narodov, o filozofskih problemih duhovnega življenja in še in še. Takšna osrednja knjižnica je največja narodna dragocenost, dosegljiva pa, če se sleherni izseljenec zaveda njenega pomena in pomaga k njenemu uresničenju. Okrog tega zaklada naj bi se zbirala in iz njega zajemala slovenska kulturna dejavnost širom Amerike in doprinašala svoj posebni delež h kulturni rasti celotnega naroda v domovini. Boste rekli: to je fantazija, to so sanje; a pomisliti velja, da je kdaj tudi sanje mogoče uresničiti, če je tu volja in ljubezen. Človek bi si upal zapisati, da je temeljna baza za slovenski narodni center v Lemontu na tem, da se zabetonira. Znaki tako kažejo. Dopisnik lemontskega samostana med drugim tudi to-le piše: »Skušnja potrjuje, da slovensko izročilo z' bogato dediščino ohranjamo z doprinašanjem osebnega duhovnega bogastva v korist skupnosti. Ta namen imajo slovenske kulturne prireditve in kulturne ustanove, pa naj na zunaj izgledajo še tako malenkostne. Ne smemo jih z brezbrižnostjo narediti za brezpomembne.« To veliko resnico je samo treba dopolniti z dostavkom, da zgornja ugotovitev ne obsega samo versko pozidanih kulturnih prireditev in ustanov, marveč celokupno kulturno ustvarjanje, čeprav nima z vero nobenega posla. Dopisnik navaja, da so v Lemontu v zadnjem času dosegli dva lepa uspeha. Prvi da je bil lep duhovni dar, izražen na slovenski način, našim materam za materinski dan. Nato pa dobesedno nadaljuje: »Drugi uspeh je slovenska knjižnica. Dobro vemo, da to ni lahko delo, a doživeli smo, da je vzbudilo precej zanimanja in razmišljanja.« (AD, št. 35, 6. maja 1986) Torej se stvar okrog bodočnosti Lemonta vendarle giblje. Tako je dobro in prav. Dobro in prav pa zato, ker je lemontska ustanova edini varni kraj v vsej Ameriki, ki je in ostane v lastništvu slovenske frančiškanske province v Ljubljani trdno v slovenskih rokah, in od koder pritekajo žive slovenske moči za njeno ohranjevanje in pomlajevanje. Kar je tu zapisano, noče biti nikaka reklama ali propaganda, marveč samo ugotovitev realnega stanja. L. P. drosti in učenosti, tu pa tam pa včasih kulturno pozabljivi. Žal, tudi na Koroškem mnogi slovenski rojaki delajo skupno — pišejo, kar jim narekuje Ljubljana. Naš tednik je prvi, za njim pa ponavljajo, vsak še malo olepšano. Mladje, Kladivo (že naslovi dovolj povedo, op. ur.) in sedaj, p° potrebi poprime še Podmorni- ca. Podmornica. Po svoje zanimivo branje. Nekaj odlomkov iz omenjene številke se mi zdijo, da bi bili zanimivi tudi za našo javnost v Ameriki. Torej jaz tu pero odložim za en čas. Preberite sledeče odstavke, ki so ponatisnjeni iz Podmornice: Komu koristi Celovški Zvon? Pred tremi leti je pri družbi svetega Mohorja začet izhajati »Celovški Zvon« — vseslovenska revija s krščansko usmeritvijo. Vseslovenska revija to pomeni, da sodelujejo avstrijski, jugoslovanski, ‘la^' jonski in ameriški avtorji; s krščansko usmeritvijo — 10 v slučaju pomeni, da zmeraj spet pride na dan klerikalna črnina. V ostalem »Celovški Zvon« med koroškimi Slovenci očitno nima prevelikega števila bralcev — nekateri pravijo, da piše preveč intelektualno, težko razumljivo in mimo dejanskih problemov današnjega časa. Mohorjev koledar je dosti starejši — izhaja že 130 let-Doslej koledar Družbe svetega Mohorja še ni imel dosti kaj opravka s »Celovškim Zvonom«. Letošnja izdaja pa mu je postala nekam sorodna: oba se zavzemata za slovensko politično emigracijo, za nekdanje belogardiste in domo brance. Težko je razumeti, kaj hoče ta dr. Valentin Inzko ... ‘n “r' Reginald Vospernik s podpor0 teh krogov doseči. Vse ^a^e’. da jima je obema komunističm sistem v matični Sloveniji tm v peti. Ampak seveda najbrž tudi sama ne verjameta, da lahko s par stranmi popisane ga papirja prepričala jugos 0 vanske samoupravljalee zmagoslavju krščanstva in zlobnosti komunizma. Smtse mora biti drug. Provokacij0 ^nr’inlictPamihUkC nije? 4 tabor koroš' trjepod""" vnonazors*0 ■roge, kaic islaviji žara- ,v obsojen /ija zvesto da napa^ smeši p- -anorja TABOR DSPB V CLEVELANDU Vas vljudno vabi na Spominsko proslavo — Na Orlovem vrhu Slovenske pristave Sobota, 14. junija: 1. Popoldne - Prihajanje gostov. 2. Od šeste ure dalje bo na voljo večerja. 3. Ob zatonu sonca komemoracija ob štiridesetletnici smrti generala Leona Rupnika, za vse žrtve revolucije, združena z baklado. 4. Kres Nedelja, 15. junija: 1. Ob deveti uri dopoldne avtomobilska povorka iz Clevelanda na Slovensko pristavo. 2. Ob enajsti uri sv. maša. 3. Govor predsednika TABORA ZDSPB, soborca — Ludvika Kolmana. 4. Takoj po končani proslavi bo na voljo kosilo. Tine Debeljak: BUENOS AIRES, Arg. - Iz A je prišlo žalostno sporo-'o. da so v Washingtonu v so oto, 3. maja, pokopali pi-^!e|ja> esejista in časnikarja lrka Javornika. Umrl je v etrtek, 1. maja, ob treh zju-raJ, ko ga je zadela kap. lono^'* se je 26. septembra d *•V ^'er*3 Kanadska Domovina Nekaj osebnih pripomb k članku v O resnični podobi škofa Rožmana T0RONTO, Ont. - V glavnem ie na ta članek v sobotni prilo-® ljubljanskega Dela od 1. Trilarja t.l. že Otmar Mauser govoril. Pridal bi le nekaj e$ed iz osebnega izkustva, ot bivSi 2ian štajerskega čet-mštva. ^ekakor si štejem v čast, da Ivi Piše an Jan, pisec članka, pri- soje ime nekako vzpore-uno s tem, ko blati škofa Rož-,ana >n pač vse, kar se v tisti ni strinjalo s komunistič- nimi uažrti. Kar je delal škof ožnian med vojno — da je 1 Pokoren sv. Cerkvi in ščitil s°venski narod, v kolikor je ^ogel —5 t0 je bn tucii moj aJveČji ideal. s mi je tudi naklonil po- trtL ° m‘*ost> da sem tega svet-' Kega škofa, ki je bil in je še , Uasprotnikov toliko obrezan in v tla poteptan, lahko Jebno spoznal. Skozi toliko P° prihodu v Kanado sem d njegovim vodstvom Povijal duhovne vaje ter b>l od njega marsikateri na-l> ki me še danes spremlja v ebnem duhovnem življe-Zato je tudi škofova slika vidnem mestu v mojem n rorrinem domu. Ob pogledu nj marsikateri obiskovalec . vesi oči, češ, zakaj pa tega. °rda nam izprašuje vest? . berem v članku o našem Ciniku Zmagoslavu (Jože-^..^elaherju) in sicer kot po-Vj.. Za severovzhodno Slo- Ij b'j0, se vidi, kako resnico-duben 'Pitni itadi n je ta Ivan Jan, ko tako ° oblati človeka, ki lahko arkoli stopi pred slovensko of-110?1 'n mu le"ta n*ma ka3 jal • ’ ker je vedno zagovar-pr lri Ščitil slovenski narod, edvsem že med vojno. 2*8leda, da je moral biti je a8oslav v tem delu Sloveni-^ej hud tekmec komuni-£j l11’ ko si ga Jan tako privoš-kri.n Pr*kaže v najbolj o-d *n' Podobi, da se ne bi Iju-pra . kdaj zaskominalo po ^ ^ demokratični svobodi, rji ^ter° se Je Zmagoslav bo-' Svobodi torej, v kateri bi lahko vsak svoje misli povedal, ne da bi se mu bilo treba bati, da bi se naslednji dan znašel v ječi. Jan trdi o nas štajerskih četnikih, da nismo bili v nobeni vojni operaciji proti okupatorju. Ako so sedanji oblastniki doma sledili dogajanju v naših edinicah, jim mora biti jasno, da smo za pridobitev orožja razorožili dokajšnje število nemške policije. Sam sem bil v teh akcijah ranjen od SS-ovske krogle. Nekateri četniki so iz-bubili tudi življenje. Poudariti pa moram, da je bila vsaka akcija napravljena vedno tako, da nismo brezsmiselno streljali na sovražnika. Nismo hoteli namreč, da bi nam Nemci vzeli in pobili 50 do 100 talcev samo zato, ker smo hoteli priti do nekaj kosov orožja. Torej zaščita našega naroda je bila prva naša naloga. Tako je bilo po izrecnem povelju Zmagoslava. Sredi take akcije sva bila s prijateljem Tonetom v Mariboru aretirana od nemške policije in predana Gestapu. Gotovo bi se znašla v koncentracijskem taborišču, če se nama ne bi bila nudila posebna prilika za pobeg. Na tiste čase še vedno hranim tudi ono oguljeno in edino izkaznico s sliko, ker radi političnega nezaupanja (menda radi pok. očeta in brata, ker sem bil tistikrat še mladoleten), nisem prejel Heimatbund legitimacije. Pod zgoraj omenjeno izkaznico sem bil označen kot »Schutzangehorige«, kar pomeni brez državljanskih pravic. Kdor je v tistih časih nosil tako izkaznico, tega so lahko vsak čas pobrali in ga poslali na prisilno delo kamorkoli. Nekdo je zapisal, da zaradi podtalnega odpora v Sloveniji, zadnja vojna ni bila niti za en dan skrajšana, ker tu so igrali glavno vlogo le velike sile. Tega so se dobro zavedali npr. Nizozemci, Belgijci, Francozi ŽUPNIJSKA HRANILNICA in POSOJILNICA “SLOVENIJA” \/a ^ nudi razne finančne usluge: Posojila za hiši torhobile, potovanja, študij itd. Vaši prihranki pa s obrestujejo po najvišji možni stopnji. POSLUŽ1TE SE NAŠE SLOVENSKE FINANČNE USTANOVE! ^ URADNE 18 Manning Ave. Toronto orek — sreda_______ ^etrtek - petek_____ | b°bota_____________ 3*) Brown’s Line, Toronto °rek _ sreda______— ^etrtek - petek_____ -------------- URE Tel.: 531-8475 10 a.m. — 3 p.m. 10 a.m. — 8 p.m. 10 a.m. — 1 p.m. Tel.: 255-1742 10 a.m. — 3 p.m. 1 p.m. — 8 p.m. 10 a.m. — 1 p.m. amillonu pri sv. Gregoriju Velikem Tel.: 561-9952 Sak petek od 4h do 8h zvečer. Poročilo Slovenske šole župnije Brezmadežne za šolsko leto 1985/86 in drugi, ki so tudi imeli dokaj močna podtalna gibanja. Daši je tudi pri njih mnogokrat zavrela kri, vendar niso šli v kake odprte izgrede proti okupatorju, akcije, ki bi okupatorju dajali povode za streljanje talcev. Še manj so oni tiste svoje lastne ljudi pobijali, ki se niso z njimi strinjali, kot se je to od strani komunistov v množičnih primerih dogajalo pri nas v Sloveniji. Na primere, ko se je na miren način izigravalo okupatorja, bi lahko napisali na stotine zgodb iz četništva in domobranstva. Danes doma o tem pišejo svoje zgodbe le oblastniki, o nasprotni strani pa narod ne sme zvedeti nič lepega. Morda se pa marsikateri starejši možakar doma nasmehne, ko posluša slavo te toliko opevane zmage OF in partizanov, saj v srcu ve, da je bilo marsikaj drugače. J. K. Posnemanja vredna razprava (Iz Svobodne Slovenije (22. maja 1986) povzamemo krajši članek, ki poroča o uspehu na znani univerzi Syracuse v New Yorku Tomaža Mauserja, kije dosegel M.A. naslov.) Marca tega leta je Tomaž Mauser, sin znanega javnega delavca v Torontu in podna-čelnika SLS Otmarja Jvlauser-ja, predložil na Syracuse University v državi New Yorku svojo tezo za naslov M.A. Kar zasluži pri tem izredno pozornost, je snov, ki si jo je izbral mladi znanstvenik za svoje diplomsko delo. Pod naslovom »Great Britain, Slovenia and forcible repatriation May-June 1945« (Velika Britanija, Slovenija in nasilno vračanje maja-junija 1945) obdela Tomaž Mauser na podlagi tujih in domačih virov: položaj v Sloveniji ob pričetku druge svetovne vojne, posledice trojne invazije in okupacije ter pričetek in potek komunistične revolucije. Najpomembnejši del te študije pa je brez dvoma analiza nasilnega vračanja političnih beguncev, predvsem domobrancev in drugih protikomunističnih borcev, v roke jugoslovanskim komunistom, kar so zakrivili po koncu vojske Angleži. Citati izvirnih dokumentov, ki jih je mladi raziskovalec dobil iz angleških uradnih arhivov, dajejo njegovemu delu posebno vrednost. Kot pravi avtor sam v uvodu svoje teze, je bilo politično dogajanje v Sloveniji med drugo svetovno vojno znanstveno le malo raziskano; to pomeni, da je ta del zgodovine v mednarodnih znanstvenih krogih le slabo poznan. Na ta način je mladi kanadski Slovenec pokazal celi generaciji slovenske mladine, ki študira v Slovenska šola župnije Brezmadežne je končala letošnje šolsko leto 3. maja 1986. S poukom smo začeli 14. septembra 1985 in je skupno trajal 32 sobot po tri in pol ure vsako soboto dopoldan. Šolo je obiskovalo 147 učencev in učenk vil. razredih, pri katerih smo imeli od 1. do vključno 5. razreda paralelke. V sedmem razredu je diplomiralo 18 učencev in učenk. Uspeh je bil sledeč: odličnih 31% prav dobrih 47% dobrih 16% zadostnih 2% nezadostnih 4% izstopila sta dva. V večini primerov se je uspeh izboljšal v drugem polletju. Poleg rednega pouka je šola pripravila ali priredila sledeče: roditeljski sestanek 10. novembra 1985, miklavževanje 8. decembra 1985, štiritedenski tečaj za mlajše učiteljice, šolski banket 2. marca 1986 s kratkim nastopom otrok in posameznih solistov, ter otroškim pevskim zborom. Nadalje: organizirali smo nabirko med otroci za misijone, poskrbeli za obogatitev knjižnice, dopisovali se z od šole posvojenim dečkom in deklico, pri čemer so naši otroci vneto sodelovali. Prav tako smo imeli: večkratne sestanke učiteljskega zbora, nabavili smo nov kopirni stroj, pripravili program za uradni višji razred slovenščine in v tem oziru imeli več pogovorov in sestankov s predstavniki državnih organov šolstva. Naj tu omenim še, da so nekateri predstavniki šole z vami na čelu sodelovali pri kratki televizijski oddaji — parlamentarna reportaža. Učitelji so vzorno in vztrajno izvrševali svoje dolžnosti, povprečno 6 do 8 ur truda v vsakem tednu. Otroški pevski zbor je imel redne vaje in nekaj krajših nastopov. Pohvale vredno je, da otroci in starši vztrajajo pri zboru. Pri učencih šole je bilo opaziti naslednje pomanjkljivosti: pogosti izostanki posameznikov, saj so nekateri manjkali do osemkrat, nepravilne in površne priprave za šolske naloge, raztresenost pri pouku, premalo vsakodnevnega govorjenja slovenščine doma, ter zdomstvu, kako je mogoče z razglabljanjem o zgodovinski resnici iz polpreteklosti svojega naroda doprinašati k univerzalnemu spoznavanju zgodovine. Avtorju naše čestitke in priznanje! velika pomanjkljivost vljudnosti pri starejših otrocih. Iz pozitivne strani naj omenim, da so do sedaj boljši učenci še vedno potegnili slabše za sabo in da je med starejšimi precej zanimanja za zemljepis, zgodovino in verouk. Posebno sedmi razred se zanima za več zgodovine in verouka. Za prvo bom jaz poskrbel, za drugo pa priporočam dušnim pastirjem. Ena glavna pomanjkljivost staršev je bila, da redno (vsako soboto) ne prekontrolirajo pismenih navodil, katera so bila dana otrokom ali v opozorilo staršem. Posameznih obiskov staršev v šoli tudi ni bilo, za pogovor o problemih, čeprav so jim šolska vrata vedno odprta. V primerih, ko so otroci izostajali, so redki od staršev prišli po učno snov in mnogi prinesli nezadovoljive izgovore za izostanek. Lepo pa je priznati, da so starši pripravljeni pomagati pri prireditvah, bodisi osebno ali pa z udeležbo otrok. Letos ob zaključku šole niso vsi vpisali otrok za prihodnje šolsko leto. To zelo moti naše naslednje priprave za prihodnji pouk. Vpisanih je do sedaj 103 učence in učenke ali približno 70% tistih, ki lahko nadaljujejo pouk. Na splošno rečeno, šola je imela zelo aktivno šolsko leto, saj smo med drugim podaljšali pouk za pol ure in veliko pomagali učencem izven rednega programa, kar se delno vidi v uspehu. Program šole za prihodnje leto ostane isti, razen posebnega razreda, kar predvidevam, da bomo lahko dodali naši šoli prihodnje leto. Gerhard Piki, P. Eng. Ravnatelj (Poročilo nam posredoval (.g. J. Kopač, C. M.) Posvet o značilnosti velikih in malih evropskih literatur GORICA, It. - Med 8. in 11. majem so se v slikoviti vasici Breze (Fresach) nad Beljakom že petnajstič zbrali pisatelji iz številnih zahodnih in vzhodnih evropskih držav. Danes že mednarodno uveljavljeno srečanje se vedno bolj razodeva kot pregled pestrosti velikih in malih evropskih literatur, kot kraj koristnih kulturnih informacij na stičišču zelo različnih političnih in ideoloških vplivov. Letos je prišlo v Breze nad 60 pisateljev iz ZR Nemčije, Nemške demokratične republike, Švice, Luksemburga, Italije, Francije, Madžarske, Poljske, Češkoslovaške, Jugoslavije in Avstrije. V velikem številu so se srečanja udeležili slovenski (Dalje na str. 7) Pred nebeškimi vrati... KOLEDAR PRIREDITEV V »Koledar« pridejo prireditve društev in drugih organizacij, ki objavljajo v »Imeniku društev« vsak mesec. Vključene so tudi prireditve, ki so v urednikovem mnenju koristne za našo skupnost. JUNIJ 8. — St. Clair lovsko društvo priredi stejk večerjo na Lovski farmi, 6599 Ravenna Rd. 14. in 15. — Tabor, DSPB Cleveland poda spominsko proslavo na Orlovem vrhu Slov. pristave za vse slovenske domobrance in vse žrtve komunistične revolucije ter obhaja 40-letnico umora gen. Leona Rupnika. 15. — S.K.D. Triglav, Milwaukee priredi prvi piknik. Začetek ob 11. s sv. mašo pri kapeli v Parku Triglava. 22. — Slov. šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi. JULIJ 5. — Dramsko društvo Lilija priredi predstavo »Pri belem konjičku« na prostem na Slovenski pristavi, v proslavo 25-letnice SP. V slučaju slabega vremena, bo prireditev prestavljena na 12. julija zv. 6. — Misijonska Znamkarska Akcija priredi piknik na Slovenski pristavi. 11., 12. in 13. — Župnija sv. Vida priredi poletni festival. 19. in 20. — St. Clair lovsko društvo priredi skupno z lovskimi društvi iz Toronta prijateljske tekme na glinaste golobe, na Lovski farmi, 6599 Ravenna Rd. 19. in 20. — Balincarski krožek Slovenske pristave priredi tekme z ekipami iz Chicaga in Milwaukeeja. 27. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. 27. — MZA krožek v Milwau- keeju priredi Misijonski piknik s sv. mašo ob 11. Kosilo, igre in srečolov. AVGUST 9. — Balincarski krožek Slovenske pristave priredi družabni piknik na SP. 10. — S.K.D. Triglav, Milwaukee priredi drugi piknik. Sv. maša ob 11., sledita kosilo in ples. Igra Amonov orkester. 24. — Slovenski dan na Slovenski pristavi, v proslavo 25-letnice SP. Sodelujejo slovenska kulturna društva v Clevelandu. 31. — Ansambel »Alpski sek- stet« praznuje svojo desetletnico javnega nastopanja na Slovenski pristavi. SEPTEMBER 12. — Ženski odsek pri Slovenskem domu za ostarele priredi kartno zabavo v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti. 13. — Fantje na vasi priredijo koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Po koncertu ples. Igra Alpski sekstet. 14. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 21. — Društvo SPD Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio. 28. — Oltarno drušvto pri Sv. Vidu priredi kosilo v avditoriju. 28. — St. Clair lovsko društvo priredi pečenje školjk na Lovski farmi, 6599 Ravenna Rd. 28. — S.K.D. Triglav, Milwaukee priredi Vinsko trgatev. Kosilo opoldne, sledi veselica. OKTOBER 18. — Tabor, DSPB Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 18. — Glasbena Matica poda večerjo, koncert in ples v SND na St. Clair Ave. Igra Don Slogar orkester. 26. — Slomškov krožek priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1.30 pop. 26. — Občni zbor Slovenske pristave. NOVEMBER 8. — Belokranjski klub priredi martinovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Igra orkester Veseli Slovenci. 9. — Pevski zbor Jadran priredi koncert z večerjo in plesom v SDD na Waterloo Rd. 15. — Štajerski klub priredi martinovanje v dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo Veseli Slovenci. DECEMBER 6. — Slovenski Dom št 6 ADZ praznuje 75-letnico z večerjo in plesom v SDD na Recher Ave. Igra Joe Fedor-chak orkester. - 1987 -JANUAR 31. — Tradicionalna »Pri- stavska noč« v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. FEBRUAR 21. — St. Clair lovsko društvo priredi Lovsko večerjo v Slov. nar. domu na St. Clairju. i ISKRICE Kjer se kdo laska, gre vedno za kako korist. H. de Balzac NEVSAKDANJI KLEPET Z NOVIMA SLOVENSKIMA VODITELJEMA »Smo za spravo z vsemi, ki bi nas lahko rešili« »Strašna gneča je tu,« reče nekdo za mojim hrbtom. Najprej se nisem zmenil za to pripombo; tudi sam komaj stojim. Od vseh strani pritiskajo otroci, starci, ženske; večina jih govori rusko, drugi poljsko, švedsko... Šele zdaj me spreleti, da sem za sabo slišal slovensko govorico. Prav nevljudno se ozrem in zagledam tovariša Milana Kučana, pravkar na novo določenega (!) šefa slovenske partije, ob njem pa Jožeta Smoleta — tistega, ki bi moral vsak čas postati predsednik Socialistične zveze Slovenije (SZDL). Nisem mogel verjeti svojim očem. Takrat pa zaslišim svoje ime. Poklical me je tajnik sv. Petra. Pozabil sem na zanimiva znanca za sabo. »Kaj ste delali na Zemlji, kdaj ste umrli, zakaj želite v nebesa?« Vsem zastavljajo enaka vprašanja, pomislim. Birokracija pač. Na vprašanje o datumu in vzrokih smrti odgovarjamo vsi enako: »Danes, zaradi prevelike koncentracije radioaktivnega joda, ki ga je prineslo iz razpočene ruske elektrarne.« Petrov tajnik pravi, da bo treba počakati, da morajo z računalnikom preveriti moje izjave. Prav! Navajen sem, da vedno na kaj čakam. Iz zadušljive gneče se prerinem v bližino pravkar umrlih tovarišev Kučana in Smoleta. Prepričan sem, da me ne poznata pa si mislim, da bom prisluhnil njunemu pogovoru. Pa komaj sta me opazila, da se približujem, že me Kučan nagovori: »Kako je, si sprejet?« Povem, da morajo nekaj preveriti in da sem do nadaljnega prost. Smole nama s Kučanom predlaga, da stopimo do bližnjega bifeja. »Kaj krepkega bi se nam prileglo!« Kučan pa ni bil za to. Zgledal je zelo nemiren. Radoveden sem bil, kako sta me spoznala. Smole pa: »Videla sva, da nosiš značko ‘Slovenija. Moja dežela’, in sva rekla, ‘glej ga Kranjca’.« Vprašam ju, kako se je lahko njima pripetilo, da sta umrla zaradi pokvarjene ruske elektrarne. Smole je nekaj mencal, Kučan pa pravi, da naj bi se kar tikali, saj smo tako ali tako v isti kaši. Poda mi roko. Predstavimo se z imeni. »Veš,« pravi Milan, »ribe sva lovila, začelo je deževati, dež pa je iz zraka spral na naju vso tisto rusko packarijo.« Nerodna reč, si mislim, pripomnim pa, da so Rusi že enkrat zlili na nas svojo packarijo. »Saj to naju skrbi,« pravi Jože, »meniš, da bo tovariša sv. Petra motilo, ker sva v partiji?« Povem jima, da nisem vešč v poznavanju odnosov med komunisti in nebeškim tajniš- tvom. Zanima me še, kako sta zvedela, da v nebesih sprejemajo, saj komunisti navadno pravijo, da nebes tako ali tako ni. Jože me udari po rami, da me je kar zaneslo in sem neki Rusinji stopil na nogo, ter pravi, da tudi komunisti presneto dobro vedo, da nebesa so, a kako bi zgledalo, če bi to priznali! Saj sploh ne bi bili več znanstveni materialisti... Prav tako se pozanimam, če se mislita kar pomešati med o-stale, na primer med tiste, ki so na Zemlji verovali v Boga. »Ne vprašaj,« pravi Milan, »ko te takole zadene, moraš biti za spravo tudi s tistimi, ki so se med vojni borili proti nam, saj tisti imajo tu gotovo več besede.« »Ja, pa na Zemlji niste bili posebno navdušeni nad tako spravo,« pripomnim. Jože pa: »Poslušaj, zdaj je nova politična direktiva; naju res ne vidiš, da sva v kaši!« »Politika mora izražati interese vseh delov družbe« »Ja, mislim, da sta res v lepi godlji, pa se bojim, da vama ne morem kaj dosti pomagati. Sploh pa, Jože, ali nisi imel 25. aprila letos govor ob 45. obletnici ustanovitve OF, kjer si dejal, da je bilo takrat, ob ustanovitvi OF, ‘sprejeto načelo, po katerem lahko novo družbeno ureditev uspešno gradimo le, če bodo vsi, ki mislijo pošteno in delajo dobro, ne glede na svetovni nazor svobodno, enakopravno in zavzeto sodelovali pri urejanju razmer v Sloveniji’ — kaj nisi rekel tega?« Petrovemu tajniku, sam Pa ostanem na svojem mestu. Milan in Jože se naposled vrneta, vsa rdeča in prepotena, kakor bi ravnokar dokončala kak dolg govor na kakem važnem kongresu... »No?« sem radoveden. »Nič! Preverjajo,« PraV1 Jože. »Pa partija?« me zanima. »6, to je bilo najlažje,« doda Milan. »Citiral sem tajniku misel iz svojega prvomaj skega članka, kjer pravim. ‘Odkar obstaja človeška družba, je v njej tudi odgovornost-Od takrat obstaja delitev dela in dolžnosti, tudi dolžnosti na rediti kaj za drugega, za druz bo‘.« kaj so rekli na to?« im. ijnik je bil vzhičen. ;, da sem zato sprej aj predsednika partij > žrtvujem za druge. Seve ti pritrdil. Potem je ;e nekaj o ljubezni dob“' i in o neki večerji. zadnji večerji,« dopoln* a Jože. »Takrat je Je^ a naročil tistim, ki so P' čerji, prav to, kar je :apisal v prvomajs e a.« . , res se čudovito dop® a: evangelij in komum-: pristavim dvoumn • pa vzneseno nadaju j m sem jaz navedel tis be’.« »In?« vprašam. »Potem so zaprli in rekli, gredo preverjat.« »Kaj naj si pomagam s svojim govorom na Zemlji, v teh razmerah tu?« se je razburil. Milan pa je dodal: »V prvomajski praznični prilogi ljubljanskega Dela sem med drugim zapisal, da ‘mora biti naš pogled obrnjen v prihodnost. Kdor preveč živi v preteklosti ne vidi pravih vrednot v sedanjosti’. Ja, tako sem napisal. Torej kaj bi zdaj s preteklostjo, kaj bi s tem kar je bilo na Zemlji, naš pogled pač mora biti usmerjen na tista vrata, za katerimi se sprehaja sveti Peter.« »Kučan, Smole,« se tedaj zasliši z vrat. Moja sogovornika se s težavo prerivata proti »V kongresnem tlokutu mentu je na prvem n1®* zahteva po moralni 0 novi zveze komunist0 Težko sem že čakal, kdaj^ bodo ponovno P°klica ‘j den, eno pa sem bil še radoveo ^ kako bosta Milan in ^ozeja t,i meljevala svojo zahtevo, ^ prišla na notranjo stran n kih vrat. a, »Poglej,« pravi Milan, ^ hteval sem moralno o partije, Kristus je ne J^jih dobnega zahteval pn ^ in pismoukih. Si mar podobni?« (Dalje na str. 7) “SLOVENIA RADIO PROGRAM” HEARD COAST TO COAST 6 to 7 on Saturday evening E.S.T. on N.B.N. Cable TV systems. PAUL M. LAVRISHA 1004 Dillewood Rd. Cleveland, Ohio 44119 NEVSAKnAN.II KLEPET... (Nadaljevanje s str. 6) »Ampak zanima me, zakaj iščeš podobnosti, ko si v jubljani in Beogradu vedno Poudarjal predvsem to, kar naj bi nas ločevalo?« vprašam. ^ Ploh pa zakaj ste ljudi pokušali slepiti, da ni nebes, ko z ai tak° noro rineta vanje?« Na te besede se je prvi zna-f Jože in zavzdihnil: »Politika je kurba!« ^e,« je |car vztrajam, »a a o bodo pa pogledali drugi komunisti, ko vaju bodo za-8 ec*ali tu?« »Ne skrbi,« se spet znajde te^an' »Nhsliš, da so verjeli u> kar sem zapisal v prvo-ajski prilogi ali pa tistemu su? urpj 11 80 nte za bodočega hSZDL’ P& Sem u. iL"'Treba se je pnlagaja- sem ^ an Preclse£lstva CK, aiza napac^e* mladinsko orga-Z3 ‘a?°’ *a^e*a roka’’ v civilnih SOsea ’ napadel sem jih, ker ‘mj POte80vali za neke oblike sem bhf 8ibanj’- zdaJ- ko Pika kandidiran za predsed- morair?PUbHške SZDL’ sem sem 0 Preklicati... Človek to Hol9 prda8ajati! Pa gre! In do te °! - Se P-avi, šlo je, ne.« pre^*ete ruske elektrar- Ko l*> snp?3^ nehal govori- v oba Pokličejo na vrata: *Sprejeta!« .^--HaU mi skoraj nista nekiserPa OC* nekocl priteče 1° zj,. ln v roki vihti sporoči-tanskeVri'^e8a konzilija Ijub-Pičtieo 83 b,niverzitetnega kli- »k Centra: UČan, Smole!« vpije. Povem mu, da sta pravkar odšla v nebesa. Skoči za njima in ju kmalu pripelje s sabo. Milan in Jože sta poparjena in zgrožena. Na sporočilu je stalo, da so pred tremi minutami v ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru oživili trupla Milana Kučana in Jožeta Smoleta, in da se morata zato njuni duši nemudoma zglasiti v omenjeni bolnišnici... »Pa ravno sem se rešil komunizma,« je stokal Milan, Jože pa je rohnel: »Jaz bom bodoči predsednik SZDL! Boril se bom proti razvoju medicine! Boril se bom proti razvoju znanosti sploh! Hudiči! Še žal jim bo, ker so me oživili!« je vpil. Nato pa je še pribil: »Milan, pojdi, ga greva spet lomit tja dol!« Milan pa: »Vidiš, vse to so nam skuhali Rusi. V naslednji vojni že ne grem k partizanom!« Hotimir Posvet o značilnosti... (Nadaljevanje s str. 5.) pisatelji. Iz Jugoslavije so prišli Tone Kuntner, Vladimir Gajšek, France Filipič, Jaro Dolar in Bogdan Pogačnik, s Koroškega v slovenščini in nemščini pišoči Janko Ferk in prevajalec Peter Kersche, z Dunaja pa Milena Merlak in Lev Detela. Slovenci so tudi na kar poglaviten način na posvetovanju v Brezah nastopili kot predavatelji. Tako je koroški Slovenec Janko Ferk na informativno nazoren način spregovoril o težavah, s katerimi se srečujejo slovenski pisatelji na Koroškem. Razčlenil je glavne pogoje slovenskega koroškega pisateljskega utripa ter možnosti objavljanja literarnih in publicističnih spisov. Kritiziral je tudi pomanjkanje prave kritike pri koroških Slovencih. V Ljubljani živeči Vladimir Gajšek je v filozofsko razvejanih izvajanjih govoril o nemškem klasičnem pesniku Hbl-derlinu in že umrli sodobni U|>T0DATE:______JOSEF'S {o/epcwice New Look's 85 We Listen Dj . 523S Wilson Mills Road n|chmond Hts. .Ohio 44143 461-8544 461-8545 Martin Jevnikar Ocena Franc Jeza: Spomini iz taborišča TRST, It. - Med rednimi knjigami Goriške Mohorjeve družbe za leto 1985 je izšla tudi obširna knjiga Spomini iz taborišča tržaškega pisatelja in kulturnega delavca Franca Jeze, ki je umrl 20. januarja 1984 v Trstu. Knjiga je sestavljena iz dveh delov: V Dachauskih blokih in Tekma s smrtjo. Oba dela sta izhajala v tržaškem Novem listu od januarja 1958 do marca 1961 in že tedaj vzbujala veliko zanimanja, saj je bilo to eno redkih slovenskih del, ki je obravnavalo strahote nemških uničevalnih taborišč. Toda Jezovo delo ni samo opis življenja v taboriščih Dachau in Uberlingen, ampak je tudi opis pisateljeve človeške veličine, njegovega optimizma, pokončnosti in nezlomljivega upanja, na drugi strani pa tudi želje po novih spoznanjih in doživetjih, kar je bilo včasih zelo tvegano. Ko je zvedel, da bo moral v koncentracijsko taborišče, ni obupoval, ampak si mislil: »Koncentracijsko taborišče je pomenilo vsaj spremembo. Razen tega sem bil na tihem kar radoveden, kako je tam.« In malo naprej: »Nikakega avstrijski pesnici Ingeborg Machmann, medtem ko je znani publicist Bogdan Pogačnik nakazal pomen kulturnih srečanj v današnjem času, istočasno pa je posegel v zgodovino, ko je opozoril na nad-regionalni pomen nekaterih vidnih slovenskih kulturnih dogodkov in pisateljskih osebnosti s plemenito humanistično usmerjenostjo. Zanimivo je bilo tudi predavanje lužiškosrbskega pesnika Benedikta Dyrlicha, ki je govoril o lastnih izkušnjah literarnega udejstvovanja v Vzhodni Nemčiji, kjer živi še danes okrog 100.000 prebivalcev srbske manjšine. Poleg predavanj so bile zanimive številne diskusije, v katerih so veliko sodelovali slovenski avtorji. Čar pisateljske- ga srečanja v Brezah, ki ga požrtvovalno skupaj s koroško pisateljsko zvezo vodi njen predsednik prof. Walther No-wotny, pa pride do izraza tudi v družabnostih na robu, kjer si pisatelji iz najrazličnejših držav izmenjajo svoje izkušnje, mnenja ter informacije iz kulturnega sveta. Zanimive in pomembne so tudi nekatere stranske istočasne prireditve. Tako sta letos 12. maja Milena Merlak in Lev Detela v celovški Mohorjevi knjigarni ob navzočnosti odličnih gostov iz političnega, kulturnega in znanstvenega življenja na dobro obiskanem slovensko-nemškem literarnem večeru predstavila svoje nove pesniške zbirke »Kaj je povedala noč«, »Desetnica« in »Oporoka visokega ptiča«, ki so izšle v slovenščini, nemščini in angleških prevodih. Lev Detela (Kal. glas, 22.5.1986) pomena ni imelo bati se stvari, ki se še niso zgodile, ker je bilo v sedanjosti že dovolj takega, kar je človeka zaposlovalo in ga ogrožalo ali pa veselilo in pomirjevalo. Niti v najhujših dneh ni ugasnila v meni iskra upanja, da se bo vse dobro končalo, in tako sem sprejemal tudi udarce še kar mirno, kot nekaj neizogibnega, a prehodnega. Treba je počakati, pa bo vse minilo, kakor je minilo že marsikaj.« In tako je kar mirno prenašal nemške poskuse, da bi jih človeško in telesno uničili. Vzeli so jim ime in ga nadomestili s številko, skušali pa sojih tudi v njihovih lastnih očeh osmešiti in ponižati, ko so se vsako jutro divje rjovali, pretepali in psovali za posamezne kose obleke, ki so jo odložili zvečer v dnevni sobi. S tem so hoteli ljudem dokazati, »da niso nič drugega kot množica človeških svinj, ki so morale čim prej tudi same doumeti, da so le-to in nič drugega. In v tem je bil simbol tistega jutranjega kaosa.« Jeza je znal v vseh položajih ohraniti človeško dostojanstvo in z njim tudi večina Slovencev, ki jih je bilo veliko in so bili prijateljsko povezani. Bili so resni, delavni, zanesljivi, da so jih spoštovali tudi sobni starešine in taboriščni vodje. Dosegli so, da so si smeli narisati na suknjič znak S - Slovenec in ne J - Jugoslovan. In ta znak jih je večkrat rešil brezobzirnega pretepanja in zapostavljanja. Ker je bila v taborišču vrsta narodnosti, je Jeza opazoval pristaše različnih narodov in študiral njihov značaj in obnašanje. Najslabši so se mu zdeli Ukrajinci, ki so bili hrupni in tatinski, znali so izkoristiti vsako priliko, »da se najedo in podaljšajo življenje«. A tudi zanje je skušal Jeza najti opravičilo, češ da so bili malo izobraženi in sestradani. Bili pa so tudi zapostavljeni, saj poleg Italijanov niso dobivali nobenih paketov. Italijani so veliko trpeli, ker niso znali nemščine in ker niso zmogli dela. Bili pa so tudi malodušni in niso skrbeli za snago. Najponosnejši so bili Poljaki, ki so sovražili Nemce in Ruse, si med seboj pomagali in z zaskrbljenostjo spremljali dogajanje na vzhodnem bojišču. Tudi redki Judje so se do- bro držali, znali pa so kljub številnim preiskavam skriti nekaj dragocenosti in z njimi trgovati. Največ paketov RK so dobivali Francozi. Poleg razčlovečenja in trdega dela so jetnike mučile lakota, uši in bolezni, da so množično umirali in so jih odvažali v krematorij. A tudi umiranju so se počasi privadili, saj so umirali tiho, neopazno, nihče ni tožil po njih. Jeza je že po treh dneh v Dachauu zbolel, prepeljali so ga v bolniško barako, kjer ga je zdravil pisatelj dr. Alojz Kraigher. Tu je hitro ozdravel, toda dr. Kraigher in slovenski bolničarji so ga zadržali v bolniški sobi do Binkošti, potem je delal na bližnjem posestvu Wildpark, kjer je našel spet več znanih Slovencev. Tu se jim je za taboriške razmere dobro godilo, saj jih niso preveč priganjali k delu, znali pa so si tudi pomagati pri hrani. Ker pa je Jeza želel uiti, se je oktobra 1944 prijavil za po-družno taborišče Uberlingen, ker so govorili, da bodo obirali jabolka na kmetih. Toda poslali so jih v rove, v katerih so nameravali namestiti tovarne raket VI in V2. Delo je bilo ob slabi hrani in neprestanem priganjanju nečloveško in proti koncu januarja 1945 je Jeza popolnoma omagal, začela se je tekma s smrtjo. Ker je dajal vodji materine cigarete, se ga je ta usmilil in ga poslal najprej v bolniško sobo v Uber-lingenu, ko si je malo opomogel, pa nazaj v Dachau, kjer so ga prijatelji spet spravili na bolniški oddelek, na katerem je pričakal prihod Amerikan-cev. Jeza je prepričan, da ga je rešilo upanje, češ: »Vsi smo dobivali enako majhne obroke hrane, in nikomur niso zadostovali, da bi mu življenjska sila počasi ne usihala, toda nekateri so pri tem naravnost umirali od lakote, drugi pa so si vendar ohranili kljub hujšanju še mnogo vedrine in vitalnosti. Odločilni so bili psihični vzroki.« Na dveh mestih pa spregovori Jeza trdo in neprizanesljivo tudi o Slovencih. V začetku o slovenski domobranski policiji, ki ga je kot zagovornika Osvobodilne fronte zaprla in zahtevala od njega, da podpiše izjavo za Radio, v kateri obsoja Osvobodilno fronto. Ker tega ni storil, so ga zasliševali in končno poslali v Dachau, (dalje na str. 8) i--------------------------------------- i Maple Heights Poultry j and Catering I I j 17330 Broadway Maple Heights I I Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service! I za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za provorstno I postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpologo vseh vrstj I perutnina. Se priporočamo: j ANDY HOČEVAR IN SINOVI I Tel: v trgovino MO 3-7733—na domu MO 2-2912 ZORA PIŠČANC PASTIRICA URŠKA Nadaljevanje S težavo je šla od črke do črke. Potem so še vsi ostali za njo ponovili. Tako so tisto jutro srečno prišli do desete črke. »Za danes naj bo dovolj. Drugič bomo iz teh črk sestavljali besede.« »Gospod, ali lahko vzamem tablico domov?« je boječe vprašala Urška, preden se je poslovila. »Je ne boš izgubila? Zakaj pa ti bo?« »Da se bom tudi doma vadila.« Zardela je, ker to ni bil glavni vzrok. Še sama ni vedela, kako, a hotela je te črke pokazati Janu. Vso pot do doma se je mučila in iskala primerne rešitve. Ni se zmenila za razposajenost ostalih, ki so drveli po hribu navzgor kot bi jim gorelo pod nogami. »Daj, Urška, pohiti, še zaspala boš med potjo.« Smeh je šel kot srebrni zvončki skoz razposajeno mladež, ki je kmalu pustila Urško daleč zadaj. Sedaj, ko je ostala sama, je hdtela še enkrat poskusiti svoje znanje. Sedla je kraj ceste v travo in si položila tablico na kolena. Z vso vnemo se je spoprijela s črkami. Šlo je bolje. Zadovoljno se je nasmehnila in se zazrla v svet okoli sebe. Listje na drevesih je že rahlo rumenelo in med belimi skalami je žarel prvi ruj. Sonce je stalo navpično nad njeno glavo in do kamor je seglo njeno oko, se je vse lesketalo v mavričnih barvah. Nenadoma jo je objel občutek žalosti. Ona se opaja z lepoto, ki je Jan ne bo nikdar videl. Pritisnila si je tablico na prsi in vstala. Na Prevalu se je še enkrat ozrla na svet pod seboj, nato pa stekla proti Gr- Naj bi zahodni zavezniki zasedli Slovenijo? (nadaljevanje z 2. str.) Taboru v Ljubljani sprejeto besedilo brzojavke, namenjene med drugim tudi predsedniku Združenih držav H. Trumanu in britanskemu ministrskemu predsedniku W. Churchillu, v kateri poslanci slovenskega narodnega predstavništva prosijo za takojšnjo intervencijo, da se prepreči nadaljnje prelivanje krvi. Dr. Kreku je bila poslana podobna brzojavka, v kateri ga poslanci naprošajo za posredovanje pri zaveznikih, da naj onemogočijo nadaljnje oborožene akcije partizanov proti miroljubnemu slovenskemu ljudstvu. Vse te akcije škofa dr. Rožmana, dr. Miha Kreka in poslancev slovenskega parlamenta so imele namen, da pridobijo zaveznike, da z začasno zasedbo zavarujejo življenja Slovencev, da preprečijo strahotno bratomorno krvoprelitje in ustvarijo pogoje za demokratično ureditev Slovenije. Žal, da vse te intervencije niso imele uspeha. Priključitev Slovenije Avstriji ali Bavarski Trditev, da so škof dr. Rožman in poslanci slovenskega parlamenta dne 3. maja prosili zaveznike, da naj priključijo Slovenijo Avstriji ali celo Bavarski, je popolnoma brez vsake osnove in — lahko rečemo — zlobna laž. Pisec teh vrstic, ki se je dne 3. maja 1945 udeležil zasedanja slovenskega parlamenta, dobro ve in more pričati, da na zasedanju parlamenta ni bilo govora o omenjeni priključitvi, kar je razvidno tudi iz poročila o tem zasedanju, ki je bilo objavljeno v Zborniku Svobodne Slovenije 1965 (str. 280). Slovenske demokratične stranke so bile protiavstrijsko in protinemško usmerjene (majniška deklaracija, odcep od Avstrije oktobra 1918). Ko se je v nekem lističu pojavilo obžalovanje, da nismo Slovenci ostali v Avstriji, je pisec teh vrstic z odobritvijo vodstva SLS objavil v Ameriški domovini članek »V Avstro-Ogrsko nikdar več!«, v katerem je med drugim navedel, da smo Slovenci dobro vedeli — in koroški Slovenci danes še prav posebno dobro vedo — kakšna nevarnost so za nas Nemci, ki so nam v teku zgodovine ponemčili dve tretjini slovenskega ozemlja in ki so brezobzirno gradili pohod do Jadranskega morja čez slovensko ozemlje s pomočjo ustanavljanja nemških šol v slovenskih mestih in trgih in z nameščanjem nemškega uradništva na slovenskem ozemlju. To so tako znane stvari, da bi količkaj informiran Slovenec ne mogel zapisati trditve, da so najvišji slovenski javni organi zahtevali priključitev Slovenije Avstriji ali Bavarski. Zanimivo je tudi to, da je sedanja komunistična oblast v Sloveniji v postopku zoper škofa dr. Rožmana med zločini navedla tudi to, da je bil zahodnim zaveznikom poslan poziv za zasedbo Slovenije. Ni pa v obtožnici očitka o poskusu priključitve Slovenije Avstriji ali Bavarski. Tudi ni v komunističnih poročilih o tret-jemajskem zasedanju slovenskega parlamenta niti besedice o kakem sklepu za priključitev Slovenije Avstriji ali Bavarski. (Konec) garju. Vseeno je prišla pozno domov, ko so že pojužinali. »Tako pozno? Marica je že davno šla tod mimo,« jo je pokarala mati. »Počivala sem na poti in še enkrat poskusila napisati te črke. Glejta, ta je črka a, ta b in ta c.« »Nemara postaneš še učena,« se je smejal oče in bil obenem ponosen na svojega otroka, ki ve reči, katerih se on ni nikdar učil. »Naj, jej. Potem pa pelji ovce na pašo. Jan je bil že trikrat tu.« »Zanima ga, kaj sem se naučila. Do Vodic popeljeva ovce, tam je najbolj sočna trava.« Pojedla je koruzni močnik in mati ji je od nekod prinesla še jabolko. »Boter Martin je prišel zjutraj iz Čepovana in mi jih prinesel,« je pojasnila in nato dodala: »Potem se pa preobleci. Z gmašno obleko ne pojdeš v gmajno.« Urška je stekla v gornjo kamro in se preoblekla. »Ali se ni še vrnila?« je zaslišala iz kuhinje znani glas. »Oh, Jan!« je skoro glasno SPOMINI (Nadaljevanje s str. 7) Druge jetnike pa so tudi pretepali in mučili. Na koncu pa prikazuje Jugoslovanski odbor v taborišču, ki so ga sestavili partijci po prihodu Ameri-kancev. Vse Slovence, Hrvate in Srbe so uniformirali in jim poveznili na glavo partizansko kapo z rdečo zvezdo. Ljudi so zapirali v bivše nemške bunkerje in njih zasliševali in obsojali. Nastopali so proti zahodnim zaveznikom in ti so jim neprijaznost vračali. V začetku junija so jih končno Amerikanci prepeljali domov. In šele, ko je stopil Jeza na ljubljanska tla, je imel občutek, da je svoboden. Knjiga je napisana zelo odkritosrčno in osebno prizadeto. Pisatelj obravnava dogodke in razmere realistično, povsod pa čutimo njegov humanizem in željo, da bi bil pravičen do vseh. Nad vsem pa plava nezlomljivi optimizem in silna želja po preživetju. Znal se je vživeti v razmere in ljudi, z vsemi se je prijateljsko pogovarjal, še take težave ga niso strle, zato se je rešil. Delo pa je napisano tudi z veliko pisateljsko močjo: njegovi ljudje so živi in plastični, razmere poustvarjene, kot so bile, ni pretiraval ne v slabem ne v dobrem, naravo v Wild-parku pa je podal s pravim liričnim navdihom. Znal je razlikovati tudi med Nemci in jih ni vsesplošno obsojal. Smilili so se mu begunci iz bombardiranega Munchna, čeprav se je zavedal, da je bombardiranje za konec vojne potrebno, na koncu so se mu smilili mladi nemški vojaki, ki jih je Ameri-kanec neusmiljeno postrelil. Pripovedovanje je živahno in plastično, res na umetniški višini. Mladika (Trst) štev. 4, 1986 rekla in že je stala pred njim. »Mati, tablico vzamem s seboj, da se bom na paši učila,« je rekla in še kos krede vtaknila v žep. »Pojdiva!« je prijela Jana za roko in odhitela sta proti hlevu. Jan je čutil njeno nestrpnost in bil rahlo razočaran. Med njima je vstajal zid. Pogled na ono stran mu je bil zastrt. Ko se je k njegovim nogam stisnilo jagnje, je pa na vse pozabil in bil srečen, da je lahko zasadil roke v njegov kožuh. »Niti trava mu ne bo dišala, ko ga toliko ljubkuješ.« »Saj ga že od sinoči nisem pobožal. Veš, Urška, ko ga tako božam, se v meni prebuja neka sila. Tolikšna je, da bi jo rad vsem razdajal, vsem povedal lepe, velike stvari, še sam ne vem, kaj, a čutim, da bi moral veliko ljubiti, se žrtvovati, druge osrečiti.« »Jan!« se je Urška začudila. »Nerazumljiv postajaš.« »Verjetno, saj se še sam ne razpoznam več.« Ob Urškini roki je prišel do Vodic in do potoka Slatenik, ki je prečkal obširen travnik. Ovce so se mirno pasle, Urška in Jan pa sta sedla na leseno klop ob potoku. Urška je v zadregi položila na kolena leseno tablico s črkami. »Deset črk smo se danes naučili,« je začela Urška. »Zakaj mi to pripoveduješ? Jaz se jih ne bom nikoli,« se je Janov obraz pomračil. Urško je spreletelo. Pograbila je Janovo roko in skoro jezna rekla: »Poslušaj! To je črka a, ali čutiš?« In s prstom je narisala na njegovo dlan črko a. Janu se je čelo orosilo od napornih misli. Nenadoma je vzkliknil: »Urška, teci k vodi in mi prinesi ilovico.« »Zakaj ti bo?« se je na moč začudila. »Pojdi in ne sprašuj!« je bil njegov glas ukazujoč. Šla je in prinesla kepo ilovice, ki se je voljno vdajala p° njenimi prsti. »Raztegni jo po k\opi z& prst na debelo. Si naredila-Prav! Sedaj pa vtisni v ilovico vse črke, ki jih znaš,« je Prosl ■ Urška je počasi in z veliko težavo upodabljala v ilovico naučene črke. Ni mogla razu meti, ali se Jan šali ali mis zares. »Sedaj pa počakajva, da se ekoliko osuši.« Šele sedaj je razumela. » ; an, tudi ti se boš naučil piša t bfati.« Gledala je v Jan zhičeni obraz in zazdelo se J :, da je še njegov mrtvi po led zažarel. »Sedai poskusi.« Nežno J je b...« Počasi je šlo, a nista poP la. Z neverjetno trmo s ia zagrizla v to čudovito ig k, pozabila na čas >n,na , brezčutna za hladni v je zapihal od vzhoda. Urška se je prva vzravnaj na so?« Na pomagati. »Jan, pomagaj so obtičale.« Jan Urško k potoku. (Dalje prihodnji torek) mi, v blat« je tipal za Ameriška Domovina je Vaš list! Union «. La*ri*l,a ATTORNEY-AT-LA" (Odvetnik) Complete Legal Scrv,‘ j Income Tax-Notar, 18975 Villaview R»ad at Neff Dragi rojaki, potujete v Evropo Na pragu domovine, v središču stare Gorice drevoredu Corso Italija, vas pričakujemo v |njCo-HOTELU, najboljšem hotelu v mestu: 75 sob s telefonom, radijskim sprejemnikom, barvno te ze|0 mini-barom, klimatizacijo. Najmodernejši *1 34 170 Gorizia-Gorica, llaly; Tel.: 0481-82166; Telex 4611_________