▼ totovtnl LCtO 1X11. StCU 3Z. V lliiMJinl. v petek 8 rcbruorla 1929. Uno om f Izbaja V**k dan popoldce. izvreraSl neđeUe fn praznike. — Inseratj do 30 petit A Din 2.—, do 100 vrst Dio 2JS0. večji Inseritl petit vrst* Din 4.—, Popust po docovoru tn^eratnl davcfc post-hei «Sk>venski Narod> vdja letao v Jugoslaviji 144.— Dio, za Inozemstvo 300 Din. RokopUI «• im ▼nčaJG. Nala telefonske Itevtfk« $o 3\22. 3123. 3124. 3125, ra 3126. Male telefonske številk« so 3122, 3123. 3124, 3125. ra 3\2f> Konec vatikanskega ietništva V nedeljo bo svečano podpisana pogodba o sporazumu med Vatikanom in Italijo - Prihodn ji teden bo papež prvič po 59 letih zapustil Vatikan in sopil na itali jansko ozemlje Kim, 8. febraarja. V nedeljo bo na svečan način podpisana pogodba o sporazumu med Vatikanom in Kvirinalom. Za i tali jansko državo bo podpisal pogodbo ministrski predsednik Mus-solini, za Vatikan pa državni tajnik Gaspari. Podpis pogodbe bo razglasil papež dne 12. febru-arja v bazilBd Sv. Petra, kjer se bo vršila zahvalna služba božja ob udeležbi najviših cerkve-nih dostojanstvenikov. Istega dne se bo vršil svečan sprejem v slavnostnih dvoranah palače kneza Colonne. To bo prvi svečani sprejem po izbruhu konflikta med Italijo in Vatikanom. Besedilo pogodbe bo isto-časno objavljeno v vatikanskem in kvirinalnem uradnem listu. Obnova prijateljstva med Vatikanom in italijansko državo pa se bo manilestirala v medse-bojnih obisldh italijanskega kralja in papeža. Italijanski kralj bo 12. t. m. posetil papeža v vatikanskih dvorih, papež pa bo dva dni pozneje prvič po letu 1870. zapustil vatikanske prostore in stopil na italijansko ozemlje, da vrne obisk italijanskemu kralju. V posebnem vlaku bo-sta nato kralj in paoež odpotovala v Milan, kjer bosta prisostvovala posvećenju novega se-menišča v Vengoni. Na ta način bo papež po 59 letih prvič zopet stopil v direktne stike z zu-nanjun svetom in s tem zaključil dobo vatikanskega jetništva. Mestni komisarji imenovani Imenovani so dosedanji župani - - Tozadevni ukazi so bili šino či podpisani — Odločitve o imenovanju sosvetov se ni — Beograd, 8. februarja. Snoči se je vršila na Topčideru seja ministrske-ga sveta. Po seji je biJ ministrski prcbw-cen pouk tujih k-zikov, ker je pač jasno, »U bi pouk tujih jezi kov v osnovni soli pre«!->lavl>aJ preobrem^nitev otrok. Domaja pa *p. da >«> obrarajo uvitolji s prošn.'rvmi na riiiuistrstvo z:\ dovoljenje priivjanjn tfvcu'v v Soli in dajanja privatnih ur. OIfsI^ na to idreja prosvetno minislrstvo, da smejo v prosvptnfm odrtelku odobrili pouk tujih jpzi- l;ov za one otroke, kojih stariši na to pri-stanejo. Pouk pa np s^e biti obvezen Razeu tega odreja prosvetno uiinistrstvo, da noben učitelj ne sme »lajati priratnib ur niti v soli. niti izven >ole učnecem one^o zavoda, kier je nastavljen kot učitelj. Tuđi žene učiteljev ne ^mejo dnjnti privatnegi pouk« ueene**m 5ole. kier jr nastavljen mož kot uoil"K Konviio zabranjuje prosvetno ministrstvo vsakr^ne zbirke po Solah, prodajo vstopni*-, slik ali drugih predfnetov brez po*cbne«za doToIjeDja ministr^tvn. Slabi izgledi naše zunanje trgovine Težkoce pri sklepanju trgovinskih pogodb — Gospodarski in politični interesi posameznih držav ovirajo razvoj trgovinskih odnos 3 je v — Beograd, 6. februarja. Skupno s trgovfnskimi pogajanj:, ki se imajo za-;>očeti z Boljnrsko, se v ministrstvii tr-scovime zlasti intenzivno dela tuđi za čim večje ojačenje trgovinskih zvez s Turčijo, Rumunijo in špan jo. ki še ni-v» ure.tene. Tuđi tr^ovinske zveze s Českoslnvaško potrebujc.k) še mnojr') iz-lv>ljšanja. Prvi poizkusi s Španiio bodo storje-m meseca marca. ko bo odDotoval tja-fcaj načelnik ministrstva trgovine in in-dustrijc dr. Steinmetz. V Spaniji se za-nimajo za našo Iesno industrijo, cement, ^ivii!o» jajca in hmelj. Težkoče so doslej w>v^roćale druge države, ki so nam iz t>ol: tion i li in gospodarskih razlosov skuhale zapreti pot v Spanijo. Kar se tiče Turčije, je b.k> sto-rjenih od naše strani že več porzku-scrv. pa je Turćija stavila take po-soje, da se ni mogla ustvarHi podlaca za solidno trgovinsko Di.srodbo. Zdi se. da so tu ob-stoiali isti vpllvi. kg so tuđi prc-prečili trgovinsko pogod-bo s Špatiijo. Olcde trgovinskih zvez z RuiiTunijo na§i odnošaji §e nišo povsem }asni. Nova vlada dr. Maii!o s? j<» je veliko število biv.iili n.irolnih ijoclanrev KDK. Mslopniki zaLrreb5k*»g:i občin^ko^ra sv^tn in bivšega obb.stneca odbora, preti-stavniki raznih kulturnih in fr<<=r»oruari:i K.inference k: s& bo 21. in 22 :. m. vršila v Z-azrcbu ?lede rc\izije uredbe o od'.Hranlu in zaaranju tr. ?ovin. se bnsta za ministrstvo trcn\ine !n ;:ii5u^'r;:c udeležib načelnik ojdelka Stte-paTi Krpan in inspektor Ora^'^s Stojad:-n r»vić Angleški kralj — rekonvalescent — London s. februarja Na nasvet zdravn:k:ov Ddptituje kra!l v naikrajšem času 'z Londona, d*3 spremen podnebje. Oan odhodn odN^si od vremena Poplave v Amertki - Ne«}ork. S. februarja. V «Jrž;ivi K^n-tuki >o nubtale ra
  • popolnoma pod \o*)o. Vec tipoč ljudi je brez strehe- F*o d<*spdanji!i ve«tr->h je utnnilo n:!.1 K*> lju*1i. Španski upomiki pridejo pred izredno sodišče — Parii. S. februarja. \\i\h mini^tr>ki predsednik S;mohes (iu^ra, ki je bil povo- poljskih me:a. , Senzacijonalna razkritja o političnih kupčijah patra Hlinke Šefa slovaske klerikalne ljudske stranke obtozuje njegov lastni poslanec, da je prodajal poslan ske mandate za visoke vsote raznim madžarskim iredentistom. - Bratislava, >. februaria. Poslanec Hinkove slovačke ljudske stranke dr. Jurila objavlja \ bratis|a\ skth li^tlb senzacijonalna razkritja o političnih kapčijah §efa slovaske ljudske stranke patra Hlinke. Posi. Juriga naelaša v Svoji izjavi, da ie t>rejemal pater Hlin-ka za posamezne mandate «k>\aske ljudske strtnke vefke vsote. Pri tem mu ie bilo vse eno, kdo yc v imenu klerikalne slovaške ljudske stranke prisel v parlament, samo da ie plaćat. Tako je dobil od dr. Boldjaka pol mili-iona čeških kron, da mu ie zasigura) mandat na svoji kandldatnj listi. Tuđi razni madžarski iredentisti s<> >e iMt-kall pod niecovo okrilje, kar doka/ui« 7la^ti /adeva posla no a dr. Tuke. ki \* obto/en veleizdaie in šoljona/c na korist Madžarski, pater Htlnka je ia 2M tisoc Kč pre^krbel mandat tuđi bl\ie-mu madžarskemu \e4Ikemu /upanu dr. Belli. Posl. Jurila nairia^a. da mu '* znana ^e ćela vrsta takih primerov. Ra/umliivo ie, da so ta razkrltfci i/z>a-la v ceškoslovaški politični |avn«>st1 ogromno senzacijo in še bol] izpodko-pala utfed slovačke Itud^ke stranke, kl ie zelo (»majan že zaradi Tukove afere. Podaljsanje stanovanjske zašcite v ČSR Zaščita najemnikov bo podaljšana do 1. 1937. — Najemnine ostanejo maksimirane, razpolaganje s stanovanji pa bo znova omejeno. — Praga, 8. februarja. Vlada je pru pravila za pomladansko zasedanje parlamenta nov stanovanjski zakon, s ka* terim bo podaljšana zaščita stanova}* skih najemnikov do 1937, 1 'ladni pred-log predvidiva ćelo znatno povećanje sedanje stanovanj&ke za&čite in bo še bolj omejil razpolaganje s stanovanji s strani hišnih posestnikov. Obenem pa bv urejeno tuđi vpraianje pod pir h» nju stanovanjskt akcije ter bo poveća* na difvščina v stanovanjske svrhe, Zm* kon bo dovoljevaJ regulacijo najemnin, vendar pa bodo ostale cene ztunovtmj maksimirane. Od vsmkega povilmnja »e bo stekal gotov od što tek v občinnki odnosno državni grad beni fond. Ameriska ekspedicija na severni tečaj Fritjof Nansen je povabil ameriško vlado k sodeknranfu pri t*-tošnfi polarni ekspediciji Zrakoplov Zeppelin je že pri* pravljen. — Sewyorkt S. februarja. Znani po* farni raziskovalec Fritjof Nansen se je obrnil na ameriško vlado * prcdlogorn, naj bi sodclovala pri letoSnji polarni ekspediciji, ki jo namerava podvztti Nansen s pomočjo zrakoplova <■ Zeppelin». Ameriska vlada je v načelu pri* stala na ta prcdlofi ter po vabila Nao* sena. naj pridc v svrho podmbncga dogovora v Amerike Zrakoplov «Zep* pelin>», ki je Unsko leto *bsolviral po« lit \ Ameriko, je že na novo oprem* Ijcn in izpopolnjeT« zt rksp^icijo na severni tečaj. Priprave za končno izvedbo agrarne reforme V ponedeljek se sestane v Zagrebu posebna komisija, ki bo pripravila potrebno gradivo — Beograd, 8. februarja. Mi nister-stvo ?a paljed^lstvo je imenovalo po-s^hno knrnis;;o, k4 ma nalogo proučiti vpra&anje agrarne reforme :n njene T.K)sledice v zasebnem in narodnog.»spo-darskein pogledu, ker se hoče \ fcada pri izvajanju agrarne reforme izogniti vsem škodljivim posledicam. V komivf so univerzttetn: r>rof. Stiepan Guirić. banski sve trn k dr. Oavro Gnikovic in dr. Vladimir gajdarov daje danes autograme po-setnikom današnjih pred-stav v EHtnem Kinu Matica ■■■■■■■■■■■■ Grozeče stanje v Indiji — lUmibav. 8. februarja. Koofli^t me*i Hindujvali i»i mrširili na ladjedeloi«^ 'n ?«*v**roi -J*1! m^ v^a. Poloiaj se j^ aapr:im vf*»raisnj«*niu «1n» vu zrio po»labšal. Davi ^>o bili ubiti 4 iuu-li mani. Zavol.io tega je bilo rojaštvo /ji^ti. cj^-euii in je moralo na stopiti i oroij^m. p. •lo^f ianjih poroČilib p bilo ubitih 79 o*^t. tit na -stotim* ranienih. Noti predsednik madžarskega parlamenta > n*.:- ; rbcr&ct }t hi! «Jos«dai.n:: pred^eifl'i vhJ:\' *"3i»ke L«Iis!av Almai*y t veliko veti-:rj \t\y>\)tn za ?'fn»?ce Reriziia pogodbe z Wagons Hts — Beograd. 8. f^br \ j^nfralni ,iirpkri*l minl$ttstvi prometa te zavria]e|o pooitRia z* revizrij'1 po-£^J>e z belgr'sko druidi »WajoiTw !it»«. lk>sJe! ie b«friska drnibu uživala v bjML đržav; Uredne U£v%dry>sti in pravice. Nov* po-C^xJtwi bo U velike aapdaoati 4ofc*j nauJtU. Krnii P«>pović. Koms:ja >c sestane 11. t ni. \ Zagrebu. Gradivo, ki ga bo zb»raU ta koini*^, bo s!ui'i".o li podi^so končuii -v^rsi agrnrncea vpra§an;a. 1 ega ckla nc hi-ce \ lađa lotiti z vso pozomostjo i ti enc^jo. Ja taku spravi z dfnevn^ea reda tirJ; ta pro-bleni. k je y proil^h let li povvroč-H toliko razburenja in nc??rire*1i •ju^«-tli» r rr;:rro>Uf Xara1n«- K^nk^ Morfian bankrf. n.n katfr*»?a «o povabljfni vti flmni *«Jborn stroLovnjakov u reparaHj«. Ta bt* i.rvi <\\\: .Ipl»-r»nri: rfp. ' -■-*■-■ n\ n^n. \i :*» j-.\.,\.\ ■':< :i oiino:,, ■ ■ . • Oiibrrt, Vi fe »»U ■ • ■ ■ ^ i \«-j »n r^lit'-r rf;i,i v.-. ■ ■ m .i . ' Borzna poročila. LJl'BLJANSKA llOkZA. l'«vii<»: Amater lan: <♦ -"J.Mi'j, Bcrt^i lcL5(^ 13.53 tia.5ir,). Uru- -7.&1S7, Bu- .!imf>f*t;i 0 0^37. Curi > i'HU.4 — 1CI97 4 (1095.9), I>unaj ;>.."> K.l»2.'i i^<>l), \jrm. i -t l-97.12-?<».1t! (?98.r.»). Efekti: C^lj&ka 1J8 i.-n., L/uWj. kreditna 155 lien.. pra^te*ii(m^ 990 dm . Kreditni tavo! 175 .Vtv, \>v?i» 121) den-, Huš^ !>Ui 2flO. Sta\-tm:i 56 d*n.. fceSir lOR d«i. ZAORKIL4KA WHLZA T'f vire: Dimaj j*ij, Berlin lSJl\ Bu-»iimp^Jta 9.»7, Lonmyork ri6j©. p»rii ???.«. Prn^ 68«, Cu-rih 1086.6. Efekti: Vojn« Skrvl* 4*2 DfOZEMSKE BOtZR. ( unk: B«o«rad d.125, Dtmaj 7\()5, Hiadtni* pe^A 9O.d\ Berlin 123.96, Praga 15AS, Mi-Us 27.20, Parit 20.31, London 25.246, New-jork 519LA. Strtti 2 •S L O V F \T S K T V A R O D» dne 8 februarja 19^ peža bi se lahko irstvarile razmere-, li katerih bi se le težko režil. Poli'tični vpli\ bi se obeutU v vseh. tuđi natevetejših usta-novah cerkve in ceJo v koirklavu samem, » cimer bi btlo katoH§ko edinstvo ogrroženo. To so bile misli In smemice politike Leona XIII. glede reširve rimskega vpraSanja, kJ so bile označene v pi-smu kardinalu Ma-tfcieu. Njegov naslednik Pij X. stcer ni zapusti! kategoričnoga stalka svojih PTednfkov v rimskem vprašartju, vendar pa ie ćelo za-devo ublaži in je razveljavil prepoved ita. lijanski'm katoHčanom, po kateri nišo smeli 5odelova ti pri zakonodajnlh voli tvah. Benedi'kt XV. Je na«pravil korak naprej ter je pooblasfil katoHSke vlada«rje. da motejo posetiti Rim. Pristal je na to, da Jih sprefrnb v Vaf;ikamrf četoHci. Šc vedno je veiika tajnost, kakšni razlomi so prav za prav voditi Mussolinija r& scdanjDCa papeža, da sta se lotila reševa. aja tega vpraSanja. Ni dvoma, da sta tako | piejšnji, kakor sedaiiji papež kazala veliko I naklonjenost naspram itaHjanski civilni oblasti, zlasti pa se je kazal naklomenega fa-Uzmu papež Pij XI. Naravno je, da ima ka-tolifka corkev velile interes na tem, da bi dobila svoK> državo, ki bi i; omogočala svobodneJSe gibanje v njenih akcfjah tei korisno od-pra\ila ietniStvo, katero s: je papež prostovoUno napravi! leta 1870. Kar sw tiče Italije, pravi neki poznavalec rimskegh vpra-šanja in itaSijanske politike, se ie vedno trudila resiti rimsiko vprašanje s sta-fi&ča, da se na noben nači« ne more odreč1 mestu, ki Je njena naravna DrestoHca. pomanjkanje službenih zvez z Vatikanom je vedno povzročalo vznemirjenje in ovire. Ali ni monia latinske cesarske tradicije Ri ma de>jan£ko predstavljala Sv. stolica? Ali ne sije iz Vatikana univerzalna ideja? Ali ne predstavila papeštvo po vsem svetu po-lititne oblasti prve vrste? Z ozirom na to dejstvo je Italija poveem naravno prišla do tega, da je smatrala papežtvo >kot prvo sredstvo akcije za razširjenje italijanstva na svetu v. To besedo je izrekel italijanski zu nanji minister Sonnino. Skratka, dobro pre-m&ljieiia skrb za lastne interese nalaga I tali ji, da ne ostane ob strani. Znani so tuđi po-skusi raznih vlad, odvisni orimski problem;. To»ia vsi &o naleteli uxi velike težkoče, na Ijubosum-nosi svojih rojakov, intrige parlamentareev in neprijateljstvo protiklerikaU-ev. Sedaj j«j bil oproščeu vsnke opozicije pohtičnega in lajiškega značaja, dobro razpoloieu napram cerkvi, broz tekmeca vsemogoče, 5ef »eda-uje vlade Mussolini bol>e oborožen kakor kdo drugi, da prošeka zamotani gordijski vo zel. Znano je, kaj hoče. Ali Qe stremi faši-zem po veličini Itiilije? Ali morda Sv. stolica ni po naravi določena, da favorizira to pot k cilju? Skratka, duce želi za vedno zapečatiti italijansko-vatikansko pomirjenje. Res ne more pristati na to, da bi nastala ona sve-tovna oblast papeža, kakor je obstojaJa nek-daj. Toda ne gre za. drugo kakor za sporazum. Mala cerkvena driava ne more ^ko'io-vati edinstvu Italije in prav nič ne more pre-pre^iti, da bi se ne reSil problema in da bi se istočasno kršilo kako temeljno pravo naroda. Na drugi strani ve duce, da bo z rešit-vijjO tega zgodovinskega problema dosegel neveuljivo slavo. Uspeh bo v tem, v čemer ni uspel niti Napoleon 1. — ali ne šega morda rimsko vprašanie ćelo do traneoske revolucije? — v ceniur nišo uspeli tuđi najrnoČ nejši politični geniji 19. stoletja Cavour in veliki kralji kakor Viktor Emanuel 11. ter Umberto I. Edino Muasolini bo slavil zmago nad stoletno nepomirljivostjo rimske kurije. Odslej ne bo več sporov. Italija ne bo ve£ v očeh katoličke rerkve roparska država. Totenah so u-emo zrli na vernike, ki so se trkali na pirea In se kebali svojih grehov. Nunc so molile v zbo* ru oblečene v svojo tradicijooeLno tx>šnjo, ki zakriva vse, kar bi prrčalo, da so tuđi one ženske. Pred oltarjem je sfvečenik v pompozni ofeleki s šrro-kimi kretnj-anii rav* no podeljeval vcmikom svoj radnji blago* sk>v. Moški in ženske, bogati in reveži, od* rasli in otroci, so se trka!i na prsa in se križali. V tero svočanem tremutku je odj«kiiil v cerkvi ženski glat»» ki je pretrgal grobno tišino in kakor na uikaz se je množica ver# mikov obrnćla v smer, od koder je pribajel jflas neke hkSterične ženske. Nune in vai drugi, ki nišo vajeni pohujSljivih pfrizorov. »o se hitro obcnrli stran »n si zaikrrh oči z rokamL — Ježeš Marija, ali j« asnorela ta ženska? jo vikniia naposled stara ž«nica pred oltarjem rv. Antocia. — Ljudje božji, kaj se je zgodilo? Bože moj, prišda je zadnja ura, pri§el je sodrsi dan! —' Strah je, odgovori ženica. — Duša grešna, povej, kaj hočeš, česa želiš, kaj si zagTešila v življenju, da si tako nesrečna? — Kaj se ne bojiš boga? V pekel priđeš, nesrečnica, grdnica! — Oblecite jo, oblecite jo! — Pokrijte jo, da nas ne kaznuje bog in ne posije strele nad nas. Tako te se prerekali verniki, ko so opa» žili, da stopa iz kota v cerkvi popolnoma naga ženska. Biila je £?včno bolna ženska, ki je trpda silne duševne br>le>cH.nc in ni vedela, kje je in kaj se z njo i*odi Mahala je z rokami in izgovarjala nerarirmljive be* sede. — Nora je, nora! — Revica je, saj ne ve, kaj dela. — Bog nas varuj vsega hudega. Pr\ra, ki se je zna§la, je biila neka nuna, ki je odhitela na ulico in poklicala straž* nika. Stražnik je prišel v c«rkev im prego* varjal nago žensko, ruaj gre z njim. Toda vse je bilo zajnan. Niti 6 pendrekom, niti z lepo besedo niti z avtoriteto ni dosegel, da bi ženska odšla z njim iz cerkve in mu povedala, kje ima obfc-ko in kdo je. Sporazum z bolmo nago žensko je bil nemogoč. Zato je srtrainik odšol na cesto, pokličal je avtotaksd, &e vmil v cerkev, sle* kel svoj plažč, ogrnil z njim n«go neznan* ko in jo odnese! v avto. NesreČnica je vsa drhtela od mraza. Sta* U |e pred dežurnim uradn&otn, ki ji je pri# govarjaj maj pove, kako se piše Toda nearećiTica ćelo svojega rmena ni znala po* vedati. NičesaT ni bilo mogoče zvedeti od nje. Začaano so ie vtaicivili v zapor, pot em so jo pa odpcljaJi v bolnico. Na«4ed«iji d«n se }e j«vil na policiji dr. Miroslav Rubelli, »tanujoč rta Mihano* vicevi uHci in povcdal. Ja je to njegova služkinja Elizabeta Koroiec, ki ;>c ji je ne> nadoma oinr:;ci! i?m m je '*n.g,^ pobegniU i/ -ranovanja. Sluškinja je bila rojena 1. 1890 v Sv. Marku pri Frujti. Mraz zopet pritiska Ker je vceraj mraz znatno popustil, je bi-iu pričafcovati, da dobimo toplejše vreme. V Sloveniji je pa sinoei in davi /nova pritisnil hud mraz- Val mraza je priha^al iz Rusije in obetala so ga vremenska porodila s sc^rernib mest Mraz je snova pritisnil kmahi po 2. zjutraj. Temperatura je naglo [*adla kar za 8 do 15 stopinj napram včerajšnjemu stanju. Hud mraz je pritisnil tadi v Mariboru, kjer je bilo dave —18 C\ dočim ie bilo sadnje dni piiblizno 5^8 pod ničlo. Tuđi na Dolenjskem iinajo hudo zimo. Davi je kazal termometer: v Koeevju —21 C, v Novem mestu —20 C in v St. Janžu —25 C. Tuđi na Notranjskem da-ues pritiska mraz. V Ljubljani je termometer davi na gL kolodvoru kazal —18 C. Dočim je temperatura v zadnjih 24 urah rapid uo padala, §e je barooieter v Sl-ovetiicii po ue kod dvignil za 5 do 8 mm Novi mrzli val je povzrocil zopet velike nainude vlakov. Dočim so 6e snoci in ponoći brzovlaki prihajali v Ljubljano z, malenko*t-uimi zamudami, so današnji jutranji brzi in ekspresni vlaki imeli že velike zamude. OSE iz Carigrada je Lmel 193 miut, a jutranji beo-grajski brzovlak ćelo 300 minut zamiide ter je prispel v Liubljano Sele ob 13. Poštena lekcija predsedniku Udruženje rezervnih oficirjev predseđnik udruženja reeervniii oficirjev Milan Rad^savljević si je dovolil te dni v pogovoru s sotrudnikom >Pravde skrujno ne-okuseu in neumesien na pod na invalide. Postavi] se je v po^o ziiščitnika drža\e in njfnilj financ pred invalidi in roibinarai padlih vo i^ikov. Med dr. je izjavil, da je bil državni proračuu zelo obreinenjen, ker so v vajni pohabl;eui ali oboleli zilitevali invalidnino. Izjavil je tuđi, da se mnoge vdove pad li h vo-jakov nočejo drugiČ porobiti, da ne izgube podpore. Njihovo življenje je čisto v oajprot-ju z javno moralo. Na Radosavljevićev napad na invalide reagira v >politikit g. Ilija Trifunović, ki pravi, da pomeni iz>aiva o morali v4av padlih vo-jakov onečaščen^ie vojaških grobov. To je mo-gel izjaviti samo človek, ki med vojno baS ni bil med onimi, ki so hoteli biti prvi pri napadih na sovražne postojanke. Radosavlje-vić se že vec let širokou5ti v javnosti z raz-nimi deklamacijami o patrijotizmu, domovini, časti itd. — nadaljuje g. Trifunović. Skraj-ni čas je že, da ga opozorimo na nekatera dejstva. Srbr^i je bila pred vojno mala država. Vsi smo se v njej takorekoč osefcno [>oznali in vemo, kaj ic kdo. Kdor je hotel kaj storiti za domovino in se proslaviti, je imel §e prevee časa in prilike, itajti Srbija se je borila celih &?i 1500 Din 5krn3e. Petra Slrrkovcu ie bil n-kraden brivski aparat, vredeu 90 Din. V hlevu na Zak>§ki cesti 6 je iz po-s-tdine blazine neman zlikovac cdneset h'apcu Janezu Rodicu znesek 330 Din. Tat, vine je osumilienih već oseb. Iz Zagreba so prisna^Ti odKonskhn petom :ri osebe. Prijavljeni so 4 kalilci nočneisa miru in 15 rnalili trgovcev radi kr§rtve uredbe o zapiranju in od-piranju trjjovi-n. Trairrrvaj je povozil danes dopoklue dva psa. Okoli 9. dopokSne se je na Mestnerr. trgu klati! velik. I ep volčji pes. Družbo mu je delal se drugi volčjak. Ko ie prišel v b!l-žino Barove prodajalne ra - aparatom se je ustaviš kar na tiru cestne železnice. V tem trenutku je privozil nasorori trajii. vaj. Ker pes navrle ni s&sal ropotanja tra?mvaja, }e prišel pod voz. Komeša so mu zdrobila za-vit«ga In zlaati pri ženskom svetu popul*r-uega filmskega junaka Gajdarova Ne bom ponavljaj, kar sta ie i-oročala ^Jutrov^ in >,S3ovenčev< referent 0 triumfu. avacijab in breakončnem aplavm, ki sta ga žala *ino£i velesimpatična umetnika. Onimil pa Ui rad uekaj drugega, česar se tovarila ništa dot«»k-nila. Med publiko se je po <1rugMn aktu ia po predsta\i iivo debatiralo: kdo & vecji, on ali ona? Kdo :e večji virtuot, a kio močueje doživlja? Oba sta umetnika. A kdo utinkuje čiste je, zgolj umetniJko? Mnenja so bi]a rra lična. Strlnja pa se sodba, da je ujuno it^ra uje idealno, naravno ia njuna govorka vz-gledna, jaana, nikdar prisiljena, vseskoz na turna. Vsekakor sta izredno moč u a slo-van^ka igralca, da 6ta vzdržala v publiki zanim&jije z igro, ki je brez runaa-ih efektov in čije dejanje se razvija le v du^ah, se izraza \ brexkoĐČnih diaJogih ter v dveiu treh solo-soenah Vemeuilova drama je cisto igral^ka in tehnično zlasti proti koncu razvlečena; pisa-telj niza motiv za motivom, ki teeto niao novi in le zavlacujejo potek, ki je po Tolste^a »Moči teme* že znan: morilec s« gre ovadit sam. Gotovo ie tuđi v drami več rutinersk*-ga, nego precuteneea in resničnega, verjetne-ga. Zato bi oam bilo rusko drama teko delo liuhSe, nego ta franeoska igra. Jako ranimiva In okusna je bila urediba <* stranskimi »obami. L'porabi'anje razJične raz svetljave ,u> bilo vzgledno, da«i brez reflek torjev. Tako je bila predstava v vsakem pogleda resuičao koraorn;i in je nudila ninod. V»e vsem: predstava provovrstne »gralske umet nosti Poleg Kačalova in Pavlova nam oetane Gajdarov z G^ovsko v najl^j^em der. Izmtd daća tuistoiputa v glavnih vlogah gj. Medv&đorva io Qd±. Rd* karj-Oi, dalje ga. Gabrijtilčičeva, izmed go* spodov pa gg. Levar, C©sax in Kralj, dalje Zclcznik, Grcgorin, Jerman, SkrbioŠek, Plut, S«ancm, KaukJer, Potokar ia Pahor. Repriza cUtopljenca* je dane* zvečer za abonente reda A- Pri predstavi sodelujc muzika Dravske divizije pod taktirko ka« pelnika g. Svetla. Predstavo režira profesor Šest. Jutri na pust no soboto se pojc v operi po pol dne ob 16. uri SchLibert»Bertcj«va ope* rota «Pri treh mladenkah* kot ljudska pred* stava pn izredao mizanih otHrrnih uenah V kratKem času, odkar je to delo na naieiĐ odru, se je našemu obćinstvu izredno pn« ljubilo in vsi sodelujoči prinašajo po vseh »vojih močeh k boljšemu uspebu te^a deia> V drami pa se tzvaja zveCer ob 30. uri pci znrz&nih dramskih cenah Nestroyeva burka «Danes borno tiči». Pn predstavi *odcJu» jejo: ijdć Vida Juvanova, ^dč. Rakarjeva.. gdč. Mrra Daći lov a, gdč. Gabri>elćičeva, ga. Medvedova, ijdč. Slavče\*a in gdč. M«u» serjeva ter gg. Lrpah. Rogoz. PKit. Sa*ncki, Kralj. SkrbmSck, Jan, Kaukler, Jerman. C^» ^ar, Bratina, Potcrkar rn Sme-rkolj. Režijo vodi g. p^of. Steat. Pri predtstacvi ^^odehije del opernega orkestra, Na pust no neđeljo 10. t. m._ \-prizor: ljubljanska drama popoldue ob 15 uti po vokrat kot popoldaite*o predstavo i/vrsfcno NTeftroyevo ves^lo'^ro «i'topljenca* v re» ?ii prof. £». Šesta i.i z ^. Levariem. Kra* Ijem in Ccsarjem ter go. Medvedovo ter £«dč. Rakarjevo v glavnih vlogah Zvcver ofe 20. uri pa je v prizori te v starv an^e^ke komedije «Volpone» £ <&> Nablocko in &i. §arrče\o: dalie nastopajo mšek. Kralj. ( e*ar, Gre2i>nn, Kaukler, Jernaan. Siincin. Plut in Pahor Tuđi to prtKfatavu režira g. prof še*t. — Večerna predstava je ljudska. Suppee: «Boccaccio». V riedeljo 10. t. m. popoldne ob 15. se poje v ijatbljanJci operi Strppejeva komična opereta -Boccac* eto* pod taktirko kapelnika g. Balatke ki v režiji g. Povheta. Glavne \loyc pojo: i;a. PoHčeva ga. BaLatkova, ga. R;bićtva, gdč španova in gdč. Ramkakova ter gc Dre*io» vec Poček, Pm-he. Simonei^ in Mohorič V ostalih vlopah >odekijejo člani nafega odličnega opemega /bora. Pri p-red^avi m>* dehij« tuđi buletni zh&r pod vodsf* om moj» stra g. GoJovina Predstavi za&ne ob 15. uri ki kooča ob 18. uri. Ceoe so Uuddce. wi: han; prav,.*:.:%,ii: *JH. \ , rj.. \ <»... fon. iMua-tijv prir»"i♦'>«*. l>r-uu: -riop^^itca . °P'ri: Z.'il.Hibli. a v U, i.rttaft«.. C. Kino M*i»«a: r/,H^ ni Tmt\M Kin« Ideal: \^, greh;- l>»ue,: Inik^-iv, M<^t4.» :- K-,n..r. .Vi*-!• bičeva resta. Radioprogram .>#tM»U \t. t*1!*Mari*. LJUBLJANA: <*b \*>. nr>. U.idii>-ork?»ter: IinovsJti zbor t -j \.»i~^.. ,. \!arv»ltji pojt» 1. Dev: Oj tem za guio, 2. i'oj.i* ru u rut»-, :t, Pavčič: >lovc. 4 AtLimič: Nmi: m v/ 1 ,t, \ prelovt*-: Skrjaiičku, tt. lli?*^ ;.n ,»i .-,;,,, 7. Zapoj mi (>e?rni r (lez iiaro, 12. pirnat: Na < 1 r>fciajrtrni :e flet-no. 22.: Porodila iu čnm*mm mapovi d -~ 22.1S: Sipreho*i po Evropi- N>4*lja ICI. februar ja LJUBLJANA: ^3«: JYeoo$ cerkveo« gbs-be iz. franč. t-erkve. — 11.: Koncert Radio-orkestra. _ 12.: Cjo*ovna napoved. -- 1».: Otro^ka i^rico. — 15.90: France \Kiuwr, u*i-rodni pe\e<-, poj«? «voje peanl. — l£.3i»: Ra-dio-orke^ter. — *iu.: \>*eli ^fdpu^C ii\a>M odsek ŠL l'eterskega druMva: l. Ip»vei-: Ju vem ux deielo, J. llarui. roersUrr: Kdor ima srce, 5. Premrl: Zdravica. 4. Harra Srba*ah: Km^ti^ka pc^f^em, C». Mav: Tinica, 6. kramar: koža, 7. Dvo«>pt-\ isoprju, teuof) ix »Moi1 unt forme-, 8. Ku;>l* t ŽM* iz >Mo? uniforni«»<, V. DaJmatiiuki Aajka*, 10. Trlje in uzu kanti . kuplet, II. Soubači - felvv pnior i petj^in, Radio-orke-iter *J2.; porobila in imovna napoved. Hugo Salus umri V rxnidelj€«k zvečer je uanrl v Priigt nemSki r>«n:k Hugo Salus. Pokojni je hl roje« 3. avg. 1866 y Ce^ki Lipi kot sin premožnib židovskih rocHtedjev. Od dijaških let >c bi val v Prag, kier je promovira! za doktorja medicine i-n se e književ-nostio i3i prvič }e nastopil s svojimi deii i neonsko lirično ^enerac jo v Gutbovcm almanahu ^Moderne Dichtung-«. Bil je v bistvu nesni-k sre^e in ljubezni v zikonti. Med najlepše njegove zbirke spada i^befruhlirrg«- allegro io amoro^u do ušes zaljubijencg^ mlađega zakonca. Njegovih iTi'čniii zbirk je dolga vrsta. Naj omenimo samo »Reigen«, ^rnte', »Neuc Oarbeii^. *Qlockenklang* n rtellc Traume«. To so pesmi čusnene-j;a in mclodičnega innpresiortista. Svoje povesti je nazval Salus sam novele lirika«. To so zbirke pcsaiiSkih Črtic in studij ćloveikeiu srca. bolj -Iirii-ne nego eip.ćne. Salu* je imci tudfl med Ćehi mnogj hvaležnih čitateljev. Po Ja-roslav-u Vrhlickem ga ie prevajal :>n r>r^>-pajriral /la^ti ZJenek Broman. Sežiganje mriičev na Češko-slovaskem Zadnja itt^.ka ^5Uu druStva i* aciiganje mrliCev v Pragi »Kr«4iwtorU« pnnaia ^aiiiiiiive podatke u tem. kako 5C ie razvijala zadnjih deset let ta tnova oblika pokopavanju iia Ceškosiova-ikem. Pr\ kremati>nj je bil ustanovljen v Libcrcu. Poslovati je začc! 29. oktobra 191» in šc isto teto Je bilo *e-iganih i%3 mriičev. Naslednj. dve leti je obratoval i>arrki U krematorij. V letu 1919 je bilo sežganih 670 v kfcu 1^20 E>a 655 mriičev. V novembru 1921 1 otvorjen krematorij v Pragi, k>er ju .».-lo še sto leto sežgaaih 117 mrUčev. Krematorij v Ubcrcu ic imd v letu 1920 652 kremacij. V naslednjih letih je števiio seiigiinj v Libercu še bo-lj nazadovalo pjrri vp-livom praškega in družili krematorijev. Leta 1923 je bil otvorjen krematorij v Pardirbicah, leta 1924 v Moste v Nymbirrgu, leta 1923 \ Moravski Ostrav; in Čeških Budjejoviiah, leta 1926 pa v Plzaiu. Zadnji dve leti Ces^koslovaška ni dobila nobnega nove-ga krematorija, pač pa ^o začeii lani graditi monumentaj-en krematonj v Br-iiu, rx>le« tega pa pripravljalo it 4va krematorija in sicer v Oiomac« 1» Praji. Stev.lo ^ežiganj jo od leta do leta večje. Leta 1922 je bilo sežganih 1833 mriičev, kta 1924 2543, leta 1926 3363, lani pa že 4090. Seiigajo večinoma mo-ske. Zanimivo )e, da imajo stalno iw-venstvo v seži^anju rimo-katoli-ki, ria katere ocrpadt nad polmica vseh seži-ganj. Na svobt>dom.sl«cc in brezverce vKlpade četrtna, na pripadnike 6eiko-siovaške cerkve pa osmina vseh se*1.-gani. Zanimivo jw tuđi, da je na 0e<-kem desetkrat več sežigani negu na Moravskein in stokrat več nego na S-lovaikem. kjer so lani sežgah samo \\ mriičev. ^Vzrok yč v tem, da se sežiganje na Ce5ketn proristc>pik3 se 5315 61anov. To ie torei ena največ-h sani^pomožnijj organizacj te vrste. Brnski odbor, kl )e glede na skorasnjo otvorrtev krematorija v Bmu rarvj zadnje Čaše energično propagandno akcijo, ima zdaj 1077 Članov. • stev 32 tSCOVENSKI NAROD.dneS. februar]« 1929. ^trtr* 1. Dnevne vesti. — Iz sodiie službe. Višji pisara šfki ofici-jal okrožnega sodišča v Celru Henrfk Top* lak je imenovan za višjega pisarmškegra predstojTrika. — V naše državljanstvo ie sprejet kinu čavničar iz Maribora Julij BayeT. — Težka boJezen poslanika Lazarevlća. ĆeSki listi poroćajo, da ie dosedanji ruso-slovenski poslanEk v Pragi Branko Lazare-vić sredi ianuarja težko obolel. Jede] je po-kvarjeno konzervo in posledica ie bila delno rsstrupljen>e krvi. Moral se bo dolsro lećiti. Tudi njegova soproga ie z.bor!ela. — Cilsko poslanlštvo v Beograda. DunaJ-ski poslanik republike Čile Martin Si*ueroa prispe koncem te>ko£e*a meseca v Beograd. Njegov prttiod je baje v zveza z ustanovit-vijo poslamStva v Beogradu. — Otvorltev autogenskega tečaja v CeUn. Zbornica TOI v Ljubljana je otvorila v po-nedeljefc 4. t. m. v Celju tečaj za autogen-sko vareirje. V otvori tvenein govoru je za-stopnik zbornice poudarja! važnost takih tečajcv za srrokovrri napredek obrtnika, ter omenjal stremljenje in trud zbornice za strokovno povzcflgo ubrtniškeKa stanu. S toplo zahvalo se je pri tej priliki sporninja! pomoči. ki jo je z4x>rrwca nasla pri celjskih obrtničkih orzanizacijah in rnestni občini, dalte tovarne za dušik v Rušah ln tvrdkfc Tscharre Iz Maribora, ki sta dali za tečai brezplačno na rarpolago potrebne aparsrte in varilna sredstva. V tečaju predavata g. iirž. šlajmer in g. Djiprković. Zanimanje za tečaj kaže defstvo, da se je prijavilo nad 30 udeležencev rz vseh krajev Slovenije, eden ćelo iz Srbije (Kragujevac) Zbornica priredi v drugi polovici februar ja v Celju Se dva tečaja za rrrizarje Priiavjiencev i^ Že sedaj za rvba tečaja nad 90. Iz velifcega zanimama našega obrtništva, osobito obrt-n:*kega naraščaja za strokovne tečaje sledi, da obrtništvo samo ćuti potrebo Po stro-kovni irpopolnitvi ta da Zbornica za trgovino, obrt in imhrstrijo v Ljubiiani vrši za obrtništvo jako konstno in do-bro delo. ka DTire-ja take tećaje. — Sprejeni golencev v podčastnlške sole. I. pehotna podčastniška šola. II. pehotna podčastniška šola v BUeću in IV. pehotna podčastniška šala v Zagrebu sprejemajo gojence do 10. maja t. 1. Prosilci ne smejo biti mlajši od 17. in ne stareiši od 21. let. Podrobna pojasnila dobe interesenti pri ots čJnskJh uradih na orožniških postajah in vo-iaSkih poveljstvih. — Dobava č&sopisov na novomeski pošti ob nedeljah in praznikib je vse prej kot zadovoljiva, ker se morajo stranko penali in •irenjati ter pri tem mazati obuvalo in oble-ko po en Četrt in pol ure tn Še delj, da pri-dejo do svojih časopisov. Nešteto prošenj je dobila že poštna uprava, da bi olajšala obfiin-stvu dobavo pošte ob ned^ljjih Ln prazuiikih, pa je našla gluha ušesa. 2. t n». je delil pošto samo eden in še ta skraj^o počasen iii nerođen uslužbenec, tako, da je postalo mnogobrojno čakajoče občinstvo nestrpno. Ce bi imela j>oštna uprava Ie malo dobru volje in postrežljivosti, bi z lahkoto omilila te po-manjkljivosti. Treba bi bilo n. f>r. lo pomnožili osobie in razdeljevati časopise ne ?amo na enem mestu, kakor dosedaj, temveč na veo mestili. Saj priporočajo ministrstva zadnji fas uradom več uljudnosti in postrežijivo-sti napram občinstvu, torej uaj se tuđi novo-meška pošlna uprava zgane in čimpreje od-pravi opisano, za obČinstv© skra.mo mufeio stanje; hvaiežno ji bo*ic. — >Caokar< kulturno in prot>\eUio dru-fttvo slovenskih delavcev v Beopradu prirem v naši državi in o hotelirsKii. Fraricoski puhlfcist Pau-l Dresse ie prispeva! zarđrrHv članek »Apercu sur la Dahnatie«, pisatelHca Kamila Lucern pa zanirm'vo raz-pravo »Kaiser Diokletian und seine Toch-ter Val eda fn der sfldslawischen Volk*. dichtuns:^. — Zemlja potrla tri delavce. V Beli Oer-kvi se je pripetila nenavadna nesreća, ki je povzro£iLi pan*ko med tamošnjim prehival-stvora. Pri kopanju vopet zaprlo. 200 delavcev kopl'e sedaj na tem kraju, da bi ponesrečenoe iikopali, toia doelej je bilo vse prizarlevanje zninan. — Kako ie zmrznll bogataš. Josip 2agaC-Kos je bil nekoč revež in je kot mladenič slciil pri bosa-tem seljaku Kosu na Rifoić bregu pri Ivancu. Ker ni lme\ potomcev, je adopitira! hlapca in mu zapusti! vsc svoje premoženie, vredno po!dru«i mali.ion diinar-iev. Pred dne\i je bogati seliak adsel v svoj vinograd, kl je kaki dve uri oddalje« od bi§e. Ko se ie vračaj domov. je od -nra-za. ulrujencsti in najbrž hidi od preobilo zaužitesra alkohola, obcičal v vdikem s>ne. bu sreda pou. Vjer so ga dnsso >utro našH kmetje zonrzjij«nesa. Tako je umri kmetijskž n^ilijonar, ki Je kljub svojim rnrlikmom de-lal vse svoje žtvljenje kakor crna živina. — Prpič bo JnstiflriciraB 15. t ■. Stol sedmorice v Zagrebu je že sklenil prepisati sTrrtno obsodbo Prpiča Malena in njegovih paidaiev ter poslati propise sodi$čii. Sodi-52© bo imelo Se eno seK). na kateri bo skle. pak> o podrobnosiih usmTtMve. Smrtna ob-sodba bo baje prečitana otosoiencem v če-trtek ob 11., justffHcaciia bo pa v peteik ob 6. zj-utraj. Občinstvo ne bo imek> do-stopa k Justifikaciji. — Zmrzfl)eao truplo neznane žeie. Pri uradu za relacijo Save pri Zagrebu sta včeraj č>Tn, toda njegova sredstva so prematfma. da bt re§il bede bosansko prebrvalstvo. V sameiri Sarajevu strada po izkazu referenta za socijalno politiko 1627 dražan ali 4243 ljudi. Občina ie stradaiočim družinam ooslala po 2 kg moke za čflana m podporo 30 Din. Ta podpora je pa ta&o malenkostna, da bod<* družine v dveh dneh zopet stradale Strada jo^e družine nftmajo niti kruha. — (Bad tiidl v okolld Splita. Iz Splha poročajo, da so oblasti dobile nove vesti o žrtvah glađu. Iz vaši Plavoo pri Kninu Poročajo, da je umri od glađu neki star ej il seljak tn njegov 141etni sin. Vesti o straho* viti bedi in glađu prifaajaK) iz ćele zagorske Dalmacije. Zato je veRbi župan v Sphtu po-klicah vse okrajne glavarje in inu dai navodila, ka/ko pomagati najbednelšim. Obve-sti-ti niorak) vse občine, da pomozalo 2la. dujočim s tem. da jlm dajo predujme za delo, ki ga bodo opravijaH, ko se pričn i javnicrii gradnjami. — 200.000 Din zadef z neolaćano »rećko. Iz Novega Sada poročajo. da je pri vieraj-šnjem žrebanju razredne toterite zadeia srečka St. 54.951 200.000 Din. Srećko ie ku-pil seljak Peter Drajs v banki »Merfcur« v Novem Sadu. Drajs prebrva v vaši Budi* sava. Banka mu je sreclko poslala, seljak je pa ni plačal KlJub temu mu je banka po prve?m žreban^u srečko zopet poslala in Drajs je zopet ni plačal. Pri drugom žre-banju je srećka zadda Zato ie nastai koti-flikt med seljakom in banko. Banka trđi, da je dobitek njen, ker % Drais Se ni plačal sreSke. Rarredna loterija bo dofeitek izpla-ćala nafbrž Drajsu. — Mi>s Frane« priđe ▼ B««^rad na ^<»sto^ van je. Iz Beograda poročajo, da priđe na gostovanje miss France Margerita Dufrin, ki bo gostovala v beograjski opereti. Gostovala bo ♦'anes v ^Antonijic, v soboto pa v »Bajaderii. Franooska lepotica je stara 18 let. Miss Fran-co gostuje po ve^jih mestih Evrope, preden odpoturle v Ameriko. __ Cigani j«đo voleje meso. Iz Karlovca poroftajo, da je pred dnevi ciganska družina, ki ji poveljuje Janko Hudorović, ujela eeetra-danega \^>13ta v karlovški okolici, in ga odri a ter meso pojedla. Janko je prine«el kožo v Karlove*.* in jo prodal nekemu trgovcu. Tzja-vil je, du !e voleje me*o precej trdo in žilavo, vendar pn uiitno. — Pri slabosti je prirodna crenćica ^Franz - Josef< prijetno ućrnkujoče domače zdravMo za precejšno zmanjšanje težav, zlasti ker pogosto zan&sljivo pomagajo žfc inajihne količine. Dopisi ženskih zdravniko\ SGglasiio hvalljo prav mili učinek vode Franz - Josel, ki se za nežrr ustroj žen-skega telesa prav izbo-mo prilesra. Dobiva se v lekarnah. drogerijah in specerijskih trgoainah. 1-L Iz Liubljane —lj Stanarine v ljubljanskih mestnib tai-šah. V današnjem vSlovencu* priznava s. Metod OoJmajer, bivši o-bčinski svetnik SLS, ki je sprožil polemiko o poviSanju in izenačenlu najemrvin v mestniii stanovanj-skih hišah, da je sam krepko sodekrva] v itanovanjskem odseku pri povišanru naiem-irin. Se več, pove nam cek). da ie lrfub SLS izdelal sam nacrt, po kate-rem se je dosegei letni flnartčni efekt 35*).000 Din na leto. Gospod Go!majer se ne razburja več zaradi ureditve najerrnn-n v mestnih sta nova niskih hisah v Koleziii, za Bežigradom. na Ahao ljtvi cesti itd., kakot se je ra'Z.birrjal sr>o^ četka, pravi samo šc. da ni bilo sovora o podražitvi stanoranj v hiSah z^ to«pničarskt> voia-ŠriiCo. No, končno bo moral tuđi priznati, da stavbe za topničarsko voiašraco ne tvoriio gospodarske celote zase. anrpak Ie del kompleksa po Menc*n«erjevem stavbnem nacrtu, ki bo izkazal letos 800.0O0 dinarje\* defictta. Nam kofično zadostoije. da ^ Go4majer s svojim podpisorn prtznava. da je do konca, do razpusta občinskega sveta soddoval pri regulacin najemnin hi da je nacrt komisije za z-viSan-ie. oziroma zniianje najemnin tak, da bi ga moral vsa-kdo priznati za pravičnega. kakor sam !z-iavlja. Comu potem vsa polemika? —lj Konferenca o pokojninskein zavaro-vanja. V zborovaJni dvorami DZ v Ljubljcmi se prične 16. t, m. oh 9 dopoldne konleren-ca raznih interesiranih javnih korporacij o pokojninskem zavarovsraju pr'vatnih natne-ščencev. Komferenca bo trajala samo eai dan. Na konferenoo je povafc-tjenih oko!i 30 deT©gatov in zastopnikov javnih, gospodarskih oziroma delavskih korporacij. Raz-pravljal bodo v prvi vrsti o razSlrjetiiu no-vel'iziranejra za SJovenijo ln Dalmacijo ve-Ijavnoga pokojtrinskeca zakona mi vso dr- žavo. Delegati se dru^j dan uddež* slo-vesne otvoritve palače DeUvske zibornice. —lj Amsesdja poIltK&m ddiktov. Lhrfv Ijdnčani so z raJostjo pozdravili vest o amnestiji političnih zločincev. Ljubljajisko de-Želno sodiše službeno še n* prejelo od pra-vosodnega nunistrstva zadevnega akta. Pričakovati pa je, da bo pred vsem ustav. Uon proces proti mladim komunistom, ki so la&i za časa rappattskin Jcmonstrac-i raz-š^irjaJ*! na stroju pisane leiake protidržavoe vsebine. V smislu sklepa kazeoskega senata bi morali priti Štirae obtoženci pred driav-tk) sodiSče v Beogradu. Ker je b'So kažnjivo dejanjc tzvrseoo pred 6. januarlem, bo sodno postopanje ustavljeno. V zaporti Ijubljaoisfcega dežetaesa sod Sča sedi več absojencev, ki so žaiHi kralja. Med njimi Je ćelo eden, ki je bil obsojen na več ^H ječe. Tudj ti bodo v kratkem izpuSčeni. POmLRD u cuEnu HR TflBORU —lj Zanimlvosti / Uubijanskeca trta. DaiiaSnji ribj trg je W zaradi hudega mraza ^elo slabo obiskan. Dovoz morskti rib je mjifmalen. ker P'ha v sevemi Adrijj močna burja. Iz Trsta so pripeljali na današnji trg nekaj »vo$pinov^. ki so iih pro-dajai' po -40 Din kg. Zelo nwlo je bilo sar-din in domačih rib. B lo je nekaj frvih ščuk ki so jih prodajali po 30—35 Din kg, in par zmrznjenih mren. — Perutn ne je bulo na trgu prav maio. Cene perutnini se dvisgajo. Vpra^ajije preskrbe mesta z jajci je aktualno. Dovoz je neznaten. a prodaja'ci sku-5ajo izrabiti vremenske neprilike, da podra-že ja-jca. Dame-s so iih prodajali po 2.50 D'n komad. Opozarjamo v tem oziru na Zagreb kjer so jajca mnogo ceneiša. Tuđi Zagreb občuti pomanjkanje ia-jc, toda ldjub temu so cene ostale neizpremenjene ter se jajca prodajajo po 175 Din in največ po 2 Din. Salate Še vedno primanjkuće. —lj Ljubljanski 8«k«l naznanja, da m bodo prodajale vstopnice za društveno nia-škeradev. da se na dan prireditve prepreci naval pri večerni blagajni rodi na pustnl torek 12. t. m. od 3. do 5. popolđne v društveni pisarni v Narodnem dorrru. — Odbor. U8~n —lj pomlađ v ct«^o. Na mnoga vprafet-nja slede mašicerade. ki bo v soboto 9. t. m. na Taboru, odgovarjamo: Sedeži na balko-nih se posebej ne oddajajo in se torej ne morejo rezervirati. Pać pa se oddajajo lože v društveni pisarni vsak dan od 4. do 7. ure. Tan dobe ves večer tuđi potrebna pojasnila maske in posetniki ter skupine, kl bi hotele nastopiti s svojo točko. Sliiimo, da hočejo mnoge dame in gospodje s svojmrl lepirrri maskami tekmovati z lepoto taborske Milen-ke in junaštvom grajske gospode To bo zanimanje za maškerado Ie povečalo in ii pripomogk) k popo^nejšemu uspehu. PrU reditveni odsek se ni od I oči 1 za oficijelno tek*novanje lepih mask. Najlepšo masko bo občinstvo gotovo samo določilo in nagradilo z največjim številom evetk. 119-n -'6i SOKOLA U PLES V MASKAH Kazina Pastni torek —lj šle/ijski premeg ▼ Ljubljani, (iosp. Dom. Čebin, trgovec b premogom in drvi v Ljubljani nam pi^e: Z ozirom na vČeračSnjo vašo uotico o dobavah ilezi^iskoga premoga vljudno sporočam, da so se do pred kratkim uaro fila v tem pogledu efektuirala prompt* na, Ie zadnjih 14 dni so vsled velikega 00-vpraševanja po tem premogu, predvsem radi prometnih taprek, povzročeoih od mraz% ne k>l ko zastala. Vs^kakor pa se Ie sedaj izv še đoave v oca 14 dneh, ka' je v primeri s tro »veljgkiru. ki ^a že dva meseca sko 0 01 'obiti. Se vedno zelo hitro. Čim se protn**' ?zb*'lj£a, se bodo tuđi naroeila zopet |>trmpt no izvrševala ter ostane tuđi cena v letajlu ista kot do*lej. —lj S»k«l Šiška. Dne 10. t. m. ob 9. uri se vrši občni zbor društva v kinodvorani g Kregarja z obifajnim dnevnim redom. Vab-l^eno je Jflarstvo, da se ga udeleži polno»tf>-v ii.no. — Odbor. —lj LiDdhergh. Opozarjamo cenj. ob6in-stvo na velezanimivi in prvič v Ljubljani predvajani film Lindbergh. To filmsko delo nam predočuje biografijo natpopularnejšegi* avijatika sveta nadalje njegov senzacijo. nalni prekooceanski polet ter negov triinrf na dveh kontinentih sveta. S kakšnim nav-duženjem je slavila Amerika zmaco svojega T*!ađeea iimaka. nam predočuje ta film, kl ga priporoča>mo slehernemu v osded. Pre. mijera se bo vršila v soboto v Clitnem kinu Matica ob 14.30 uri. Uvodno razlago bo pedaf g. prof dr. Pavel Brežnrk. —4j »V Japanuc ra vefko »Slavče^o« ma-skarado v nedeHo v Uni onu se njso rarpo-šiHala ntkaka osebtia vabila, zato se vabno v-si. ki lji!t>:jo družbo iu \sestransfeo zabavio. 121n —li Otroika nakarada Atoie ■• pastM nedeljo v veliki dvorani Ka zine od 17. do 20. ure. — Preskrbite si pravočamo prijavnice, katere rzdaja pisama dnevno od 10. do 1?. ure. Dunajska cesta 1 a 'V. 120n GRADSKA LEKARNA, Kamenita uL 11. don a sat i ovdj« pisma oarh koji »u već upo> treblj«vah slijedeće njezine proizvode: Inon. proti slabokT-v.Tbosti. Retimatis proti ko#to« bolji, Markove kapljice za probavu, Der« moral proti ko*rrfh bolesti, dr. Havlifk« č*j za JSčcoje i iehidtc. C«aieao občlastvo se vllsdao opoiar}a na invrntorno prodajo ostankov parov čev-Ijev osobito malih ItevfTk po znatno zniža-nih cenah dokler za loga traja. v trgovini PEKO, Ljubljana, Aleksandrova cesta. 131 —U Obtei sbor reaJčaega podpometa draihra se bo vr*l v torek 12. februar!a ob 17. v ođteti&kl zt>oroviInTci drfavtie re-aflee v Lhibljarri Maškanria LfvblfaiiAe^a SOKOLA V NARODNCM DOML V*t>4 ts Bkimitoovm c—te. se vrli m ywial tervfc, U. tefrniui« pod devizo »V deželi Mbvtot« h Celja —c Tidi ▼ Celja primanjkuj* preioo^. Kakor v Ljubljani Je rudi t Celju oartopilo veliko pomanjlusje premoga. Trgovci s [m-vtdo-gom so kljob bliŠni nekaterib premagovni-kov napram n«it«vilcim zabt«vam kurjave potrebnoga občinstva brn moči, daa bi zelo radi ustregli vseh zabtevam in potreoam, ker im rudaiftke oprave ne dostavljajo premoga. Radi pomanjkanja premoga m> oajbuje prua deti revni delavtki »Joji, ki kupuje^ običaj 00 radi pičlib fivljeaskiii sredstev le izredno majhne količine pr«noga, na pr. Ie po 5« do 100 Ig aaenkrat —c Hada #m«la. Kakor ^nio ie poročali, je nkrad«tl cezaan Ut pred dnevi najeuinici gostilne Pallos pred Grofi)o zaboj 5 25 »tekle-nicami kisle vode. Z&boj j« ^ostilnićarka na šia predv£«rajšnjim za vežnimi vrati Manjkala jje samo ena »tekleoica, ki jo je tat od-prl in pokus i 1 tekočino, misk^, da je napra-vil izredno masten plen * tat vi no 25 steklenic žgaaja. Ko jv tfrujul j-;- wii\>. ft- po«<-|faii tu pui*ti] kulo viido u \rati. —c N«t« xa4raf*. I'ne 31 anoarja I. L *e. je vrJil v Narodnim i->mu u-l.inoMii iN-ai zbor reg. zjidr. 1 o. t dhr'iin ^<»iii Iz >»«*• de EJtdruiuikov )* bUo vt\ j!^ik» om*iiur*\\ 1% iD naćelfthro, katermiu iia<>ljujf ftavbnilt f. Vinko Kukovec i Lavtv \k^i *■ ImKj ;»-»t1pi-«00 veije Jtevilo /atjružnt!) Ut'i> iev Ti^a* UK"/ji 1 delei ina*-« 1 :'»■ l>in m )*> 4.\+zm% * petkratoim ramft\a:i:. <>— 9itr#»mu>yeri««« i»r«t«Uu "♦■ j* * ««»U tudi na vt#h cf Ukib ^»UL v i^ui^lj k uu-poMn?. Raže u {indavjjjj u |otutnu pri>»l4-ve je bilo podauib tuđi \ef »la\t» t«th I«*U1m* mjMij. Dan je bil pro-1 ~>l#kt^u pr^uk^. —c Nemare* *p**n »'Ih-kr uiUuliii^. i Vij-»La ljudsko iu -re«injf>i NLu mL U» rm sredini iamnle <*trutie Savinjr Ktr K-1 oi dovolj debel zj ii-auj'V pi-'U ml.* iun nr.Jn-aežem nevaruo^t. đa *v bo tentu alt >a.imu drsalcu o priliki udri led pod oo^ami, t-^rtmr bo »lediU neinj^iboa leiivna kupei, fo .i«" *• ka; hujaega Polk-ij« je uaprani n^iKMlu^tiim dečkom brez mofi, ktr jib na it'l*(^'*n' Ie iu ne more ujeti, zato je dolino«t ;>tai***v, !a nekoliko bolj parijo na svoje preiive |xitO4iive. —c DvicaJt« knjlce Vodalaov« drstb«. Celvskn ;>overi','n:^ivi» Voun;uu\ c drufbt napro^đ ilanc, Kt Šc niio dvia;.;;!: letrsr.^h knjig, da 10 iianprej ito^e in istočno pc-ravnajo Člarjar'nn ra tekove !ctu. —c UnriJlvoM v C«Ihi v me>»ccu anu^r-\u ni bila ravno prtvelika. V^egd skupoj je umrlo 23 oseb in sicef v bolnic 1* . ^*.i-!;h 5 pa v mestu. Ljubijančanka. ki hoče postati filmska igralka NaTdošena j« za gOToreči film in upa, da >o bodo sprejeli ▼ HoQywoodu UnM}aaa- $ fefcruarja V ftlmu so izražene vse ponose tmetrto-sti, zato ni čuda. da postaja rudi med naj-Sirfitni sloji vedno bolj popularen. Posta! je »vsakodnevna potreb«« vseh kalecrt kruh in voda. MaJo je LnibljatiČanlc z »do-žlvfjal« in snmnazi>cev, ki ne bi sanjali, da bodo nekoč postali »zvezdniVi«. čijih imena se bodo btestela na velikih lepakih. vabečlh na premijero filma, v katerem igra srlavno vloro L>uWjančan (ka) .. Film ie razvnet zlasri one mladenke, ki žive na deželi. Ce se pojavi na tečaj ti »miss«, se nemudorna prijavijo. Po*Ijejo slike, v ncrligeru seveda, in se neirmerno vesele ie pridejo v ožjo tekmo.. Koliko neznane radosti se l\m irodi. 5e se spreha-jajo pred prihodom vlaka na kolodvoru tn Um iznenada mahne roka v po*zdrav Nestrpno pričakujeio drugegra dre Časopi-sov, di se prepričajo, ie bo kai zanie v čarobni rubriki »Dopisovanje'. Ce ni ničesar, se predajajo novim iluii;am in nadaljujejo taao, kjer jih je prekmil oni pozdrav roke... V sredo dopoldne se je med dm^imi oglasila v redakciji >Slov. Naroda« mlada Lfab-Uančanka, visoke postave, nenavadno le-pega obrazka, stara po mojih računih okoli 15 let. — Ali bi mi veddi povedati. kdai dos-pe Ga jd a rov v Lj ubijano? — KaJcor so naun pravkar telefonirali ii Zatreba, okoti pol 6. — Hvala! Poklonila se je, nato pa v zadregi ob-stala. Opazil sem, da }o nekaj teli, zato sera tjubeznrvo ndpomnH. da sem ti na riz-polaco za morebitna pojasnila. — Ari se vam res smem zatrpati? me »e vpraSala vzTadoSčena. — Z veseljem sem vam na razpolazo. — Moja storija, g. urednik, bo sfeer do!-ga vendar potrebna, da me boste razumeli. Srrasrna oboževateljaci kinematografa *>em. Odkar se zanimain zani. ni bilo v vodil-nem kinn ^Matica« nobenega filma, ki W ga zamudila. V Sol: %o m! neprestano pred očmi fil-nski igralci in ieralke. da včasih. ko sem nenadoma vpralana. nati ne vem, kaj hočejo od mene. Moii lu-blienci ln tHib-'ienke so Janninsrs. Gaidarov. Llovd. Clish, Liedtke Mentou. ?wanson. Vet-di. Lya de Pu^ri- Fairbanks. Nie!*en, Chaplin in Co-ojcan. V*e noči mi potekajo v saniah o nHh. tr.ko da sem prepričana, da sem rojena za film. Tudi mole priiateltfce so teta twc-nja. Te mofa mama noće ničesar *1iSati o tem. Večkrat se ie že tako raztozotila. da se mi je globofro zasmitila, ko lem k> Kle-dala iokajoco Toda nz ne moreii nič za to. če čutim v sebi poklič *a fitersko :?ralko. — Kai bi torej hoteli zvedeti od mene? — Ah, saj res. skoraj sem pozabila! Vidite, utejjne se mi prtpttiH. da ne born mogla govoriti z Gaidarovom ... — Ono, t njim na-neravate torvoriti? — Da! Toda LfufcljanćanJc. ki hočejo govoriti z njim, ie preveĆ in tako «e>m «1 mislila, da bi mi sa vsak slučaj tuđi vi lah* ko pomagali v »ti zadevi. — O, prosfm! — Na kateri naslov na; *e obrnem. Ja bom anrafirana kot flmska igralka? — To je odvisno od tega. ka*n s? želite — V Ameriko. g. urednik! — Tia bo terko priti. kef ie določena za izaeljence gotova kvota, vendar bi se dale tudi te zapreke odstratiiti. če bi uspdi v HoIIywoodu. Svetujem vam, da p'ia "»Marljiva usta. prihaia iz nifh hrfpavo vreiwjff:t. Premnoge. ki so đo*Tei zaslufile % tnem rresecu premoren ja. so se dale an^j^irat! za male »đedaliSke igre za sme&nc r.:*k© srsže- <5a bJ se hitro naučile kretati sj r:a odru in covoriti. Le za prav s^.vne *.!•• ?kc igralke bodo prišle v poStev g >v >rcC« »dvojnice . tako sem t>rala v f:lm*ki*i :t-vijah. Filmska publika je okusi'..* / .tau-rečhn filmom kri in sedaj krfčf veJr • L~«>1 i po njcj, — To Je že vse res! Pozabiti i>a us - 'C-:e, da bod<5 u->pe\a!i ^o\f>reči ♦'ln *.■»«*<» pri veHVih n^rodih — Prav zato hočdir. v Am^vlko*. /~<<>o sem vesela, da ^em že pri v-is do!> a vte petrebne informacije. Z Oaklarovoti %e b«"»m vseeno ^ku^ala suiti, će p-i *j m »•: h« posrećilo, nič za to! Poklonila se je, maice Kok*t»u. n« od-šla. Kako podjetna je d4".a>t!jj tnladina! sem si mi>lil. Ali bo ta mlada LJi*©!ia»tČan-ka spoznala keja;, da bo ia;vel dosegla, čt se bo starejia posvetila druiini m ho bie« stela kot dobra žena m mati. ue pa kc»t filmska /:\ezda. -~k. KUtt Najb«lji»c. oajtrajB+jfr*, iaJ* m*)/rrurif\ Umor iz usmiljenja Nekt'^a dtic m* je na policijski đt« rekciji v Bučnoj Aircsu pri sluzhujo« čem uradniku /glasila elegantna dama Juana Porttti, žena uglednega trgovca iz Buenos Aircsa. Solznih oči je izno* vedala, da je umorila svojo lastno hčer« ko in da naj jo kaznujejo. Uradnik je bil prepričan, da se ženski blede. ti »da zasli^evanje je pokazalo, da grc vetu Mati je neda\no kupila «>d potujo^ega Perzijca lepo per« zijsko preproiio. Hčtrka je čctto *ede« U na preprogi in se na nji igrala. V, preprogi &o bile kali gobavoati in Je* klica se je okužila. Ni tudi izključcno, da je b'l prodajalec preprog lani nku« žen Za nesrečno mater je bil to ktraho* vit udarec. In ko *o ii rdravniki po« vedali, da znanost ic ne pozna It ka proti floba\r>sti in da bo morala otroka odđsLti v zavod kjer se lečij© goba\i. je bila vsa obupana Donlej te razmii« ljala. kaj početi, sltdnjič je pa sllenila bčerko rriiti trpljenja \a predveCt r usodnega dne, ku bi mora'a hčVrko ni* dati v bolnico, »e je splaziU k postelji in je tpeči hčerki nognala dvt krogll v glavo. Se«rečna mati je prtiU prrd ^odi« sce. Pri raspravi so bili zaJi&ani tudi /dravniki Vsi so izjavili, da je bila dc« klicu neozdravljivo bolna, toda mmJi.š^c se s tem ni zadovoljilo. Truplo so ob* ducirali in obdukcija je pokazala, da je otTok res boleha) na flob«vo%ti Za razpravo je vladalo v javnoftti vtliko zanimanje. Državni pravdnik je »t» predlagal, nai nesretno mater oproste. Sodiiče je bilo istega mnrnja in )t Po* rcttijcvo oprostilo. V motrvaciji ob* sodbe je navedlo, da ni zakon a na svetu, ki H motfel tak xk>ćin kaznom at L Stran 4. •SLOVENSKI NAROD« dne 8. februarja 1^2°. M*»v 3 > Szekula Jen5: ""***' ■— — ^ Suženj in Rimljanka Roman. Gotovo taka služba ni posebno ča-stna. Po pravici rečeno, pa to ni njegov vsakdanj: kruh. kajti sicer bi pretorija-nu ne hl laeai. Dejal mu je, da me je kupil na salinskem trgu. V resnici me je pa našel na cesti brez gospodarja in me ie zvabil seboj z raznimi obljubami. Kakšne namene ima z menoj? Najbrže me hoče prodati kot sužnja. Čuti] sem, da bi se moral temu upreti. Toda bil sem brez moči, pre puščeni Chrisobulu na milost in nemi-losft. Stal sem tu kot tujec in čakal kdaj se kdo sr>omni poslati m-e v krtovo đe-želo. Tuđi rane so me zelo skelele. Mrz-lica UK* je tresla. Sledovi tevjih taj so me še vedno skeleli. Ves pogum. vsa tuožatost me je zapustila. Se talako •nergije mi ni ostalo, da bi pobegml in pusti! lakorrmega trgovca na cedilu. — Lopov in lažnjivec si! To sem mu hotel zabrusiti v obraz, pa nisem imel paguma. Samo oči so se mi zaiskrile :*n zamrmral sem nekaj ne-razločn-ega. — No, no, — je dejal sluteč nevar-nost - Nikar se ne prenagli, dragi moj! Povesil sem glavo in se opote&al za njim. Saj res, čemu bi se upiral? Prišel bi z dežja pod kap. Bil sem vojna rjet-nik. Rimljani so me obsodili na smrt in vrgK levorn. da bi me pztrgali. Samo srecnemu naključju se imam zahvaliti, da sem ostal 2iv. Ce h; me zdaj našli, bi me odvlekli nazaj v amfiteater ali pa bi me izročili rablju. Še dobro, če se izsnibim v nrnožici kot neznan suženi. Tako bi se utegnil še naitT kak izrio-d iz obu^neffa T>olo7aia. Bilo mi je kakor človeku, ki ga mu-čijo tcžke sanje in ki komaj caka ua se prebudi. Še vedtno sem upal, da se mi posreći na ta al: oni način zbežati nazaj v dvajseto stoletje in da bom mogel znovj. pri četi svoje srcčno Življenje. Toda kaj bo z menoj, če umrem tu v Aquincu? Pri tej misli sem prebledel. To bi pomenilo kon-ec moje karijere. Iz groba se nihče ne vrne. Ce umrem bodo te strašne sanje večn-e. Moram biti to-rej oprezen. Smrtne nevarnosti se bo treba i zo giba ti. — Sinistra! — je zavpil tišti hip trgovce s s-u/nji. češ, naj zavijem tevo. V glavi se mi je vrtelo, toda ubogal sem. Prispela sva v ozko ulico. Umazana deževnica je smrdela tu iz kamnitega čebra. Zrak je bil duseč. \z pritličre izbe enonadstropne liise je rheznosno smrdelo po svežih govejih kožah. Bila sva v ckrajii mesarjev. Na vogalu sva se ustavila. Chriso-bulos je udari] s palico po vratili. — Doma sva, — je dejal. In globoko si je od-dahnil. Menda je dolga pot tuđi njega utrudila. V hiši ni bi'lo nobene lu£L Vsi so menda spali. Samo psi so srdito zalajaM n-n dvorišču. Trgovce s suŽTiji je znova potrkal. — Sejan! Hej. Prebudi se! Odpri n>i. Jaz sem. Crisobulos! V veži so imžguli luč. Začuli so se teiki koratki. Nekdo je zagodrnjai in z-aklel. Poćil je bič. Nekdo je odpiral vrata. V sto pila sva. Na stopiLcah je naju puzJravK So janus, Chrisobulov zaupni sluga in upravitelj hisc. Z baklju v rok; yc nama kazal pot. — No, kaj pa je ta? — je rentačil sr-di'to. — Mislil sem, da gori mesto. — Ne blebetai nl>e videi. — Tako, srednja roba, nič posebnoga, — je dejal zauičljivo. — Dokaj močan je. — Toda bedast ko noč. — Za deio na polju bo že. — Moramo ga prodati, — je predia-gal Sejanus. — Jutri ga odvedeni na Macetum. Morda pa da kdo zanj nekaj sestercijev. — Počakajmo s tem. Najprej se mora mao zre&ti. — bkoda krme, — je menil Sejanus. Ta Sejanus je neotesanec prve vrste. Na sebi ima rimsko tuniko, segajočo do kolen. Bedra ima gola. Na nogah ima lesene cokije. Njegov obraz je širok, koščen in ostuden, oči srepe in lo-kave. na zgornjti ustnici ima globoko brazgotino, najbrž od r>retepa v gosti!-ni. Za pašom mu visi korobač. Koščene [>csu ne ubciaju nič dobrega. Ko me je srepo pogleda!, me je sprektel mraz po hrbtu. Nehote se-m začutiJ v njem straš-nega tirana sužnjev. — Svetujem ti. da ga takoi prodaš, — je prigovarjal Sejanus s\;ojemu gospodar ju. -- Čemu krmiti tako po- kveko? Neka: dni mora počivati, - je menil Chrisobulos. Tuđi kopati ga bo treba, ker ie umazan. Siromak se koimj drži na no-gah- — Pa naj bo, — se je udal bejanus. — Daj mu večerjo in spravi ga v posteljo. Selanus mi je zažvižgal m ker rrru u sem dovolj hrtro sledil, ie vzel koro- bač in me začel priganjati. — Pojdi! Kaj nisi slišal? — Ne pretepaj ga! — je zaklica! Chrisobuios na videz ogorčeno. — Saj se ga še dotaknil nisem. — je odgovoril Sejanus in skomignil z rame-ni. Odšla sva v kuhinjo. Tu je Sejanus zbudil sužnjo in ji naroči!, naj pogreje juho, ki je bila ostala od večerje. V juhi so se kuhale želve, bila je tako mastna in smrdljiva, da je nisem rnogel jesti. Pač pa mi je teknil krajec črnega kruha, ki so mi ga dali k večerji. 3ne-del sem vsega in še drobtinice sem pobral. — No. si se že nažrl? — me je na-hrulil Sejanus. — Pojdiva! Odšla s\ra po umazanih lesenih stop-nicah v podstrešje. kjer so bili brlogi za sužnje. — Še ponoći ne pusti človeka spati, ta svinjski verižnik. — je godrnia! Sejanus na svojega gospodarja. Prišla sva v podstrejše in se ustavila pred priprtimi lesenimi vrati. Sejanus je sunil v vrata. — Tu se naspiš. PoišČi si na slami brlog. Pahnil me je skozi vrata in jih žalo-putni! za menoj. Podstrešje je bilo temno. Smrdelo je po gnilobi in potu. Od vseh strani se je čulo srnrčanje. Na sami je spalo deset do petnajst sužnjev. Brlog je bil podo-ben ovčji staji. Taval sem v temi bo.wič se, da bi ne stopil komu na glavo. Smrad me je omam jal. 2e sem mislil, da se onesvest.m. Najraje bi bil umri. Kijub vsej opreznosti sem stopil nekomu na glavo. Začul se je hreščeČ glas. — Pri Poluxu, pravim. Ta neroda me še pohodi. In že sem začutil močan sunek pod rebra. Odletel sem v nasprotm kot. K sreči sem našel tam prostorček na vlažni, smrdljivi slami. Zakopa^ sem se v njo. da bi se vsaj neznosnemu mradu izognl. Kmalu sem trdno zaspal. Upal sem, da se zbudim že doma v svoji hiši v Hernadski ulici, v naročiu svoje žene in tašče. Prepričan sem bii. da se kmalu izkaže. da sem vse to v'.del in dozive! v sanjah. Toda usoda je hotela žal drugače. Roman življenja in smrti prestolonaslednika Rudolfa Iz spominov dvorne dame princesc Zichyf objavljenih pred 30 leti v franeoski »Revue de Revues« Rudoliova ljubica Rudoli je h:i ta čas do ušes zaljubljen v £ospo I'. To je bila v vsakem pogledu odlična dama. zelo lepa, krasne, visoke postave in zrazitih o-srnjevi-tih oči ,iz katerih so odsevale vse ženske strasti. Bila je Židovka, r>oročena z bogatim industrijcem. od katerega se je pa kmalu po poroki ločila. da bi mo-irla žive ti po svo.?i volji. Prestolonaslednika je s svojo duhovitostio očarala in s svojo leipoto tako zaslepila. da ;e za vse na svetu ni hotel zapustiti. To ljubavno razmerje je imel baš ob času zaroke s Štefanijo. Pod pritiskom državnih in dinastičrth ozlrov se je dal sicer Dregovoriti, da je pod^l izbram ne vesti roko, ni se pa hotel z njo poroci ti. V Bruse!j ni odpotovaL dasi je že navad«na vljudnost zahtevala, da bi svojo n-evesto vsaj posetil. Slednjč je bJ prisJ.ien ovipotovati v Bruselj, toda brez svoje ljubice ni rnogel živeti niti en dan in zato ro je vzel s seboj na potovanje. Potoval je k svoji nevesri, a spremKiala ga *e ljubica. SkriTnost dvornega salonskega vagona Rudoliovo ljubico so skrili njegovi ^airpniki v dvornem vlaku brez večjili težkoč. Nobeno voliunsko oko ni inoglo odkriti te skrivncrsri rn presto«!onas!ed-nik je bil prepričan da ostane njegova pustolovŠčina prikrita doma -u v tuji-ni. !n res ie šl*o vse po sreči. Nhče ni slutil. kdo spremlja Rud^tita. V Brusi ju }j Rudolfova ljubica izsinila v diskret- nejn lK>relu, prestolonasledrnk 'e {>a stano\ al pn belgijskem kralju. Toda svojo ljubico >e vsak dan posetJ-1. Tako se ie pribHžal d»an ixihoda. Oficijetoo slovo je bila kratko :n Ru-dn!! se je odr>eljaj na kolodvor, kjer ga je pa čakalo neprijetno presenečenje. Do ušes zal-iuMjena Stefanija je prosila svojo mater, na i jo spremi na kolodvor, kjer se ie hotela Se enkrat po-slo-viti od svojesca ženina. Kraljica je dala zapreci ko-3 jo in odt>eliaH sta se, ne da bi koga (»bvestili. kam sta nam-eneni. Salonski vagon ie bil pripravljen k od- j hodu. bil je krasno razsvetljen in okna j nišo hila ^aKrnjena. K'udolf se je čutil j varnega in tako ve liubirr>koval s svojo j ljubico pri cknu. košta stopili Stefanija j in niuna mati na peron. Lahk-o si misli« 1 mo, kako h-ud ie bU ta udarec za štefa-nijo. Kraljica se je hitro oddaljila m po-te^nila /a seboj jokajočo hčerko. Takoj je obvesttfa kralja, da ie imel njegov n-adebudni zet v salonsketn vagonu Ijubco. Leopold II- posreduje Belgijski krali Leopold II. je bH strahovito razkaj€*n jn je hotel komaj skde-njeno za roko razdretL Saj je vedel, da bo njegova hčerka nesrečna. če se poroci z možem. ki ne more ostati brez ljubice niti na DOtovanju k svoji neve-srti. Leopoid II. ie bil sicer tusf razuzdan, toda znal e igrati dobrega pa-pana in skrbe] je, da njegove hčerke ne postarejo žrtev oojitike na škodo osebn-e sreče. Hotel jrm je zasijrurati srečno i:i mirno b'xk>čmo\st. Cim je pri- spd Rudoli na Ehinaj. ie hii (%kK'.*n Se cesarN. ki ga je puiteho pr j^»i. V /ade* vo so morali poseči diplomati ohcli dr« žav, ki so doseg' *" ^e^ar ni mog noprrictno oviro so kmaiu od&tran.k -i neke^a k« pegu r>uinladarrskega dne >c *c Stcl'a-nija \. spremsrv u svoje matere :n svi>-rh tovani.c pnpcljala na Dunj«. L>u-najčam Sd kar >uskaka\a!. oO vcsolja, razdrapai. j politične ra/^'^re v stari monarnij: c mahoma rn3c rut bolje, vse ši.i no imele pru>to, kaju. žc-nil se je prtstolanaslednik i nevesto. ki io ie zek> l:ubil. Tako so rumreč ra-trjevali dvomi kroei, da priknjoo pte-stolo-naslednitoovo 'jubavno r»u^f»*ov-s^Čino. Zakonsko zrvljenjc Nekaj mesecev se te KuOoli kot &a* korrski mož do4caj dobro drfat. NjegDV* brvsa ljubica je brez sledu izcn»la, o drugih Ru^olfov'h l.mbicah je pa iz pre-vidnosti tud; ^ ;; moJčala. Cei leto ^in: se je rovl '.lniji hčerkt. To >« Rudolfa zebo a BH je nr/aio* voljen, kajtt : ... c hotel sina. Žena ittu je postala /oprna. \m:i se je k svojim starim nava je še bolj preziral. Da ni bila tako hjubrr fumna in da se ni tako neokusno borila za moževo Ijubczen, hi bila !ahko i>bdrža-ha s\\>x> PoziciK> kot vproga prestc/onaslednika v intimnem do«ma-čem krogu. Sirota pa ni hneta potrebne moraHie siie in tud' d-obrf^a ^vtto. vale a »e pogreba !n Intrige njene sestre Nkn zli duh je bila Luisa Kohur&fc*. Ta >e navduSeno vlekia na udesa v^e resničrie in neresnične ffovorice o Ru-dolfu. Svoji nesrečni sestri k pripove-dovala gorostasne st\ari o RudoMovi nezvestoM, pregovor-la io >c. naj e*ier-ffičn«3 zahteva umstvo, da ho inpustifi svoie razuzdano življenje, m ko tuđi to rri pomagalo, ji je za Čeh prigovarjati, naj se mu osveti. Rudolf ie dobro vedel, da so mu đvorni vohuni neprestano za peta mi in da sliSJo vse, kar govori. Da bi vrbujal čim inanj ik*Tony»ysv^ se je vozil na svoje ljubavne pusto-loA--ščme z navadnrm dunajskmi i^volč-koen. (N»daljdhe s sliko ;td. na »astov: J. Oriic, trgovina me&atfega bUga, TTehnJe. Dolenjsko. 275 Gospodinja feie službo pri samo. predivoat imajo iz-BČen« ua deieli, &jfcr«jtncm. P ItsU pod »Pro-dalatta 273«. SlaTonsko seno ^r»o-vr«no, t>ez ^^- iiikvt i fco-rovi, :c oSeitkioe < /obene slam« v kami>Ietn!kn va-sooKm«, iwolj£a *»l«hc oreSavo, «iabotnc deio vao)e Črevea, oapibo%a> vanie. oholenja mokraćne 20..—. t n«- pisotr proirvaislca: lEKARNA BAMOVEC. Ljubljana, Kongresni trp DrvM *e t v%t h Itkarnah' ČAJ „OVA LENGERA** v originalnih omotih »loveče ruske firme GUBK'N -KUZNECOV. Osnov. 18^3 v Moskv . Potiieno t uradno ana' zo ie brez prime«i barve Dobiva se v vsaki većii kolonijalni trpovin Generalno zastopstvo: .Stovensk^ Uza|iimnost«t Beograd Frankopanova 24 — Fab. 13e. Cenlk p šiliamo na zahtevo te trgovcepi. Centrala The Asiatic Trading Corpor. Lonron ^5s ^_________________________ r«H, sl^gTI Oraika ivorDica vegoaov i Mh Hl M T w ^ ^ ^" deln. dražba prej JOH. VVEITZER Dieseloui moiorji s kompresorjem ah brez njega, o. 30__3000 HP Majhnt obrain strošk Mnogo priznam Brezpia^na po asniii: in ponudbe potom na^ih za^topstev \ Beogradu: Incj. *J, Meinhard, Knez Mit-a »ova 49 v Zagrebu: „Snop" Hrvatska Gospodarsko Prometna Zadruga, Ga eva u lira V Sjiominiaite se Tabora! OCaPINlENJE vseh uvoznih vo izvornih m tranzitnih poiiljk o»krbi hitro, >ltrhno io po oajntžji tanfi RAJK.O TT RK.. canntk: posred' mk. LJUBLJANA Ma*aryko*a c«&U 9 (nasprotj cirinaroic«). Revizija praviln-cga caračunavaoja carine po mem detLla-nf*« nega blaga ia vse miormaetje brezpU^na 1 61 STOEWER tlva'm »troji za fcvtlt« kroiaćc m čevh^rit ter za vaak dom. Preden si nihavt« stroi. ofl*|tc a. to i/rsdno«t pr\ tvrditi Lud. Straga, uuoitn* SslSfiburf««'! wHc* •/!. Najbolfse kupite! * O G A V i C £, ajRitkt a moike r*kavic«, Mko peHlo, pulovene, €•••••■•»• vest»€) *••«•• robe« K n A H A T E. ovraifi U INAJCE, sifon«, gloi«, čioke, ••*«■•■■•• gum^e DWC r.etico ročne torole«, akiuvkc #•«#%!«• *p*r*mm m roa!ctpc p#tr«fc**•••• '-•fno '44 » JOS. PETELINC, LJUBLJANA •>»»zu Prrxernovwa spomenika oh vod » U«M«; jcp it^Ct - Za iN«wd»o tak««.; Ft«. J«e«iek. - Z. up..T„ to ■»«.». del i««. Otun UumuO. - V« * Ljubij««.