ho PREHRAMBENA INDUSTRIJA n.sol.o PORTOROŽ INTERNA IZDAJA »Naš glas« izdaja delovna organizacija HP DROGA, Portorož. List urejuje uredniški odbor skladno s predpisi. Predsednik uredniškega odbora Sonja POŽAR. Odgovorna in glavna urednica Albina ŠKAPIN. Tiska Železniška tiskarna Ljubljana 1980, v nakladi 2500 izvodov. List dobijo člani kolektiva brezplačno. LETO XXII PORTOROŽ, MAREC 1980 ŠTEVILKA 1 S TITOM Moč je v naši enotnosti, moč je v bratstvu in enotnosti naših narodov in narodnosti, moč je v naši zgodovini, ki nas uči, da ni takšne naloge, ki je naše ljudstvo ne bi moglo uspešno uresničiti, in da je ni poti, razen naše, TITOVE! Naša moč je v naši enotnosti, in ta moč zavesti je prisotna in se razvija v vseh generacijah, v slehernem človeku. Nasprotnikom socialistične samoupravne Jugoslavije smo ponovno dokazali, da smo trdna in enotna družba, ki želi zgraditi pravo humano, človeško skupnost. Naši dokazi so tudi v tem, da ostajamo ob resni bolezni tovariša TITA dostojanstveni, mimi in odločni. Tako vsemu svetu dokazujemo, da je TITOVA pot, naša pot! Od Gevgelije do Sežane, od Ulcinja do Subotice, vsi po vrsti, stari in mladi skrbno spremljamo poročila o zdravstvenem stanju tovariša TITA, njegova bolezen je naša naj večja skrb. Zaskrbljeni smo kakor, da nam je zbolel član družine, naš najbližji. Naše misli in želje, da čim-prej ozdravi, pa nas obenem združujejo v enotnost in bratstvo, ki nam ga je tovariš TITO neštetokrat močno polagal na srce. Želja slehernega občana ne glede na starost, poklic, nacionalnost je, da naš TITO, simbol vsega kar imamo in kar smo si izbojevali, simbol naše preteklosti in prihodnosti, kar najhitreje ozdravi! Še vedno nam v ušesih zvenijo njegove, TITOVE, besede ob novoletnih praznikih. Tako kot vedno doslej, je tovariš Tito izrazil svoje čestitke za srečno novo leto slehernemu Jugoslovanu, da bi v miru in zadovoljstvu, ter uspehu preživeli leto 1980. In tako kot samo on zna, nas je resno in s skrbjo, vendar odločno opozoril na to, da nas letos čakajo velike naloge na vseh področjih dela in življenja za stabilizacijo in krepitev ekonomske in politične stabilnosti naše države. Titova pot je naša pot. S ponosom lahko to trdimo, saj smo že zdavnaj ugotovili, da smo v tem nemirnem svetu-družb, v kateri se vsa protislovja in različni interesi rešujejo mimo, z dogovarjanjem in sporazumevanjem, brez socialnih konfliktov, brez sovraštva, brez terorizma in podobnih negativnih akcij — in že zdavnaj vemo, da nam ta pot zagotavlja vedno svobodneje in srečno življenje — za slehernega človeka. Mednarodni praznik žensk 8. MAREC Problemska konferenca »Delavka v združenem delu« v letu 1979 ugotavlja, da obstaja ponekod večji drugje manjši razkorak med programskimi usmeritvami naše družbe in dejanskim položajem žensk na vseh področjih življenja, bodisi na ekonomskem, socialnem ali političnem področju. Socialistično samoupravljanje, bratstvo in enotnost ter neuvrščena zunanja politika, so trdni stebri našega danes in jutri. Narodi in narodnosti Jugoslavije v bratstvu in enotnosti premagujemo težave lastnega razvoja, strpno premagujemo ostanke zaostale preteklosti nesocialističnih odnosov. Vsi občani naše domovine, vsak na svojem delu, prispeva k trdni in stabilni družbi. Ta pot, pot socialistične revolucije je izbojevana z bojem in delom, in ravno ta pot je neuvrščeni Jugoslaviji s TITOM na čelu prinesla velikanski ugled v gibanju neuvrščenih in v svetu sploh. V svetu še vedno obstajajo nasprotniki socialistične Jugoslavije, ki še posebej v sedanjih razmerah iščejo in pričakujejo šibkosti v bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, iščejo nesigumost in dvomov v našem sistemu, poskušajo razširiti nemir, paniko in nezaupanje. Letošnji 8. marec povezujemo z vrsto jubilejev. Ravno letos poteka 70 let odkar so na predlog Klare Zetkin na V. mednarodni konferenci žensk socialistk 1910 v Kobenhavnu, proglasili 8. marec za mednarodni delavski praznik — dan žensk. V svetu in pri nas se je položaj žensk bistveno spremenil. Spremenile so se politične, ekonomske in socialne razmere, in tako se spreminja tudi smisel proslavljanja 8. marca. 40. obletnica poteka letos od V. državne konference Komunistične partije Jugoslavije, na kateri je bila skrejeta platforma boja KP Jugoslavije za težka leta, ki so sledila. Na V. državni konferenci je tovariš TITO v svojem govoru, tako kot tudi tovarišica Vida Tomšič v svojem referatu, poudaril jasno usmeritev in politiko vključevanja žensk v revolucionarno gibanje, v NOB. Delež žensk v NOB, tako v vrstah borcev kot tudi pri preskrbi in negi borcev in vojnih sirot, je veličasten. V letu 1980 proslavljamo tudi 30. obletnico samoupravljanja. Prav bi bilo, da v letošnjem letu ocenimo uspehe samoupravnega uveljavljanja delavcev v TOZD in družbenopolitičnih organih, predvsem pa, da ocenimo kakšen je položaj žensk v naših TOZD. Odločimo se, da bomo vsaj v letošnjem letu prisluhnili in po-(Nadaljevanje na str. 2) Tovarišice na sliki embalirajo sladkor v TOZD GOSAD — SREDIŠČE OB DRAVI (Nadaljevanje s prejšnje str.) skušali ugotoviti, kaj socialistično samoupravljanje pomeni za resnično osvoboditev in enakopraven položaj žensk v naši družbi. Tovariš TITO je že večkrat poudaril, posebno po NOB, nazadnje na XI. kongresu ZKJ, da z osvoboditvijo dela, delavskega razreda, oziroma človeka razumemo tudi boj za osvoboditev žensk. Skratka to pomeni, da socializma še manj pa komunizma ne bo, če tudi ženske ne bodo osvobojene od podedovanih obveznosti, ki jih imajo v družini — obveznosti, ki niso le vprašanje žensk. ZAPOSLENOST žensk pomeni njihovo ekonomsko osamosvojitev -kar jo osvešča in jo razvija v svobodnega človeka. Tovariš Edvard Kardelj je na V. plenumu SZDL Jugoslavije leta 1957 dejal, da moramo vzporedno s povečanjem zaposlenosti žensk razvijati tudi položaj žensk v družini. To pa ni le problem žensk samih, ampak družbe kot celote. Nemogoče je zahtevati in pričakovati maksimalno produktivnost dela pri delavcih, če naše gospodinjstvo ostane nespremenjeno, takšno, kakršnega smo podedovali. Pomembne premike pri izboljševanju položaja žensk v naši družbi sicer beležimo vsak dan, a vendar lahko opazimo tudi pojave v odnosu do žensk, ki niso naši družbi v ponos. Za zaključek bi kazalo opozoriti še na miselnost, ki jo večkrat srečamo, češ, da smo ženske same krive. Gradimo samoupravno socialistično družbo, ki bo slehernemu človeku omogočala vsestransko uveljavljanje. Iz tega popolnoma pravilno sklepamo, da ni ženskih vprašanj in ženskih problemov, ampak so naša družbena vprašanja! Dragica Mekiš Kako smo poslovali v letu 1979 Februar je mesec, ko v delovnih organizacijah polagamo račune o poslovanju za preteklo leto. To je mesec, kjer skušamo skozi številke, ki jih posreduje računovodstvo, ugotoviti ali smo poslovali proti pričakovanjem ali pa ne. To isto pot smo ubrali tudi v delovni organizaciji HP Droga kjer smo koncem februarja obravnavali na zborih delovnih ljudi, na delavskih svetih, družbenopolitičnih organizacijah rezultate našega preteklega leta. Tu smo obravnavali predvsem poslovanje v posamezni temeljni organizaciji, zato je prav, da se seznanimo ter ugotovimo, kako so poslovali v drugi temeljni organizaciji oziroma v celotni delovni organizaciji. Leto 1979 je bilo značilno predvsem po tem: — da je bilo drugo leto, po združitvi v DO, — še vedno je vprašnje informiranja prodajnih cen ob tem, da nam nabavne cene stalno naraščajo, — to je bilo leto, ko smo prvič prešli na formiranje skupnega prihodka med TOZD Blagovnim prometom ter ostalimi proizvodnimi TOZD. To je bilo leto, v katerem smo morali napeti vse moči, da smo bili kos problemom, ki nam jih je ponujalo gospodarstvo, kakor tudi naše želje po boljši homogeni organizaciji v okviru delovne organizacije. Zaradi teh in drugih manjših gospodarskih problemov v te- Temeljna organizacija Soline še vedno pridobiva sol na klasičen način, ki pa je močno odvisen od vremenskih razmer v poletnih mesecih. V tem letu so tudi precej časa posvetili vzdrževanju obrambnih nasipov ter drugim delom, ki so nujna za nemoteno delo solinarjev. Leto 1979 je bilo zaradi lepega vremena precej bogato s soljo, kar je vsekakor pozitivno vplivalo na rezultate poslovanja. Lastna proizvodnja soli je bila organizirana na površini od 3.504.027 m2 ali na — površini Lere 2.635.130 m2 — površini Fontanigie 700.000 2 — površini Strunjana 168.897 m2 Svoj del k boljšemu poslovanju je prispeval tudi odobreni uvoz soli, ki je sicer majhnemu kolektivu naložil še dodatno delo. Iz tabele je razvidno, da je temeljna organizacija poslovala solidno ter prav tako akumulativno, saj je v poslovnem skladu ostalo cca 18 milijonov din. Poročilo o ugotavljanju in delitvi dohodka in čistega dohodka za leto 1979 v primerjavi s planom 1979 v 000 din Doseženo Doseženo Doseženo 79 1978 Plan 1979 1979 Plan 1979 Realizacija 60.581 63.546 72.897 114,72 Poraba materiala 24.266 19.170 29.581 154,31 Dohodek 36.315 44.376 43.315 97,61 Obveznosti iz dohodka 5.654 3.530 5.347 151,48 Čisti dohodek 30.661 40.845 37.968 92,96 Bruto OD 12.633 14.371 16.656 115,89 Skupna poraba 834 225 1.590 — Poslovni sklad 15.418 25.467 17.335 68,07 Drugi skladi 1.775 1.960 2.385 121,68 2. Temeljna organizacija ZAČIMBA Temeljna organizacija Začimba je v letu 1979 močno občutila pomanjkanje surovin, to je predvsem kave. Zaradi izpada proizvodnje kave, predelano jo je bilo komaj 64 % od planirane količine, je bila temeljna organizacija primorana iskati druge rešitve za delno zasedbo prostih delovnih kapacitet. Izpad proizvodnje kave je temeljna organizacija skušala nadomestiti z drugimi izdelki, pred- vsem so to filter čaji, kjer je proizvajala celo v dveh izmenah tudi v mrtvi sezoni. Ta proizvodnja stalno narašča za cca 30 % letno, medtem ko pa je proizvodnja začimb za široko potrošnjo stalno v upadanju. Čeprav se je temeljna organizacija ubadala s precejšnjimi proizvodnimi problemi, je njen finančni rezultat poslovanja ugoden. Poročilo o ugotavljanju in delitvi dohodka in čistega dohodka za leto 1979 v primerjavi s planom 1979 v 000 din Doseženo 1978 Plan 1979 Doseženo 1979 Doseženo 79 Plan 1979 Realizacija 768.730 847.752 650.260 76,70 Poraba materiala 658.186 781.569 583.149 74,61 Dohodek 110.544 66.184 67.110 101,40 Obveznosti iz dohodka 71.375 38.257 35.920 93,89 Čisti dohodek 39.169 27.926 31.189 111,69 Bruto OD 11.226 16.605 12.917 77,79 Skupna poraba 4.365 1.120 3.637 324,75 Poslovnis klad 20.054 14.431 11.963 82,89 Drugi skladi 3.522 2.871 2.711 96,51 Proizvodnjo si več ne moremo predstavljati brez viličarjev Tovarišica Lucija Abramič TOZD ZAČIMBA Na sliki — da je bilo to leto, ko smo se ukvarjali, kako premostiti določene izpade proizvodnje zaradi pomanjkanja surovin (predvsem kave in manjšega ulova rib), — da je -bilo to leto, ko imamo še vedno nedokončane investicije, meljnih organizacijah smo tudi dosegli večje ali manjše rezultate poslovanja po temeljnih organizacijah. Doseženi rezultati v letu 1979 pa so naslednji: 1. Temeljna organizacija SOLINE 3. Temeljna organizacija SUDEST Temeljna organizacija Sudest je v letu 1979 imela dokaj kontinuirano proizvodnjo, čeprav je to v dosedanjem obsegu na mejah zmogljivosti. Največji porast proizvodnje je bil pri predelavi brinjevca in eteričnih olj, manjša pa je bila pri nekaterih instantih. Poleg proizvodnje v svojih obratih pa organizira temeljna organizacija tudi odkupe zdravilnih zelišč preko svojih odkupnih postaj v Novem mestu, Mostu na Soči, Bački Palanki in v samem Gradišču. Glede na ponudbo ali možnost odkupa dejanski odkupi močno odstopajo od planiranih količin. Samo vodstvo temeljne organizacije meni, da bo potrebno posvetiti večjo pozornost odkupu zdravilnih zelišč v pogledu planiranja odkupa, kakor tudi glede same discipline odkupa. Finančni rezultat poslovanja v temeljni organizaciji Sudest je bil nad planiranim, kar je razvidno iz tabele. Poročilo o ugotavljanju in delitvi dohodka in čistega dohodka za leto 1979 v primerjavi s planom 1979. (Nadaljevanje na str. 3^ Berite in se oglašajte v Našem glasu! (Nadaljevanje s str. 2) v 000 din Doseženo 1978 Plan 1979 Doseženo 1979 Doseženo 79 Plan 1979 Realizacija 124.579 127.979 151.424 118,32 Poraba materiala 97.604 113.234 132.317 116,85 Dohodek 26.976 14.745 19.107 129,58 Obveznosti iz dohodka 16.059 5.380 7.707 143,25 Čisti dohodek 10.916 9.364 11.399 121,73 Bruto OD 6.060 8.520 8.452 99,20 Skoupna porab 1.403 — 1.397 — Poslovni sklad 2.360 — 408 — Drugi skladi 1.091 1.039 1.142 109,91 4. Temeljna organizacija GOSAD Temeljna organizacija Gosad-proizvaja na dveh ikoncih Slovenije in sicer v Središču ob Dravi ter na Vrhniki. Proizvodnja v Središču ob Draivi je bila nekoliko nad planom, razen nekaj manjših primerov, med tem pa je bila proizvodnja v obratu »Jelka« na Vrhniki pod planom, predvsem so tu klasični čaji, ki imajo tendenco upadanja. Poleg proizvodnje v omenjenih dveh obratih, pa organizira Doseženo Doseženo Doseženo 79 1978 Plan 1979 1979 Plan 1979 Realizacija 197.103 183.394 226.831 123,68 Poraba materiala 165.797 147.742 192.955 130,60 Dohodek 31.305 35.652 33.879 95,02 Obveznosti iz dohodka 13.760 13.310 13.286 99,82 Čisti dohodek 17.545 22.342 20.589 92,15 Bruto OD 14.558 15.831 16.543 104,49 Skupna poraba 1.225 — 2.033 — Poslovni sklad — 803 — — Drugi skladi 1.760 2.018 2.011 99,65 5. Temeljna organizacija KMETIJSKA PROIZVODNJA Temeljna organizacija je v letu 1979 uspela realizrati naslednji proizvodni plan: a) breskve 678.627 kg ali 73 % plana b) hruške 2.600 kg ali 199 % plana c) jabolka 400 kg ali 167 % plana d) grozdje 588.500 kg ali 111 % plana Poleg teh osnovnih pridelkov pa je pridelala še 1.522 kg pšenice. Kmetijska proizvodnja je v investicijskem razmahu, tako da bodo pravi poslovni rezultati šele v naslednjih letih, trenutno pa morajo še posebej paziti na vi- Doseženo 1978 Plan 1979 Doseženo 1979 Doseženo 79 Plan 1979 Realizacija 13.098 15.092 20.085 133,08 Poraba materiala 7.281 4.798 8.814 183,70 Dohodek 5.816 10.294 11.270 109,48 Obveznosti iz dohodka 1.843 2.091 2.704 129,32 Čisti dohodek 7.211 8.203 8.565 104,41 Bruto OD 6.557 7.285 7.512 91,57 Skupna poraba. 201 5 254 — Poslovni sklad — 408 146 35,78 Drugi skladi 452 747 652 87,28 6. Temeljna organizacija ARGO Temeljna organizacija Argo je prav tako kot TOZD Začimba močno občutila pomanjkanje ka- izvodnja pri nekaterih jušnih koncentratih dodatkih jedem ter paradižnikovem koncentratu. Čeprav je pri izpadu proizvod nje kave bila organizrana druga nadomestna proizvodnja, je bila izkoriščenost kapacitet precej nizka, kar močno zmanjšuje finančni rezultat poslovanja v letu 1979. Poročilo o ugotavljanju in delitvi dohodka in čistega dohodka za leto 1979 v primerjavi s planom 1979 v 000 din temeljna organizacija Gosad tudi odkup zdravilnih zelišč ter žab na svojih odkupnih postajah v Ljubljani, Novem Sadu, čačku ter samem Središču. Poseben problem v TOZD Gosad je določeni odstotek kala oziroma škarta, ki močno varira za posamezna zelišča, čemur bodo morali posvetiti posbeno pozornost. Poročilo o ugotavljanju in delitvi dohodka in čistega dohodka za leto 1979 v primerjavi s planom 1979 v 000 din Doseženo 1978 Plan 1979 Doseženo 1979 Doseženo 79 “ Plan 1979 Realizacija 262.562 311.986 215.752 69,15 Porabljeni material 214.357 274.364 189.860 69,20 Dohodek 48.206 37.622 25.892 68,82 Obveznosti iz dohodka 25.527 15.772 75.549 47,87 Čisti dohodek 22.678 21.850 18.342 83,95 Bruto OD 12.885 16.143 15.059 93,29 Skupna poraba 2.705 1.418 1.462 103,08 Poslovni sklad 5.109 4.576 — -— Drugi skladi 1.976 2.070 1.819 87,87 7. Temeljna organizacija DELAMARIS Če primerjamo globalno obse ganje proizvodnega plana lahko ugotovimo, da plan ni v celoti dosežen, zmanjšanje proizvodnje je predvsem zaradi manjšega ulova rib ali pa drugih izpadov ali okvar v proizvodnji, kot parni kotel in podobno. V letu 1979 je močno porastla prodaja rib v ribarnicah, saj je močno nad planiranim za cca 41 %. Temeljna organizacija Delamaris vlaga veliko naporov v samo vzdrževanje iztrošenih strojev, da ne pride do večjih izpadov ter tako priprava k boljšemu finančnemu rezultatu. Poročilo o ugotavljanju in delitvi dohodka in čistega dohodka za leto 1979 v primerjavi s planom 1979 v 000 din Doseženo 1978 Plan 1979 Doseženo 1979 Doseženo 79 PlarTl979 Realizacija 458.174 484.340 496.323 102,47 Porabljeni material 365.275 378.311 378.612 100,08 Dohodek 98.898 106.029 117.711 111,02 Obveznosti iz dohodka 35.156 29.103 38.013 130,62 Čisti dohodek 57.742 76.927 79.698 103,60 Bruto OD 48.395 57.075 57.154 100,14 Skupna poraba 3.821 5.096 10.427 204,62 Poslovni sklad — 18.989 4.726 24,88 Drugi sklad 3.202 6.434 7.388 114,82 šino posameznih stroškov, da ne zabredejo v ekonomske težave zaradi omenjene realizacije pridelkov. Poročilo o ugotavljanju in delitvi dohodka in čistega dohodka za leto 1979 v primerjavi s planom 1979 v 000 din 8. Temeljna organizacija RIBA Temeljna organizacija Riba je v letu 1979 poslovala z izgubo. Izguba je nastala predvsem zaradi manjšega ulova rib, saj je TOZD Riiaa od planiranih 5.795 ton rib ulovila le 4.017 ton ali 69,3 % Čeprav je realizacija močno pod planom, pa so materialni stroški nad planiranimi za cca 8 %, kakor tudi osebni dohodki, ki so prav tako nad planiranimi za cca 15 %. Delavski svet TOZD Riba je sprejel sklep o uvedbi sanacijskega postopka. Namen sanacijskega postopka je predvsem: — da se ugotovijo podrobno vzroki za nastalo izgubo, — da se pripravi tak sanacijski program, da zagotavlja nemoteni razvoj ribištva. Pri izdelavi sanacijskega programa morajo poleg članov temeljne organizacije, sodelovati tudi strokovne službe. Poročilo o ugotavljanju in delitvi dohodka in čistega dohodka za leto 1979 v primerjavi s planom 1979 v 000 din Doseženo Doseženo Doseženo 79 ve, prav tako pa se opaža manjšo proizvodnjo pri instant napitkih (predvsem kakav) ter pri zelenjavnih izdelkih, narašča pa pro- 1978 Plan 1979 1979 Plan 1979 Realizacija 49.975 49.103 42.338 86,22 Porabljeni material 16.523 18.385 19.996 108,76 Dohodek 33.452 30.718 22.342 72,72 Obveznosti iz dohodka 6.569 5.780 4.180 72,32 Čisti dohodek 26.899 24.938 18.162 72,83 Bruto OD 24.817 21.454 24.661 114,95 Skupna poraba 197 785 — — Poslovni sklad 174 1.983 — — Drugi skladi 1.709 2.269 1.670 73,60 Izguba — — 8.169 — (Nadaljevanje na str. 4) (Nadaljevanje s str. 3) 9. Temeljna organizacija ŽIVILA Temeljna organizacija Živila je naša TOZD, ki se ukvarja z maloprodajno dejavnostjo na slovenski obali in Istri. V letu 1979 so relativno dobro poslovali, čeprav se pri poslovanju še vedno opažajo problemi na področju organizacije dela skladišč ter komerciale. Poleg osnovnih poslovnih enot — prodajaln in skladišč ima temeljna organizacija še dve poslovni enoti in sicer v Zagrebu in Puli, ki sta v letu 1979 uspešno poslovali. Zaradi potreb pri sodelovanju, to je oskrbi prodajaln, čuti TOZD potrebo po večjem slkadišču iz katerih naj bi se oskrbovale prodajalne in drugi porabniki. Poročilo o poslovanju in delitvi dohodka in čistega dohodka za leto 1979 v primerjavi s planom 1979 v 000 din Doseženo 1978 Plan 1979 Doseženo 1979 Doseženo 79 Plan 1979 Realizacija 229.228 266.740 303.675 113,85 Porabljeni material 201.230 236.078 261.224 110,65 Dohodek 27.998 30.661 42.450 138,45 Obveznosti iz dohodka 4.335 3.272 6.113 186,83 Čisti dohodek 23.662 27.390 36.337 132,67 Bruto OD 20.187 23.400 25.827 110,37 Skupna poraba 1.178 615 4.555 — Poslovni sklad 300 2.532 2.861 113,01 Drugi skladi 1.995 2.404 3.093 128,66 10. Temeljna organizacija BLAGOVNI PROMET Temeljno organizacijo Blagovni promet so v letu 1978 druge proizvodne TOZD sofinancirale iz doseženega dohodka, podobno kot DSSS. Zasledujoč intencije samoupravnega dogovarjanja na osnovah pridobivanja skupnega dohodka, je v letu 1979 prešla TOZD Blagovni promet na ugotavljanje skupnega prihodka skupaj s proizvodnimi TOZD. Zaradi slabih predhodnih pokazateljev, je bil plan za leto 1979 nerealno zastavljen, bil je prenizek, kar se je posebej od- Doseženo Doseženo Doseženo 79 1978 Plan 1979 1979 Plan 1979 Realizacija 188.539 89.495 143.414 160,25 Porabljeni material 144.671 34.415 90.793 263,82 Dohodek 43.867 52.080 52.804 101,39 Obveznosti iz dohodka 5.584 6.618 8.996 135,93 Čisti dohodek 38.283 45.462 43.808 96,36 Bruto OD 35.531 38.535 39.635 102,86 Skupna poraba — 1.956 560 28,63 Poslovni sklad — 4.229 — — Drugi skladi 2.751 3.999 3.612 90,29 11. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Delovna skupnost skupnih služb je tudi v letu 1979 poslovala na osnovi samoupravnega sporazuma o združenju v DO Droga. V letu 1979 je DSSS pristopila k organizaciji posameznih področij. Kot prvo je bilo to DE Računovodsko poslovanje. Namen reorganizacije je približati računovodstvo poslovanju v TOZD ter s tem pospešiti in okrepiti sodelovanje pri skupnem reševanju poslovnih problemov, ki se pojavljajo v TOZD ali DSSS. Prav tako so tu še druge naloge, ki so jih v letu 1979 izvršile druge delovne enote, ter tako pripomogle k boljšemu rezultatu TOZD. Poročilo o ugotavljanju in delitvi dohodka in čistega dohodka za leto 1979 v primerjavi s planom v 000 din Doseženo 1978 Plan 1979 Doseženo 1979 Doseženo 79 Plan 1979 Realizacija 45.878 50.480 57.388 113,68 Poraba materiala 20.069 17.160 24.134 140,64 Dohodek 25.808 33.320 33.254 99,80 Obveznosti iz dohodka 2.324 2.396 2.740 109,79 Čisti dohodek 23.484 30.824 30.514 98,99 Bruto OD 21.107 27.300 24.700 90,81 Skupna poraba 904 1.720 3.760 224,42 V DSSS je DE Avtomatska obdelava podatkov, ki poleg rednega dela za DO, opravlja še druge usluge za druge delovne organizacije ter tako prispeva k pokrivanju stroškov DSSS. Delovna enota družbene prehrane, ki je v letu 1979 v sklopu stroškov DSSS, bo v letu 1980 obravnavan samostojno ter v okviru stroškov, in financiranja skupne porabe v DO Droga. Po tem, ko smo kritčno prešli čez vse temeljne organizacije in DSSS, je prav, da izdelamo rekapitulacijo skupnega poslovanja. To je rezultat skupnih naporov in problemov, ki so se reševali v letu 1979. To je rezultat skupnih dosežkov, ki mu prav preprosto rečemo: dohodek in čisti dohodek DO HP Droga. Poročilo o ugotavljanju in delitvi dohodka in čistega dohodka za leto 1979 v primerjavi s planom za DO HP Droga v 000 din razilo na ugotavljanju skupnega prihodka. Skupni prihodek, kot oblika ugotavljanja dohodka za temeljne organizacije je zahteven in temeljit proces, ki ga moramo s skupnimi močmi in v sodelovanju s proizvodnimi TOZD uskladiti ter prilagoditi našim potrebam. Šele taka oblika skupnega prihodka bo zares odraz sodelovanja med TOZD proizvodnje in TOZD Blagovnim prometom. Poročilo o ugotavljanju in delitvi dohodka in čistega dohodka za leto 1979 v primerjavi s planom 1979 v 000 din Doseženo 1978 Plan 1979 Doseženo 1979 Doseženo 79 Plan 1979 Realizacija 2.398.448 2.486.911 2.380.387 95,72 Porab, material 1.915.626 2.025.227 1.911.255 94,37 Dohodek 483.187 461.684 469.132 101,61 Obveznosti iz dohodka 223.612 125.612 132.495 105,48 Čisti dohodek 268.813 336.071 336.637 100,17 Bruto OD 214.287 246.398 249.118 101,10 Skupna poraba 15.309 21.862 29.777 136,20 Poslovni sklad 7.478 50.933 37.504 73,63 Drugi skladi 25.738 24.795 28.406 114,56 Izguba 3.238 — 8.169 Ta kratki presek poslovanja v posamezni temeljni organizaciji v okviru DO HP Droga, vsekakor ni zadovoljil pozornega bralca. Bil je preveč površen in premalo prodoren v probleme posameznih temeljnih organizacijah, kjer se v resnici ustvarja dohodek DO. Obenem pa moramo ugotoviti, da je ta tema zelo široka in obenem tudi sinteza celotnega poslovanja. Vsaka temeljna organizacija ali DSSS so celota za sebe in se kot taka lahko pojavi s svojimi dosežki ali problemi pred bralci. Tako pričevanje bo gotovo pre-ciznejše pri opredelitvi posameznih problemov v TOZD, ter je to lahko tema za naslednjo številko glasila. Branko Rojc PREBERITE! Novosti iz TOZD Sudest—Gradišče Predvsem zaradi strnjenosti TOZD v izolski in piranski občini smo bolje informirani o dogajanju v le4eh, medtem ko smo manj obveščeni kaj se dogaja in sploh kaj se novega dogaja v Središču, Gradišču, Vrhniki. Marsikdo talko ne ve, da so v Gradišču, torej temeljni organizaciji združenega dela SUDEST, že v lanskem letu začeli izvajati investicijske načrte in sicer linije za predelavo riža, ekstratov zdravilnih zelišč, začeli so tudi z gradnjo skladiščnih prostorov in prostorov skupnih služb TOZD. Ambiciozne investicije v vrednosti 15 milijard in 480 milijonov dinarjev je narekovalo predvsem povpraševanje tržišča po naših prehrambenih izdelkih, nerazvito območje Brkinov in še kaj. Veliko število ljudi je na tem območju nezaposlenih in tako bodo imeli možnost stopiti v delovno razmerje, obenem pa hitreje razvijati svoj domači kraj. IZ TOZD SUDEST smo do sedaj izvažali zdravilna zelišča nepredelana. Investicijski program bo prinesel tudi možnost domače predelave zdravilnih zelišč. Vrednost takih, predelanih zelišč, je višja tudi na domačem trgu, še bolj pa na tujem trgu. Tako bomo dosegli precejšen prihranek deviznih sredstev. Investicije potekajo po planu. Gradbeno sta zaključena objekta ekstrakcije in predelava zdravilnih zelišč, pa tudi skladišče za zelišča. Objekt za predelavo riža je v zaključni fazi gradnje. Še več. V ekstrakciji zdravilnih zelišč že montirajo opremo. Na vseh objektih že montirajo elek-troinstalacije, hidrantno omrežje in ogrevanje. Montirana je že tudi linija za pakiranje instantov. Kapaciteto instant proizvodov pa bo povečala linija za pšenični zdrob in ajdove žgance, ki bo v kratkem nared za proizvodnjo. Kompleks opisanih proizvodnih linij bo prinesel zaposlitev večjega (?) števila delavcev z nekvalificiranim znanjem in pa približno 24 delavcem s kvalifikacijskim in visoko kvalifikacijskim znanjem. Povedali smo že, da poteka gradnja proizvodnih objektov v Gradišču po planu tako, da bodo dela na tem zaključena v maju 1980 — po predvidevanjih. Jadranka Dodič, Dragica Mekiš Naloge delovne organizacije v usmerjenem izobraževanju Vsi smo že veliko slišali o reformi izobraževanja po osnovni šoli. Vsako reformo sprejemamo z nezaupanjem. Del tega nezaupanja do nepoznanega novega tiči že v človeški naravi. Tako radio, televizija, kot tisk so nam sporočali o tem kako velike naloge bo moralo pri uresničevanju reforme sprejeti združeno delo. Razprava o reformi je bila resnično dolga in temeljita. Venomer so nam očitali, da se združeno delo premalo vključuje vanjo in da daje premalo pripomb. Končno so se le izoblikovala konkretna izhodišča o vlogi delovnih organizacij v usmerjenem izobraževanju. V tem sestavku ne nameravam dolgoveziti o reformi, o kateri ste že bolj ali manj vsi seznanjeni. Pripomnila bi samo to, da sta prvi dve leti usmerjenega izobraževanja, to je izobraževanje po osnovni šoli, enotni za vse učence. Zlasti 9. leto šolanja je enako za vse, 10. leto pa se mladina že začne usmerjati preko izbirnih pred metov za poklice. Glede na slabo izobrazbeno sestavo v delovnih organizacijah gospodarstva je ena od osnovnih nalog osnovno izobraževanje vseh tistih delavcev, ki nimajo uspešno dokončane osnovne šole. To izobraževanje organizirajo vse delavske univerze in Dopisna delavska univerza v Ljubljani. Zlasti mlajši delavci bi se morali odločiti za to prvo pot, šolanje. Prav katergorija teh delavcev nima ustrezne možnosti za izobraževanje ob delu (usmerjeno izobraževanje — po osnovni šoli) brez zaključene osnovne šole. Brez dodatnega in dopolnilnega izobraževanja zaposlenih ne bomo mogli uveljavljati kakovostne dejavnike razvoja delovne organizacije. Izobraževanje ob delu in z dela zagotavlja hitrejše vključevanje in učinkovitejšo uporabo znanja, raziskovalnega dela in novosti v delovnih procesih, modernizacijo delovnih procesov, uvajanje najsodobnejše tehnologije in izrabo proizvodnih zmogljivosti. Menim, da ni posebej potrebno poudarjati pomen kakovostnega planiranja kadrov za kakovostno planiranje izobraževanja. Zaradi tega se bom raje osredotočila na sodelovanje delovne organizacije pri izvajanju programov skupne izobrazbene osnove v usmerjenem izobraževanju. Proizvodno-tehnično vzgojo izobraževalno področje vključuje osnove tehnike in proizvodnje ter proizvodno in delovno prakso. Smotre tega področja je mogoče uresničiti le z aktivnim vključevanjem v delovni proces delovne organizacije. Program vsebuje v dveh letih skupno 4 tedne proizvodne prakse, ki je lahko različno porazdeljena v dveh letih — po en teden skupaj vsak semester, ali pa skupaj 14 dni v letu. Pri programu proizvodne prakse bo morala vsaka delovna organizacija sodelovati z ustreznimi šolami, s svojo programsko dejavnostjo pa se pri tem delu lahko učinkovito vključi bodoči izobraževalni center pri SOZD HP. Učenci bodo pri opravljanju te prakse spoznavali samoupravno organizacijo dela, značilna dela in naloge, možnosti za uresničevanje znanstvenih in tehnič-no-tehnoloških dosežkov v neposrednem delovnem procesu, povezanost in medsebojno odvisnost umskega in fizičnega dela, se navajali na uporabo pravil varstva pri delu in zaščitnih sredstev. Pri tem je zelo pomembno to, da moramo zasledovati cilj — usposobiti mlade za uresničitev trajne usmeritve: delovno, politehnično in panožno orientacijo. Pri tem vsekakor ne bi smel biti poudarek na konkretnem, poenostavljenem opravilu, ki bi ga slučajno lahko odrinili praktikantom. Učenci bodo morali osvojiti značilna in najpomembnejša delovna znanja in delovne navade ter spoznati in razumeti znanstveno tehnično osnovo sodobne tehnologije dela. Prav tako je namen te prakse spoznavanje ekonomike delovne organizacije ter uvajanje v samoupravljanje. Konkretne naloge bi torej bile: 1. Analizirati in izbrati ustrezna, tipična delovna mesta, oziroma pripraviti in izbrati dela in naloge, ki jih bodo učenci v času proizvodne in delovne prakse opravljali. Te naloge morajo vsebovati načrtovanje, pripravo, proizvodnjo, kontrolo, do pomožnih in drugih spremljajočih se del. 2. Nujno moramo zagotoviti in usposobiti inštruktorje za strokovno in varno delo učencev. 3. Zagotoviti bomo morali materialne in druge pogoje za uspešno izvedbo proizvodne prakse. Naloge so velike in ne smemo preveč graditi na upanju, da našo delovno organizacijo ne bodo »izbrali« za proizvodno prakso. Kot informacijo naj navedem, da bo celotno gospodarstvo na leto moralo zagotoviti proizvodno prakso za več kot 50.000 učencev, za kar bomo v Sloveniji potrebovali 500 do 600 stalnih in več občasnih inštruktorjev. Čimprej se moramo lotiti opisov značiinih del, nalog in opravil ter znanj, ki so potrebna za opravljanje teh del in opravil. Te naloge lahko opravimo uspešno v okviru združenja in izobraževalnih centrov. Usposabljanje za enostavna in manj zahtevna dela in naloge je v usmerjenem izobraževanju ena od neposrednih nalog organizacij združenega dela. Seveda si takega izobraževanja ne moremo zamišljati brez verificiranega izobraževalnega centra. Usposabljanje pripravnikov, kar že dolgo zanemarjamo, bo v usmerjenem izobraževanju doživelo kvalitetnejšo spremembo. Pripravništvo naj bi bilo neposredna oblika povezovanja dela in izobraževanja. Ena od osnovnih nalog, ki jo v takem sestavku ne bom posebej razčlenjevala v veri, da jo vsi poznate, je nenehno izobraževanje in usposabljanje ob delu in iz dela, ki v delovnih organizacijah HP še vedno šepa. O tem drugič! Tiste delovne organizacije, še zlasti dobro tehnološko, organizacijsko in materialno razvite naj bi vse bolj prevzemale poleg proizvodne prakse še realizacijo praktičnega pouka, predvsem zahtevnejšo programsko izvedbo v višjih, zaključnih letnikih poklicnih šol. Na področju izobraževanja nas čaka obilo dela. Ali smo se za tako pomembne in zahtevne naloge pripravili? O tem velja razmisliti in takoj ukrepati. Vodja izobraževalnega centra HP Stanka Zupan Mladi v tozd Delamaris so dobili priznanje za svoje delo v preteklem letu. Priznanje pa ni samo za leto 1979, saj vemo, da lahko dobre rezultate dosežemo postopoma, zato je priznanje mladim iz tozd Delamaris rezultat dela v več letih. Priznanje jim je podelila Občinska konferenca ZSMS Izola, v imenu mladih pa jo je sprejel predsednik osnovne organizacije Siniša Prutki, ki uspešno vodi delo te osnovne organizacije. Mladi v tej temeljni organizaciji so aktivni na vseh ravneh, samoupravni, družbenopolitični, posebno pa se odlikujejo v športu Organizirali so precej športnih tekmovanj, ter se udeležili tekmovanj, ki so bila organizirana v delovni organizaciji ali izven nje. V samoupravnih organih so številčno dovolj zastopani, toda ne samo številčno, saj tudi sode- lujejo pri delu. Prav tako so iz svojih vrst predlagali mlade za sprejem v Zvezo komunistov in tako pripomogli, da so se vrste komunistov v tozd povečale in pomladile. Spomladi in poleti so sodelovali in organizirali mladinske delovne akcije in pohode, ter s tem krepili svojo pripravljenost za obrambo domovine in za izgradnjo novih objektov. V tozd so vedno pripravljeni pomagati z delovnimi akcijami in z drugimi delom. Pripravili so tudi seminar za mlade delavce, vendar ga niso izpeljali do konca, ker jih je prehitelo spomladansko lepo vreme, Izobraževanje inštruktorjev Ko boste prebrali gornji sestavek boste med nalogami zasledili tudi organizacijo seminarja za naše delavce, ki naj bi postali inštruktorji učencev. Tak seminar v naši delovni organizaciji že poteka, to pomeni, da se pripravljamo za naloge, ki nas bodo doletele v usmerjenem izobraževanju. ko si zaželiš ven iz tovarniških zidov. Mladi te tej tozd podobnega priznanja niso prejeli prvič. Ce pogledamo nekaj let nazaj vidimo, da je mladina dobila republiško priznanje za aktivnosti pred kongresom ZSMS leta 1974, priznanje za dobro organizirane akcije krvodajalcev, ter več priznanj za delo na športnem področju. Priznanja pa so dobivali tudi posamezni delavci — mladinci iz tozd. Dobivali so priznanja za delo v vrstah ZSMS, kjer so dokazovali in še dokazujejo kako mora mladina delati. Tako je dobil republiško priznanje za mlade delavce Albert Juriševič, za delo na področju mladinskih delovnih akcij Slavko Klobasa, za delo v osnovni organizaciji, kot organizator in koordinator dela je dobil priznanje Siniša Prutki, priznanja pa so dobivali tudi drugi delavci, ki sedaj ne združujejo več svojega dela in nalog v naši delovni organizaciji. Za mlade v tozd je taka aktivnost v ponos Iz te tozd so iz vrst mladih prihajali delavci, ki so nato sprejemali in še sprejemajo odgovorne naloge v sindikatu, zvezi komunistov in v samoupravnih organih, v svoji temeljni organizaciji, delovni organizaciji in tudi na občini. Mladi pa pogrešajo sodelovanja z ostalimi mladimi v drugih te-(Nadaljevanje na str. 6) Tov. Siniša Prutki — predsednik OOZSM v TOZD DELAMARIS Priznanje za delo (Nadaljevanje s str. 5) meljnih organizacijah v delovni organizaciji. Razen obiska mladim v tozd Gosad, ki je bilo v preteklem letu ostalega sodelovanja ni bilo. Mladi v Delamarisu izdajajo svoj mladinski list, ki ponazarja njihovo delo. Želimo Ravno v tem članku želimo poudariti pomen ter način gospodarjenja in varčevanja pri delu v temeljni organizaciji. Za ilustracijo bomo našteli nekoliko ta-korekoč nepomembnih vzrokov, ki vplivajo na uspešnost poslovanja, ki smo jim priče vsak dan in povsod. Če le pogledamo okoli, lahko vidimo, da nam žarnice gorijo tudi kadar to ni nujno, da so vodovodne pipe odprte, da para pušča, da nam stroji prazni delajo, da kamion tudi po pol ure stoji na dvorišču s prižganim motorjem, da se material pa tudi papir razsipa in uničuje ,ravno tako razno razna embalaža, drobni inventar in podobno; da pri potrošnem materialu od rezervnih delov pa do svinčnikov, strokovnih časopisov, literature in seminarjev vsega preveč naročamo in to vse premalo koristno pri delu. Na koncu da zaključimo na števanje z menzo in izkoriščanjem delovnega časa. Večina delavcev, ki so v bližini menze, so pripravljeni za malico, seveda, če je ta boljša, takrat vsi pridemo jesti, ko pa je malica slabša, takrat nas veliko ne vzame malice ali pa si vzame sendvič, ta malica pa gre v odpad. Z delom so ravno tako težave. Ugotavljamo, veliko odsotnost z dela, prenizko produktivnost in podobno. Pri produktivnosti se ne misli le na delavko in delavca za strojem, ampak tudi na ostale delavce, kjerkoli se dela, da je storilnost prenizka. Torej, vse to skupaj, pa še nekateri drugi elementi, so osnova za notranje ukrepe ekonomske stabilizacije. Tukaj nisem navajal zunanjih faktorjev, ki tudi, pa še v večji meri vplivajo na uspešnost poslovanja TOZD, ki se ugotavljajo v okviru sistema družbenopolitičnih skupnosti in se prenašajo na usklajevanje v združeno delo. V cilju splošne stabilizacije gospodarskega sistema so tudi družbeno politične skupnosti v resoluciji za leto 1980 zastavile ustrezne ukrepe za zmanjšanje porabe in povečanje uspešnosti poslovanja, ki so že upoštevani v predlogu plana TOZD za 1. 1980. Program ekonomske stabilizacije tozd je akcijski program, v da bi v njem sodelovali tudi ostali mladi iz drugih tozd, toda kljub pozivu do sodelovanja ni prišlo. Ob izdaji mladinskega lista, pa pošljejo določeno število izvodov tudi ostalim tozd, toda na pobudo ni nobenega odziva. ALBINA ŠKAPIN katerem je potrebno ugotoviti »notranje rezerve« ter z ukrepi in prizadevanjem vseh delavcev odpraviti te vzroke in izboljšati uspešnost poslovanja. Po smernicah, ki so bile sprejete za ta akcijski program, je potrebno obdelati naslednje ukrepe po TOZD v naši delovni organizaciji: 1. Učinkovitost gospodarjenja in trošenja vseh oblik družbenih sredstev. Tukaj je poseben poudarek na varčevanju z energijo, izkoriščanje in varčevanje s surovinami, varčevanje na ostalih stroških ter nangažiranje obratnih sredstev; 2. Politika zaposlovanja ter izkoriščanje delovnega časa. V tem ukrepu je potrebno analizirati število zaposlenih po delovnih enotah, izkoriščenost delovnega časa, ugotoviti možnosti in potrebe za prerazporeditev delavcev po delovnih enotah, ne da bi zaposlovali nove delavce. Predvideti moramo koriščenje rednih in kolektivnih dopustov. Ne nazadnje tudi o nagrajevanju se moramo še dogovoriti; 3. Razporejanje dohodka in sredstev za osebne dohodke ter skupno porabo. Tukaj moramo omeniti, da je to najbolj občutljiva točka in ukrep, katerega moramo sprejeti v tem stabilizacijskem programu. Morda je celo prav, da se zadeve »zaostrijo« pri osebnih dohodkih, potem se bomo lažje menili za ukrepe na drugih področjih — področjih za varčevanje in pridobivanje dohodka. Torej, v SR Sloveniji je sprejet družbeni dogovor za 1. 1980, po katerem je med drugim dogovorjeno, da osebni dohodki v letu 1980 morajo za 25 % počasneje naraščati od rasti dohodka temeljne organizacije. Z internimi ukrepi moramo ta razmerja doseči s planiranjem potrebnega števila delavcev po delovnih enotah, predvideti tudi maso sredstev za osebne dohodke, ta naj bi se povečevala le z večjo produktivnostjo in uspešnostjo poslovanja. Če ne bomo uspeli povečati uspešnost poslovanja, bomo morali začeti zmanjševati osebne dohodke. 4. Pospeševanje izvoza in zmanjševanje uvoza je splošna naloga v stabilizaciji gospodarstva, ki jo tudi naše temeljne organizacije morajo podpreti. Tukaj se moramo interno dogovarjati o stimuliranju izvoza ter o določanju prioritete pri razporejanju in porabi ustvarjenih deviznih sredstev. TOZD Blagovni promet, skupaj z deviznim oddelkom, mora pripraviti plansko devizno bilanco za leto 1980 po posameznih TOZD, ter ugotoviti devizne aktivce in devizne pasivce v delovni organizaciji. Na tej osnovi moramo pripraviti plan razporejanja deviz in pokrivanja uvoza z devizami, pridobljenih tudi po drugih osnovah. Pri obravnavi zaključnega ra čuna za leto 1979 in plana za leto šamo odpravljati pa tudi precej pozitivnih strani, katere želimo v bodoče še bolj razvijati in tako doseči sistem, ki bo omogočal 1980, smo ugotavljali, da smo takih stabilizacijskih ukrepov nujno potrebni. Za pripravo programa ekonomske stabilizacije so imenovane strokovne komisije po TOZD ter koordinacijska komisija za delovno organizacijo. S programom ekonomske stabilizacije morajo biti vsi ukrepi ovrednoteni ter določen način spremljanja in odgovornost za njihovo izvajanje. Ta program mora biti pripravljen in sprejet do konca meseca marca. Večina ukrepov iz programa morajo postati naša vsakdanja navada pri gospodarjenju in varčevanju, kot tudi, da se elementi stabilizacije vgradijo v plan za naslednje srednjeročno obdobje. Tane Jelič določene rezultate na katerih bomo gradili naprej. Delegati se morajo zavedati odgovornosti, ki (Nadaljevanje na str. 7) Hlyp’ Tov. Aleksander Grbec, vodja delegacije SIS za zdravstvo in otroško varstvo v občini PIRAN Ugotoviti moramo notranje rezerve Uspešnost poslovanja temeljne organizacije ni samo odvisno od zunanjih faktorjev, kot so tržišče, cene redna dobava surovin ter prodaja izdelkov, ta je odvisna tudi od dejavnikov znotraj delovne organizacije, TOZD, pa tudi delovne skupine in posameznika. Naši delegati Šest let je letos odkar smo za- slehernemu delavcu in občanu čeli z uvajanjem delegatskega si- sodelovanje v samoupravnem stema. V teh letih smo ugotovili odločanju na vseh ravneh, njegove slabosti, katere posku- Prehojena pot nam je prinesla Tov. Zdravka Žibrat, delegatka za ZZD občine ORMOŽ (Nadaljevanje s str. 6) so jo sprejeli, svoje naloge morajo dosledno izvrševati, ker le tako bomo dosegli tisto, kar smo si zastavili. V naši delovni organizaciji imamo delegacije, ki dobro izpolnjujejo svoje naloge in druge, kjer je delo slabo. Pogovarjali smo se z nekaterimi delegati, ki so takole povedali o svojem delu: Žibrant Zdravka, član delegacije za zbor združenega dela SO ORMOŽ. »Naša delegacija dobi gradivo iz Skupščine občine Ormož. Predsednik naše delegacije skliče delegacijo, kjer obravnavamo gra- »Iz moje dosedanje prakse delegata bi predlagala, bolj aktivno delo vseh delegacij in vključevanje v delo delegacij čim več mladih delavcev, ki so že v naši tozd ali bodo šele prišli. Zakaj tudi tukaj velja, da na mladih svet sloni.« Tako se je zaključil razgovor z delegatko iz tozd Gosad. Naslednji naš sogovornik je bil FIGUR RUGERIJ iz tozd Delamaris. Na naša vprašanja je odgovoril, da deluje v delegaciji SIS za telesno kulturo Skupščine občine Izola, oziroma vodi delo te delegacije. Toda v večini primerov nimajo pogojev za treninge, saj nimamo primernih športnih centrov. Primanjkuje nam pa tudi prostor, kjer bi se rekreirali ostali občani, ki nimajo namena doseči športnih uspehov, temveč samo rekreacijo. Na koncu še nekaj, kar nima nič opraviti z delom v delegaciji, temveč s splošno aktivnostjo tov. Fičurja. Aktiven je namreč tudi na področju SLO in DSZ, za kar je dobil že več priznanj. GRBEC ALEKSANDER je vodja delegacije SIS za zdravstvo in otroško varstvo v tozd »Zičimba«, kjer sem ga tudi dobila. Pri mojem poizvedovanju, kdo je najbolj aktiven v delegaciji v tozd »Začimba«, so mi omenili tov. Grbec, ki poleg svojih delovnih dolžnosti in samoupravljalskih, skrbi za svoje lastno izobraževanje, saj obiskuje dopisno šolo. Tudi tedaj, ko sem ga poiskala je imel malo časa za pogovor, zato mi je dejal, da bo kar hitro povedal to, o čemer ga bom spraševala. V začetku pogovora je omenil, da je celotna delegacija aktivna, da so si v sami delegaciji razdelili delo. V začetku je večina dela bila odvisna od njega, sedaj pa so si delo razdelili tako, da nekateri spremljajo področje zdravstva, drugi pa bolj področje otroškega varstva. Tako je delo lažje, saj je tudi bolj kontinuirano. »Gradiva, ki jih dobivamo v razpravo so precej obširna, delno nerazumljiva, pa tudi prepozno prihajajo k nam. Kratek povzetek gradiva bi nam kar prav prišel, saj bi delo lahko lažje opravili ter sprejemali boljše odločitve. Tako pa nam včasih kar zmanjka časa. Gradivo obravnavamo sami na delegaciji, brez strokovne pomoči zunanjih delavcev ali naših strokovnih delavcev in družbenopolitičnih organizacij. Gradivo obravnavamo samo na delegaciji, medtem ko ostali delavci ne vedo za rezultate obravnave, pa tudi o sprejetih sklepih jih ne obveščamo. To je pomanjkljivo v naših delegatskih odnosih. Problemov, ki se pojavljajo v obeh skupščinah je precej. Otroško varstvo še ni urejeno tako kot občani pričakujemo, zato je precej pripomb na delo. Premalo je vrtcev, premalo urejenih igrišč, prošenj za sprejem v otroško varstvo pa vedno preveč. Zato se pojavijo nepravilnosti, slaba volja in obrekovanje. Tu so še socialni problemi, katere se rešuje v prvi vrsti, varstvo za otroke matere samohranilke in še kaj. Prav tako je tudi v zdravstveni skupščini vedno dovolj pripomb in mnenj, saj nimamo najbolje zagotovljenega zdravstvenega varstva ne preventive in tudi ne kurative. Sedaj bomo dobili nov zdravstveni dom v Luciji toda ne vem koliko časa bo zadostoval za potrebe. ALBINA ŠKAPIN Tov. Rugerij Fičur — vodja delegacije SIS za telesno kulturo v občini IZOLA divo za sejo skupščine. Gradivo obravnavamo natančno. Pri vsaki točki dnevnega reda zavzemamo svoje stališče, ki ga nato posreduje delegat na seji skupščine. O naših sejah se vodi zapisnik, ki se hrani v arhivu našega tozd«, je povedala Zdravka Žibart, zaposlena v tozd Gosad, sicer pa članica delegacije za Zbor združenega dela SO Ormož. O delu delegacije je povedala še naslednje: »Ob obravnavi gradiva nimamo posebne strokovne pomoči od vodilnih delavcev ali od delavcev SO Ormož. Gradivo nam razloži predsednik naše delegacije Roman Žabot. Seveda pa nam na našo željo pomaga tudi naš direktor temeljne organizacije, pa tudi predsedniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Ob tem je bilo odveč moje vprašanje, če so na sejah skupščine samo za število, saj so vsi člani delegacije aktivni in dobro delujejo. To pomeni, da so kot oblikovalci stališč in mnenj aktivni. Toda stališča in mnenja, ki so sprejeta na seji skupščine je potrebno prenesti v delovno okolje, da bi se z odločitvami seznanili še ostali delavci. Kako pa se to izvaja v tozd Gosad? »Delavce samo delno seznanimo o obravnavanem gradivu in to predvsem na zborih delavcev, pa tudi na sejah organov upravljanja. Toda to obveščanje ni vedno hitro. V vsakodnevnih problemih pozabimo na sklepe skupščine in tako tudi delavci ne zvedo za njih«, je povedala delegatka Zdravka. Na koncu mojega razgovora pa še vprašanje, kaj bi predlagala iz svoje dosedanje prakse delegata za bodoče delo delegatov? Kako deluje vaša delegacija in kako vsklajujete delo kot predsednik delegacije? »Najprej to, v tej delegaciji delujem, ker me to področje dela veseli, saj se zanimam za športna dogajanja ne le v Izoli, temveč tudi drugje. Seveda je v naši delegaciji večina delegatov takih, ki jih zanima telesnokulturna dejavnost zato gradivo vedno obravnavamo. Naša delegacija prav zaradi takega sestava dobro deluje, razen redkih izjem. Gradivo se mi zdi preobsežno, saj je včasih nemogoče toliko predelati in nato zavzeti kakršnokoli stališče. Potrebovali bi kratek povzetek gradiva, ker bi tako lažje obravnavali in lažje zavzemali kvalitetna stališča. Tako pa potrebujemo precej časa samo za branje tega gradiva, kaj šele za poglobljeno razpravo. Pred odhodom našega delegata na skupščino se ne pogovorimo z vsemi delavci o njihovih stališčih, ker se mi zdi to nemogoče izvesti. Pogovorimo se mi, delegati med seboj, v razpravo pa vključujemo še druge delavce, ki so nam najbližji po delu. Ko se delegat vrne iz skupščine, nam poroča o sprejetih sklepih, toda spet samo ožji skupini, zato ostali delavci ne vedo kaj se dogaja. Če ob obravnavi gradiva česa ne razumemo, vprašamo za pojasnilo na seji skupščine.« Kako je danes s telesnokulturo v občini Izola? »V Izoli imamo precej športnikov, ki delujejo v raznih športnih panogah in tam dosegajo lepe športne uspehe. To so nogometaši, karateisti, veslači, jadralci, ki so poznani po svojih uspehih, tudi izven meja naše občine. fUftsv Resolucija za leto 1980 Sprejeto srednjeročno planiranje za leto 1976—1980 se s tem letom izteka. Pred petimi leti in nato vsako leto smo sprejemali letni plan nalog, katere bi morali v vsakem letu izvršiti. Toda kljub vsem naporom nam na vseh področjih ni uspelo. Razlog zato iščemo in smo iskali v raznih subjektivnih in objektivnih težavah, čeprav se zavedamo, da bi lahko mnogo več naredili, če bi se bolj zavedali naših nalog in jih izpolnjevali. Zato prihajamo v novo srednjeročno obdobje 1981—1985 s številnimi nalogami, prav tako velike pa so naloge, ki nas čakajo v tem letu. Izvršni svet skupščine občine Piran je v resoluciji o izvajanju družbenega plana razvoja obalnega območja za obdobje 1976—1980 v letu 1980 napisal, da ni bilo izvršeno vse, kar smo si zastavili v resoluciji. Naloge zastavljene v resoluciji so velike. Pogledali bomo samo tisto, kar je sprejeto za našo delovno organizacijo, oziroma za temeljne organizacije, ki imajo sedež v občini Piran. L redništvo NAŠ — V resoluciji se predvideva rekonstrukcija tozd Začimba, delno v tem letu, ostalo pa v naslednjih letih. Investicija bo v vrednosti 146 milijonov din. — TOZD SOLINE: pripravljalna dela za pridobivanje morske soli na industrijski način —- vlaganja v letu 1980, 35 milijonov din, seveda pod pogojem, da bodo zbrana sredstva na podlagi dogovarjanja in združevanja sredstev. — TOZD KMETIJSKA PROIZVODNJA: druga etapa hidro in aglomelioracije v sečoveljski dolini ter nadaljevanje investicije v nasadu hrušk, obnova vinograda v Seči in nasad breskev. — TOZD BLAGOVNI PROMET: vložil naj bi v nova transportna sredstva in skladišča. Kot občani in kot delavci se bomo borili za povečanje dohod ka, za zmanjšanje stroškov in za vse tisto, kar smo zapisali v resolucijo in sprejeli kot svoje naloge. (Nadaljevanje na str. 8) GLAS PORTOROŽ-DSSS (066) 73-151 (Nadaljevanje s str. 7) — o — V občini Izola tudi ugotavljajo, da ni bilo izvršeno vse kar je bilo zapisano, zato se bo potrebno v naslednjem obdobju truditi, da se napisane naloge tudi izvršijo. Za temeljne organizacije HP Droga, ki imajo svoj sedež na območju občine Izola se ugotavlja, da so osnovne in prioritetne naloge tozd Delamaris, Argo in Riba v realizaciji prve faze sanacijskega programa, ki je že bil samoupravno sprejet in družbeno verificiran. TOZD ŽIVILA pa predvideva gradnjo skladišč kmetijskih pridelkov za kooperacijske in lastne proizvode. V obeh občinah se predvideva večja stanovanjska gradnja, sanacija starih delov mesta in ureditve nekaterih komunalnih pomanjkljivosti. Naloge, katere smo zapisali v resolucije — ne samo občinske — temveč tudi republiške so velike, zato pa mora biti naše delo učinkovito in dobro. (Resolucija iz ostalih občin, kjer imamo naše temeljne organizacije in poslovne enote nismo dobili). PLANIRANJE Kaj predvidevamo za 1. 1980 Predvidevanja za leto 1980 oziroma letni plan za to leto so sestavljeni na naslednjih izhodiščih: 1. Predvidena so vsa povečanja surovin, embalaže in ostalega materiala ter energetike (18 do 32 odstotkov), glede na sprejete družbene dogovore. 2. Prodajne cene gotovih izdelkov na domačem trgu so v masi za DO dvignjene za 14,6 % glede na stanje 31. 12. 1979, izvozne cene pa so planirane na podlagi napovedi izvoznega oddelka v TOZD Blagovni promet. 3. Obseg proizvodnje je predviden v skladu s kapacitetami posameznih TOZD in planom prodaje za leto 1980. 4. Drugi (fiksni) stroški poslovanja so korigirani z resolucij-skimi načeli. 5. Osebni dohodki so planirani glede na resolucij ska določila v skladu s predvidenimi finančnimi rezultati. 6. Temeljna organizacija »Blagovni promet« izkazuje svojo realizacijo oziroma celotni prihodek skozi skupni prihodek s proizvodnimi TOZD z udeležbo v določenem procentu. 7. Delovna skupnost skupnih služb izkazuje svojo realizacijo s svobdno menjavo dela po dogovoru s posameznimi TOZD, ki ji dajejo udeležbo oziroma del svojega dohodka. Z glavnimi pokazatelji prikazano poslovanje po planu za leto 1980 pa bo kot prikazujemo v naslednjih tabelah po TOZD v primerjavi z letom 1979: 1. 2. Fizični plan v primerjavi z letom 1979 ne izkazuje nabenega povečanja (doseženo 1979 15.868 ton — plan 1980 15.100 ton — indeks 95,2). Finančni plan v 000 din 1979 plan 1980 indeks Celotni prihodek 72.897 63.224 87 Porabljena sredstva 29.581 25.718 87 Dohodek 30.324 37.505 95 Čisti dohodek 33.790 27.043 80 Bruto OD 16.656 16.656 100 TOZD »ZAČIMBA« 1. Fizični plan predvideva 19-odstotno povečanje proizvodnje glede na leto 1979 oziroma 5.451 ton za leto 1980 glede na doseženih 4.579,2 tone v letu 1979. 2. Finančni plan v 000 din 1979 plan 1980 indeks Celotni prihodek 650.260 777.385 120 Porabljena sredstva 583.149 673.128 115 Dohodek 67.110 104.257 155 Čisti dohodek 35.920 57.352 160 Bruto OD 12.917 15.441 120 TOZD »SUDEST« 1. Fizični plan za leto 1980 in predvidena povečanja glede na leto 1979 le domači trg se povečuje za 2 odstotka. v 000 din 2. Finančni plan 1979 plan 1980 indeks Celotni prihodek 151.424 149.430 99 Porabljena sredstva 132.317 117.535 89 Dohodek 19.107 31.895 167 Čisti dohodek 11.399 22.192 195 Bruto OD 8.452 10.800 128 TOZD »GOSAD« 1. Fizični plan predvideva povečanje obsega proizvodnje za 28 % glede na realizirano v letu 1979, predvsem se to nanaša na povrtnine in zelenjavo ter izdelke obrata »Jelka« Vrhnika. 2. Finančni plan v 000 din 1979 plan 1980 indeks Celotni prihodek 226.831 231.591 102 Porabljena sredstva 192.955 181.251 94 Dohodek 33.879 50.340 149 Čisti dohodek 20.589 33.080 161 Bruto OD 16.543 21.938 133 TOZD »KMETIJSKA PROIZVODNJA« 1. Fizični plan za leto 1980 predvideva povečanje pri breskvah za 3 %, hruškah 50 % in jabolkah 219 % glede na leto 1979, grazdje pa je glede na lanske izjemno dobre pogoje planirano za 10 % nižje. 2. Finančni plan v 000 din 1979 plan 1980 indeks Celotni prihodek 20.085 20.292 101 Porabljena sredstva 8.814 8.800 100 Dohodek 11.270 11.492 102 Čisti dohodek 8.565 9.012 105 Bruto OD 7.512 7.805 104 TOZD »ARGO« 1. Fizični plan predvideva v celoti 10 % povečanje glede na dosežke v letu 1979. Povečanje je predvsem pri tekočih dodatkih jedem, kavovinah in kavi. 2. Finančni plan v 000 din 1979 plan 1980 indeks Celotni prihodek 215.752 274.754 127 Porabljena sredstva 189.860 248.080 131 Dohodek 25.892 26.673 103 Čisti dohodek 18.324 20.657 112 Bruto OD 15.059 16.508 110 TOZD »DELAMARIS« 1. Proizvodnja po planu za leto 1980 je za 12 odstotkov višja v primerjavi z doseženo v letu 1979, kar gre na račun povečanja sardin, skuše in tune v olju in ribje paštete. 2. Finančni plan v 000 din 1979 plan 1980 indeks Celotni prihodek 496.323 607.469 122 Porabljena sredstva 378.612 488.189 129 Dohodek 117.711 119.280 101 Čisti dohodek 79.698 89.750 112 Bruto OD 57.154 64.104 112 TOZD »RIBA« 1. Predvideva se 32-odstotno povečanje ulova glede na dosežene količine v letu 1979 predvsem je to na osnovi izkoristka kapacitet in kar je bil v lanskem letu izreden izpad, za kar pa je več vzrokov — osnovni so neugodne razmere in zastarela tehnologija ulova. 2. Finančni plan v 000 din 1979 plan 1980 indeks Celotni prihodek 42.338 58.762 138 Porabljena sredstva 19.996 19.427 97 Dohodek 22.342 39.335 176 Čisti dohodek 18.162 32.749 180 Bruto OD 24.661 27.845 113 Izguba 8.169 TOZD »ŽIVILA« 1. Ker je ta TOZD na področju trgovine in se ne more ugotavljati fizični promet, zanjo dajemo le finančni plan, ki je v primerjavi z letom 1979 naslednji: 2. Finančni plan v 000 din ,, 1979 plan 1980 indeks Celotni prihodek 303.675 396.245 130 Porabljena sredstva 261.224 345.528 132 Dohodek 42.450 50.716 119 Čisti dohodek 36.337 41.015 113 Bruto OD 25.827 30.326 (Nadaljevanje 117 na str. 9) (Nadaljevanje s str. 8) TOZD »BLAGOVNI PROMET« 1. Enako kot TOZD »Živila« je tudi TOZD »Blagovni promet« na področju trgovine in njegova osnovna naloga je plasirati proizvodni program proizvodnih TOZD HP »Droga«. Podajmo finančni plan za leto 1980 v primerjavi z doseženimi rezultati 1979. 2. Finančni plan v 000 din 1979 plan 1980 indeks Celotni prihodek 143.414 136.100 95 Porabljena sredstva 90.793 70.746 78 Dohodek 52.804 65.354 124 Čisti dohodek 43.808 55.925 128 Bruto OD 39.635 45.700 115 DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Ker delovna skupnost skupnih služb opravlja dela in naloge za vse TOZD HP — Droga podajmo le njen finančni plan, ki je seštevek prispevka TOZD in njihovega dohodka na osnovi svobodne menjave dela. Finačni plan v 000 din 1979 plan 1980 indeks Celotni prihodek 57.388 51.580 89 Porabljena sredstva 24.134 20.448 85 Dohodek 33.254 31.131 94 Čisti dohodek 30.514 28.410 93 Bruto OD 24.700 25.708 104 Zbirni finančni plan za delovno c javi z letom 1979 je naslednji: organizacijo ] H P — Droga v primer- Finančni plan v 000 din 1979 plan 1980 indeks Celotni prihodek 2.380.387 2.766.832 116 Porabljena sredstva 1.911.255 2.198.854 115 Dohodek 469.132 567.978 121 Čisti dohodek 336.637 417.185 124 Bruto OD 249.118 282.831 114 Skladi 87.519 134.354 154 Izguba 8.169. — — ZAKLJUČKI: Prikazani predlogi planov po TOZD so bili obravnavani skupaj z zaključnimi računi in sprejeti v tej obliki s pripombami, ki bodo skupaj z uskladitvami nekaterih količin proizvodnje v posameznih TOZD ter popravki delitvenih razmerij med proizvodnimi TOZD, TOZD BLAGOVNI PROMET in DSSS v dokončnem predlogu popravljeni in sprejeti do konca meseca marca letos. Glede investicijskih naložb v letu 1980 pa se moramo sprijazniti z dejstvom, da nam primanjkuje denarja. Pri obravnavi posameznih investicijskih programov pa so sprejete določene prioritete in sicer, da program tovarne soli ter program razvoja in sana- Družbenopolitična organizacija zveza sindikatov Občni zbori osnovni organizacij Zveza sindikatov Jugoslavije je zrasla iz predvojnega revolucionarnega gibanja jugoslovanskih narodov in narodnosti, iz delavskega razreda, ki je pod vodstvom komunistične partije v revolucionarnem in narodnoosvobodilnemu boju izbojeval svojo nacionalno, socialno ter ekonomsko svobodo. Občni zbor sindikatov OOZS TOZD SOLINE cije ribiške dejavnosti ima prioriteto v srednjeročnem programu SR Slovenije za obdobje 1981 do 1985. Posamezne faze se začnejo tudi prej, odvisno od razpoložljivih sredstev. Drugim programom se mora določiti prioriteta v okviru Splošne banke Koper, ravno tako odvisno od razpoložljivih lastnih sredstev TOZD in delovne organizacije. Kot prioriteta za 1. 1980 imajo programi: TOZD Delamaris, marinade in program uvedbe Alu-doz; TOZD RIBA, zaključek nabave dveh ribiških ladij in priprava sanacijskega programa; TOZD KMETIJSKA PROIZVODNJA, realizacija programa nasadov vinograda in hrušk, ter zaključek investicij v teku. Mitja Dolhar nujnost aktivnega delovanja OOZS v povezavi z ostalimi DPO in samoupravnimi organi. Danes želim spregovoriti le o občnih zborih naših OOZS, ki so potekali v glavnem v januarju 1980. Občni zbori so tudi priložnost, kot sem slišala nekega tovariša na enem naših zborov, da si odkrito in brez zadržkov povemo vse, kar nas »tišči« v zvezi z našim delom in delovnimi odnosi. Občni zbori OOZS nikakor ne bi smeli iti mimo delavcev brez temeljitih razprav, sprejemov predlogov in ukrepov. Pa vendarle je ponekod bilo tudi tako. Bili smo tiho, nismo si imeli kaj povedati. Opazovalci bi lahko ugotovili, da nimamo nobenih problemov, nobenih nedorečenih zadev. Sami pa vemo, da ni tako.. Ali smo toliko pasivni, da se nam ne ljubi spregovoriti, ali pa smo tako nesvobodni, da si ne upamo spregovoriti. Kakorkoli, tega ne gre zanemarjati, sicer pa, taki primeri niso bili v večini. V kratko informacijo objavlja mo le imena predsednikov novoizvoljenih IO OOZS v naši delovni organizaciji. V TOZD ARGO je predsednik OOZS Kranjc Franci (v ARGU so imeli le letno konferenco). V TOZD BLAGOVNI PROMET je predsednik OOZS Prelaz Marjan. V TOZD DELAMARIS (imajo 3 OOZS), predsedniki pa so Bizjak Zvonko, Petelin Miro in Šik Pavla. V TOZD GOSAD je predsednik OOZS Koser Stanko. V TOZD GOSAD, PE JELKA Vrhnika je predsednik OOZS Ma-lovašič Janez. V TOZD KMETIJSKA PROIZVODNJA je predsednik OOZS Škrk Aldo. V TOZD RIBA je predsednik OOZS Stipančič Ivan. V TOZD SOLINE je predsednica OOZS Huszar Nada. V TOZD ZAČIMBA je predsednik OOZS Škraba Marko. V TOZD SUDEST je predsednik OOZS Kocjančič Anton. V TOZD ŽIVILA je predsednik OOZS Kogovšek Branko. V DSSS DO HP DROGA pa je novi predsednik OOZS Marjan Brecelj. Novim predsednikom OOZS želimo čimveč uspešnega dela, sicer pa se bodo novi predsedniki lahko spoznali na ustanovni konferenci OOZS delovne organizacije. MD Izvoljeni delegati v samoupravne organe V današnjih življenjskih razmerah je sindikat še vedno pomemben dejavnik razvoja samoupravnih socialističnih odnosov za nadaljnje stalne krepitve vloge delavskega razreda v razvoju vseh področij našega življenja. Skratka, naloge sindikata so obširne in pomembne iz česar moramo vedno znova ugotavljati Želimo vam osvežiti spomin. Namreč na 7. december, ko smo imeli volitve v samoupravne organe, volili smo delavski svet posameznih temeljnih organizacij, delegacije za delavski svet delovne organizacije, člane disciplinske komisije in predsednika disciplinske komisije ter člane samoupravne delavske kontrole. V mesecu decembru so se delavski sveti konstituirali in začeli z delom. Imenovali so svoja delovna telesa. Delavski svet delovne organizacije pa je na svoji prvi seji imenoval odbore in sicer: Odbor za družbeni standard in kadrovsko politiko, Odbor za ekonomiko, organizacijo poslova- nja in razvoj in Odbor za varstvo pri delu. V tem mesecu potekajo seminarji, ki naj pripravijo delegate v delavski svet tozd in delegacijo za delavski svet delovne organizacije za njihovo bodoče delo. Naloge, ki se postavljajo pred delegate so velike, posebno pa še v tem letu, ko so vsa naša prizadevanja za čimboljšo proizvodnjo in zmanjšanje stroškov. Objavljamo imena tistih, ki so bili izvoljeni kot delegati in bodo opravljali svojo nalogo v naslednjih dveh letih. Menimo, da je to potrebno saj včasih ne vemo kdo je naš predstavnik v samoupravnih organih. (Nadaljevanje na str. 10) (Nadaljevanje s str. 9) Na podlagi sklepov delavskih svetov — DO, TOZD in DSSS o razpisu volitev so se dne 7. 12. 1979 vršile volitve v samoupravne organe DO, TOZD in DSSS. Volilna komisija DO je pregledala poročila o izidu volitev v TOZD in DSSS ter ugotovila, da so bili izvoljeni naslednji delegati: I. DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE HP »DROGA« PORTOROŽ — Delegati iz TOZD »Argo« Izola Kranjc Franc, Marc Višnja, Vrtovec Marija. — Delegati iz TOZD »Delamaris« Izola Dujmovič Milan, Gašperini Alberta, Hadžič Paša, Kaligarič Nela, Klobasa Slavko, Mamilovič Marija, Molk Romana, Petelin Miro, Poropat Sonja, Požar Edvard, Prelec Mafalda, Strasner Ana. i — Delegati iz TOZD »Riba« Izola Čehovin Emil, Hervatič Rozita. Jakomin Rajko, Radolovič Gvido. — Delegati iz TOZD »Živila« Izola Čendak Marjan, Grdina Vladimir, Erceg Vinko, Drožina Vladimir, Islamovič Katarina. — Delegati iz TOZD »Soline« Seča Fičur Peter, Lulik Matija, Zu-dič Jože. — Delegati iz TOZD »Začimba« Seča Klak Frančiška, Kužel Bogdan, Petretič Aldo. — Delegati iz TOZD »Kmetijska proizvodnja« Lucija Bažec ing. Modest, Prinčič Mihael, Rebernik ing. Zdenko. — Delegati iz TOZD »Blagovni promet« Portorož Tov. Teodor Čok — predsednik disciplinske komisije DO ■CD MtB sililiSIS Grlj Aldo, Kapelj Savo, Ker-šovan Božena, Knep Brane, Kovačič Boža. — Delegati iz TOZD »Sudest« Gradišče Cetin Magda, Juriševič Jurij, Kocjančič Anton. — Delegati iz TOZD »Gosad« Središče ob Dravi Malovašič Janez, Mavser Milka, Meško Ferdo, Žibrat Zdravka. — Delegati iz Delovne skupnosti skupnih služb, Portorož Baričič Ivan, Ferluga Ivanka, Mahne Branko, Ogrizek Ondina. II. ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE DO HP »DROGA« PORTOROŽ — Delegati iz TOZD »Argo« Izola Jukič Sonja, Kaligarič Silvano. — Delegati iz TOZD »Delamaris« Izola Grizonič Marija, Marc Ivan. — Delegati iz TOZD »Riba< Izola Roškar Roman, Vrtovec Jože. Volišče v TOZD ZAČIMBA — Delegati iz TOZD »Živila« Izola Para vel Franko, Vlačič Majda. — Delegati iz TOZD »Soline« Seča Drožina Sonja, Fakin Robert. — Delegati iz TOZD »Začimba« Seča Fajt Slavka, Pahor Viktorija. — Delegati iz TOZD »Kmetijska proizvodnja Lucija Klarič Silvo, Stojanovič Siniša. — Delegati iz TOZD »Blagovni promet« Portorož Godnič Helena, Petronio Fer-ruccio. — Delegati iz TOZD »Sudest« Gradišče Čižman Branko, Jakulin Emil. — Delegati iz TOZD »Gosad« Središče ob Dravi Logožar Jože, Praček Ivanka. — Delegati iz Delovne skupnosti skupnih služb, Portorož Černelič Zmago, Baloh Andrej-ka. III. DISCIPLINSKA KOMISIJA HP »DROGA« PORTOROŽ — Predsednik disciplinske komisije Čok Teodor. — Člani iz TOZD in DSSS — TOZD »Argo« Izola Klemenc Danica, Kleva Aleksander. Volilni odbor v TOZD ŽIVILA — TOZD »Delamaris« Izola Fičur Rugerij, Lakošeljac Milan. — TOZD »Riba« Izola Hervatič Rozita, Pestelj Silvo. — TOZD »Živila« Izola Babič Suzana, Pohlen Franc. — TOZD »Soline« Seča Debernardi Mariano, Gei Ricar-do. — TOZD »Začimba« Seča Abramič Virgilij, Škrk Giocon-da. — TOZD »Kmetijska proizvodnja« Lucija Čuk Franc, Gosar ing. Marta. — TOZD »Blagovni promet« Portorož Baričič Albinca, Lipovšek Robert. — TOZD »Sudest« Gradišče Carič Mirko, Hrvatin Marija. — TOZD »Gosad« Središče ob Dravi Munda Anica, Turk Metka. — Delovna skupnost skupnih služb Portorož Bratina Marija, Prijatelj Janja. — Člani disciplinske komisije z liste zbora združenega dela — Skupščina občine Piran černjač Jožica, Oražem Anita, Udovič Pavel, Turšič Peter. — Skupščina občine Izola Debeljak Vera, Jakin Valter, Lovšin ing. Valentin, Živkovič Josip. — Skupščina občine Sežana Silič Tamara, Velikonja Andrej. — Skupščina občine Ormož Polič Franc, Rudolf Hilda. IV. DELAVSKI SVETI TOZD IN DSSS — Delavski svet TOZD »Argo« Izola Barhanj Branko, Bergamasco Aldo, Furlan Marija, Grizonič Petra, Jukič Sonja, Kovačič Zdenka, Kranjc Franc, Milenkovič Zdenka, Novak Marjan, Ojdanič Marija, Sevčnikar Ada, Starc Silva — nam. pred., Šverko Milenko, Tavčar Karlo, Trebeč Gvido — predsednik. — Delavski svet TOZD »Delamaris« Izola Babič Fabio, Božič Marija, Božič Palmira, čatič Akif, Čok Boris, Gergeta Silvo, Kleva Anica, Košmrlj Marija, Peroša Vojko, Petvar Bojan — nam. predsednice, Podlogar Elda, Pušpan Elizabeta — predsednica, Sinožič Ivan, Sokolič Liljana, Tul Evfemija. Volitve v TOZD KMETIJSKA PROIZVODNJA — Delavski svet TOZD »Riba« Izola Gantar Miro, Glavič Loredano, Grm Marjan, Gruden Aldo, Kovačič Mirko, Marsič Bruno, Ojdanič Peter — predsednik, Pisak Ivan, Pohlen Marjan, Radolovič Gvido, Ribarič Ivan, Simič Dušan, Šuc Vojko, Šain Bruno, Šuran Lucjan. Volitve v TOZD ARGO (Nadaljevanje na str. 11) (Nadaljevanje s str. 10) — Delavski svet TOZD »Živila« Izola Bičič Slavica, Kogovšek Branko nam. predsednika, Kranjc Zlatko, Grdina Vladimir, Islamo-vič Katarina, Drožina Vladimir — predsednik, Bonin Loredana, Muženič Bruno, Mihovilič Petar, Lončar Josip, Kutnjak Margarita, Božinovič Petar, Mihailovič Mar-gita, Jelavič Nedeljko, Aleksič Duško. — Delavski svet TOZD »Soline« Seča Špeh Emil — predsednik, Lipovec Anton, Hribar Anton, Peroša Vid, Bucaj Ivan, Bajc Viktor, Fičur Franc, Panger Albin, Fičur Peter — nam. predsed., Krmac Klavdijo, Ruzzier Italo, Tul Lino, Vižintin Mario, Kersikola Nelo, Rebol Giorgina. Volitve v DSSS — Delavski svet TOZD »Začimba« Seča Bradaš Sergio, Grbec Darijo — predsednik, Grbec Aleksander, Pribac Anita, Fajt Mirjan, Kljun Emilija, Drenik Marko — nam. predsednika, Flego Olivijo, Špeh Nerina, Lukin Marija, Grbec Marija, Zupanc Silva, Sabadin Joža, Viler Pina, Nadišič Vesna. — Delavski svet TOZD »Kmetijska proizvodnja« Lucija Bažec ing. Modest — predsednik, Bernardi Libera, Bonin Ati-lijo, Čuk Franc — nam. predsednika, Grbec Jože, Kapel Albert, Kavaš Marija, Kleva Aldo, Krmac Benito, Vesel Milan, Zajec Roman. — Delavski svet TOZD »Blagovni promet« Portorož Franca Mara, Grižon Marjan — nam. predsednika, Drožina Vlado —- predsednik, Čeh-Mancin Mira, Blaževič Avrelija, Knep Brane, Izmajlov Nina, Butinar Avgust, Štajhar Albin, Benčič Marijo, Po- bega Pino, Stankov Duško, Zupančič Jože, Lukič Stepan, Faganel Niko. — Delavski svet TOZD »Su-dest« Gradišče Debeljak Marija, Dodič Iva, Dodič Jadranka, Frank Zdenko, Granduč Neva, Ivančič Aleksandra, Ivančič Zmaga — predsednik, Kakovič Dora, Kakovič Karlo, Kocjančič Rado, Mihalič Darko, Psič Ivan — nam. predsednika, Rus Dušan, Kavšek Nežka, Manfreda Julij. — Delavski svet TOZD »Gosad« Središče ob Dravi Jugovič Nevenka, Krašovec Marija — nam. predsednika, Kogovšek Zdenka, Umek Milan, Dobnikar Marija, Polanc Štefan — predsednik, Horvat Ivan, Sabo Pišta, Logožar Ivo, Kreutz Marija, Haložan Zinka, Bratuša Milan, Koser Stanko, Mlakar Marta, Jaki Milica. — Delavski svet Delovne skupnosti skupnih služb Portorož Batistič Marija, Dovč Marija, Dujc Vanja, Gombač Srečko, Jamšek Jože, Janežič Rosana, Kekič Marija, Kukanja Mila — nam. predsednika, Lovrič Emil, Mahne Branko, Nikolič Zoran, Plaznik Sergia, Raktelj Boris, Tripar Kristina, Tul Marija — predsednik. V. KOMISIJE ZA SAMOUPRAV NO DELAVSKO KONTROLO V TOZD IN DSSS — TOZD »Argo« Izola Grbec tSanko, Veselinovič Milena, Smokovič Otavio. — TOZD »Delamaris« Izola Marc Ivan, Mladenovski Rade, Štampar Edvard. — TOZD »Riba« Izola Božič Dino, Roškar Roman, Vrtovec Jože. — TOZD »Živila« Izola Gorela Vilma, Paravel Franko, Bogateč Marija. — TOZD »Soline« Seča Fakin Robert, Družina Sonja, Šau Sergio. — TOZD »Začimba« Seča Špeh Gabrijela, Prodan Jože, Čadež Marija. — TOZD »Kmetijska proizvodnja« Lucija Klarič Silvo, Krt Elijo, Stojanovič Siniša. Tov. Višnja Marc — predsednica DS DO HP DROGA — TOZD »Blagovni promet« Portorož Budal Marjan, Petronio Feruc-cio, Štrancar Miro, Godnič Helena, Bratina Bernard. — TOZD »Sudest« Gradišče Čižman Branko, Šturm Stanislav, Valenčič Vojka. — TOZD »Gosad« Središče ob Dravi Logožar Jože, Boj Zdravko, Nared Pavla. — Delovna skupnost skupnih služb Portorož Dolher Mitja, Mezgec Irena, Klun Sonja. ; '• s ■ \ Veselo vzdušje je bilo pri volitvah tudi v TOZD SOLINE Volitve v TOZD RIBA I. ODBOR ZA DRUŽBENI STANDARD IN KADROVSKO POLITIKO 1. Sranjc Franc — tozd »Argo« Izola, 2. Hrvatin Aldo — tozd »Delamaris« Izola, 3. Zalokar Jože — tozd »Riba« Izola, 4. Kogovšek Branko — tozd »Ži vila« Izola, 5. Husar Nada — tozd »Soline« Seča, 6. Škrk Gioconda — tozd »Začimba Seča, 7. Kovačič Boža — tozd »Bla govni promet« Portorož, 8. Bernardi Libera — tozd »Kmetijska proizvodnja« Lucija, 9. Žerjal Ester — tozd »Sudest« Gradišče, 10. Meško eFrdo — tozd »Gosad« Središče ob Dravi, II. Šajina Lojzka — Delovna skupnost skupnih služb. 11. ODBOR ZA EKONOMIKO, ORGANIZACIJO POSLOVANJA IN RAZVOJ 1. Veselinovič Milena — tozd »Argo« Izola, 2. Šik Pavla — tozd »Delamaris« Izola, 3. Prodan Rina — tozd »Riba« Izola, 4. Firm Miro — tozd »Živila« Izola, 5. Lulik Matija — tozd »Soline« Seča, 6. Petretič Aldo — tozd »Začimba« Seča, 7. Ohnjec Franc — tozd »Blagovni promet« Portorož, 8. Gosar Marta — tozd »Kmetijska proizvodnja« Lucija, 9. Kocjančič Anton — tozd »Sudest« Gradišče, 10. Čulek Avgust — tozd »Gosad« Središče ob Dravi, 11. Dolher Mitja — Delovna skupnost skupnih služb. III. ODBOR ZA VARSTVO PRI DELU 1. Mataus Franc — tozd »Argo« Izola, 2. Dežjot Zorko — tozd »Delamaris« Izola, 3. Šuran Lucijan — tozd »Riba« Izola, 4. Pohlen Franc — tozd »Živila« Izola, 5. Štrukelj Franc — tozd »Soline« Seča, Volitve v TOZD BLAG. PROMET 6. Abramič Vergilio — tozd »Začimba« Seča, 7. Buonassisi Vinko — tozd »Blagovni promet« Portorož, 8. Škrk Aldo — tozd »Kmetijska proizvodnja« Lucija, 9. Kocjančič Rado — tozd »Sudest« Gradišče, 10. Pretnar Staša — tozd »Gosad« Središče ob Dravi, 11. Lutman Uroš — tozd Delovna skupnost skupnih služb. Inventivna dejavnost Tovariši iz TOZD RIBE — na delu v SOMALIJI Ali smo spremenili odnos do množične inventivne dejavnosti? Tako se je glasil zaključek razmišljanja o inventivni dejavnosti v naši delovni organizaciji v zad-nj številki NAŠ GLAS. Kakorkoli že, kaže, da smo doumeli, da je inventivna dejavnost v resnici gospodarska dejavnost. Na ta način trgamo delavca iz okov robota, ker ga silimo, oziroma mu omogočamo, da razmišlja, da ustvarja. Ravno ustvarjanje je pravo človekovo bistvo, ki ga obenem osrečuje. In ne samo to. S prihranki pri materialu in energiji bistveno prispevamo k večanju produktivnosti, ter nenazadnje tudi k stabilizaciji gospodarstva, kar je v sedanji gospodarsko-politični situaciji nadvse pomembno. Odziv predlagateljev inventivnih predlogov je vse bolj intenziven. Tako so v razmahu dveh mesecev prispeli trije inventivni predlogi, od katerih je komisija za ID dva verificirala kot tehnično izboljšavo, tretjega pa zadržala zaradi preverjanja, verificiranja. Prvi predlog: Tovariš Abramič, Virgilij, dipl. inž. Sinčič Vlado in Sepič Radko (zadnjega poznate že iz prejšnje številke »Naš glas«), so izdelali števčno napravo za pakirni stroj HAMAC-HAN-SELLA, ki omogoča doziranje kave v tolerancah, ki jih predpisuje pravilnik. S tem so zamenjali originalno elektronsko napravo (uvoz iz ZRN), ki se je pogosto kvarila. Bistvena prednost te števčne naprave je v času delo- V TOZD Kmetijska proizvodnja so v tem spomladanskem mesecu začeli s sajenjem hrušk Viljamovke, Abate fetel, Passakrasa-na, Conferans, Packams triumf. Imena hrušk so sicer tuja, a zato nam bodo, upajmo, sočni sadeži bolj domači. Hruške bodo zasadili na 47 hektarih, oziroma zasadili bodo kar 76.000 sadik. Polno rodnost pričakujemo že čez 5 let s približno 15001 sadežev. Nasadi so na zemljiščih melioriranih v 1. 1979. Vsekakor vspodbudna investicija v naši KP in pa ponovno dokaz, da se neomejena solidarnost med TOZD vendarle obrestuje — izplača! — o — V drugi polovici meseca marca letos bodo v naši TOZD ZAČIMBA začeli z embaliran jem osvežilnega napitka Fla-Vor-Aid. Em-baliranje Fla-Vor-Aid je v tem času že tradicionalno zato, da je proizvod pravočasno na trgu v poletnih mesecih. Zaradi specifične proizvodnje Fla-Vor-Aid, ki zahteva nepretrgano proizvodnjo bo delo potekalo v treh izmenah. Vsekakor je tu prisotna tudi požrtvovalnost delavk in delavcev Začimbe, kajti, niti embaliranje Fla-Vor-Aid, niti delo v nočni izmeni nista zavidanja vredna! vanja magnetne sklopke, ki omogoča natančen vsip kave s toleranco v gramaturi ± 1 g. Opisana tehnična izboljšava bo odpravila številne nepotrebne zastoje v proizvodnji TOZD Začimbe in nenazadnje, dragih elektronskih števcev ne bo potrebno več uvažati! Drugi predlog: Tovariš Petrinja Stojan (glej »Naš glas«, december 1979) je izdelal iglo za pakirni stroj IMA-C20. Dosedanja igla (uvoz iz Italije), ki ima funkcijo formirati filter vrečko, se je pogostokrat zavijala ali celo pokala. Tovariš Petrinja je skonstruiral novi prednji del igle (jeziček), ter ga nanesel na staro držalo. Če pride do kvara igle, je montaža nove enostavna in dobro opravlja svojo funkcijo. Tako je odpravljen dragoceni čas zastojev in pa še dražji uvoz igel iz Italije. Ne glede na tisto, kar smo uvodoma povedali, menimo, da moramo v prihodnje bolj dosledno upoštevati bogastvo ustvarjalnega potenciala delovnega človeka, ter bolj realno povezovtai elemente delitve dohodka ustvarjenega od invencij z inovacijsko dejavnostjo. Predsednik komisije za inventivno dejavnost TOZD »Začimba« dipl. inž. Boris Raktelj Pripis uredništva: Pozivamo tudi prikrite ustvarjalce, da nas obvestijo o svojem ustvarjanju. Postopek je enostaven, tel. št. 73-151 int. 23. — o — Ob mednarodnem delavskem prazniku Dnevu žena so mladi delavci OOZSM TOZD DELAMARIS pripravili svojim sodelavkam in sodelavcem skromno, a toliko bolj prisrčno kulturno prireditev. Prireditev se je začela že 6. 3. z likovno razstavo mladega delavca Stojana Furlana, ki v Delamarisu opravlja dela in naloge tehnologa časa. 7. marca ob 13. uri pa smo v jedilnici TOZD DELAMARIS poslušali pesmi in recitacije živahnih malčkov in izolskega VVZ, nato pa kulturni program mladih iz Delamarisa. Prireditev je potekala v več jezikih, kar je vsekakor vredno pohvale, saj naša družba mora slehernemu državljanu SFRJ omogočati izražanje tudi kulture, v svojem jeziku! — o — V »Našem glasu« smo že poročali o odhodu delavcev iz TOZD RIBA v Somalijo. Seveda imamo že prve podatke o njihovem počutju daleč od domovine v vroči (37° C) Somaliji. Z lovom so začeli 1. 3. 1980 in že pričakujemo prve rezultate. Naši ribiči so sicer zdravi, se dobro počutijo (med vrsticami preberite najiepše je doma...). Pred kratkim nam je uspelo vzpostaviti z njimi Telex zvezo, kar omogoča hitreje reševati določene težave, naše »Somalce« pa je obiskal tov. Martin Kokalj in prinesel prve podatke. V kratkem pričakujemo somalskega ministra za ribištvo v zvezi nadaljnjega dogovarjanja o izvajanju zastavljenega programa na tem področju. Lov v somalskih vodah se zaključi v maju in takrat se naši ribiči vračajo (oziroma junija), Pogovor... Predstavljamo vam enega od naših delavcev, ki je zaposlen v TOZD Soline. Za predstavitev smo se odločili po pogovoru s članico uredniškega odbora Nado Husar. Predlagala je, da se pogovorimo s tov. Cvetom Bratina, ki je v tej temeljni organizaciji že 25 let. »Izhajam iz Vipavske doline odkoder sem odšel na Gorenjsko, na Jesenice. Zaposlil sem se pri nekem privatniku ter z njim nato prišel na obalo. Kmalu sem se zaposlil v tozd »Soline« in ostal sem do sedaj. V začetku sem začel delati na solinah, vendar le eno leto, nato pa sem prišel v skladišče, kjer sem še danes. Če bi bil še enkrat mlad, bi se odločil za šolanje ne pa za delo, ki ga opravljam danes. Sedaj imam le še nekaj let do pokoja. Ostal bom na obali, saj sem dobil nedolgo tega novo stanovanje v po predvidevanjih bo naslednja skupina ribičev odpotovala v Somalijo septembra letos. O naših pogumnih delavcih bomo še poročali. V TOZD Blagovni promet so v letošnjem letu dolbli že kar dva — sinčka. Prvi se je rodil očetu Alfonzu Eferlu, drugi očetu Francu Oh-njecu. Srečno kličemo vsem štirim, naj večja zasluga in hvala pa je, seveda — obeh mamic! Luciji. Zadovoljen sem z delom in s stanovanjem. Čudi pa me, ko gledam mlade delavce, ki prihajajo na ista dela kot sem jaz, namesto da bi se izučili za kakšen poklic. Moje delo, delo težaka ni lahko, prav zato je pomemben odnos na delu. Mi se med seboj dobro razumemo, saj smo kot ena družina. Eden drugemu pomagamo pri delu. Poleg mene jc toliko let v temeljni organizaciji še Bajt Viktor. Nova tovarna soli je pomembna za naš tozd, toda ne vem če jo bom dočakal kot delavec delovne organizacije. Vendar bom vesel, če se bo to uresničilo, saj je želja nas vseh, da bi bilo v tozd boljše. Delavci smo premalo seznanjeni z dogodki, premalo imamo vpliva na samoupravne odločitve. Bil sem član delavskega sveta tozd, tedaj sem več poznal, danes pa nisem nikjer več vključen in zato stvari manj poznam.« Naši delavci so skupaj s KUD Karol Pahor iz Pirana prispevali osrednjo proslavo ob letošnjem kulturnem prazniku — na sliki Stojan Petrinja iz TOZD ZAČIMBA in moški pevski zbor KUD Karol Pahor iz Pirana Kratke vesti o velikih stvareh