Zgodovinsko - mestopisni obrazci
(Bpisuje P. V. H.)
 VUI.  Nm-innesto. akiii Tu kiloin. yvTOti jagOTitod« oi Ljubljaa« stoji ob cesti, ki <iri,i na Hn'atsko, največje mesto naDoleojskem — NovoniestoaliRudoltovo. ?Sezidano je ob bfllmei a& leveni bregu Krke,  ki ga obliva v polukrogu ter ilaje   fako   mestu   podobo   p6Iotoka.    Moogi   rodovitui   in   s   trtami obiTiščoni hftluici s prijazuimi   seli   in  bt?!imi eerkvami daj6 kuj prijetno liee okoUfti.  knlero  proti jugovzhodu oklepajo precej visoki Uorjauci mižvijoč se polagoiua proti Krki.
Kakor drugiiu mestnin tak6 se tudi Novomestu prilastuje velika staro-davEOst. Valvazor pripoveduje, kakor so mu sporočili ^mestni oSetje," skli-covaje se na neko staro KoroSko kroniko, da je atalo tu in /.i časa Kimljanov mogoČDo nieBto ,,Nova" ali nNeostaziji." Za časa rimskega cesarja Decija je bila bajo tu riinska posadka, ki je oapadla Ootskega kralja Kniva (Chniiahiaga), ki se je pomikal po Savskej in Krškej dolini proti Hrvatskaj, premagala gn ter podila preko Bosue do Nikopola. — K.o je drl 4nl. leta bunski kralj Atila preko Štirske proti Einoni, oblega) je ajegov brat z maujšim krdeloui Huuov to staro vimsko mesto ter ga hinlo stiskal, a ni ga obvladal. Ko je pa Atila iazrušil in pokončal Emono, združil se je i bratovo četo ter (udi to mesto pokončal. Tudi se pripoveduje, da je imel tu svoj dvor kralj vzhoduib Gctov Ditrih ali Teodorik Bernski, ia da se je mesto razprostiralo do pogorja, kjer stoji HuifiljniJki grad. — Razum6 se, da je to le Ijudska pravljica. kajti ne nabaja se nikakov sled, da bi bilo v tej okolici stalo kak« staio riuisko uiesto. Ker so pa iioeli Kimljani že za časa ceaarja Avgusta sedaoje Kranjsko v svojej oblasti t«r so v 4. stoletji bolj nego kcdaj utije-vali ineje proti navaln selijoiob se uarodov, niogoče je, da so si na tera kraji kot prebodi&i postavili kako nuznatno trdnjavo.
V srednjeni veku je stal tu že gradiček, ki je bil last U3-S. 1. ustaaov-Ijenega ZatiSkega sauiostaDa. Okolo tega giadiča so se tekom časa uaselili Ijudje in to tem raje, ker so imeli proti severu v 6uih nevaruib daflih varno zavetje v bližajeiu že 1223. leta jako utrjeuetii gradu Hmeljniškeai, a proti jugozabodu jib je varovala globoka Krka iu jako trdni Mehovski grad. — Da so bili posestiiiki Mebovskega gradi ž« v 12. stoletji luogočni, razvidi ae iz tega, da jt napadel ]1U8. teta Albr^bt Mehuvski Ogerskega kralja Belo, preinagal ga ter si prisvojil nekaj fla tueji ležožib posestev. Pozaeje je bii grad Celjakib grotbv. Lo so 8e lolo. leta spuutali kruetj« po Kraujskem in razrušili maogu gradov, dobili so tudi la grad v pest, pometali prebivalee raz zid t dan 15. avgusta in zapalili poslopjo.
166
Avstrijski vojvodi iz Habsburške rodovine so si prizadevali, da združijo razkos&oo Kranjsko t jedno celoto ter jožno uiarko utrdč. Nadvojvoda Uu-dolf IV. (1360—U5) si je prri stavil ti smoter, da-si so Se le njegovi na-sledniki dosegli to. Zato je podpiral prošnjo Ortenburškega grofa Otomi, ki je prosil cesarja Earola IV., naj mu pošlje neraških naselnikov ua južno marko. Cesar je poslal 300 pregnanih, upornih družin Franko? in Tiringov. V srojej novej domovini so si postavili lesene kočc : sosedni piebivalci so jih zatorej zvali ,,kočarjp," od tod ime BKo&varji.u BudolflV. si je sam iz istega uzroka prizadeval, da si prisTOji kaj posestev v južnej marki ter sezida pri-merno trdnjavo. V ta uainen je zameuil z Zatiškim opatoni Petrom svojib 20 posestev v Stepanskej vasi v Trebauskej župi (fari) iu pa desetino od 81 kmetij v Šmariji za že ouienjeni gradiček in pa nekaj posestev v Ločini iu Bršjjinn. Lega tega kraja se mu je zdela pripravna, da postavi tu pri-meroo trditjavo, ki bi mu varovala ne le ze pridobtjona posestva uego tudi 6na, katera si je niislil Se pridobiti. Zatcgadel je posUvil okolo gradio^ Ijtidem po okolici raztreSeniin bivališfu ter novej nasdbini podelil v dan 7. aprila 1365. leta — v ponednljek po cvntnej uedelji — uiestne pravice in /.aukazal uaj se novo mcsto po njem imenuje ^RudolfsMert" (Rudolfovo). A uarod je zval uovo naselbino le ,,Novomi!sto;" iii to iinž se bode v oarudu tndi obranilo, dokler bode mesto stalo. — S tetu je nadvojvoda Kudolf pri-poinogel, da je Kianjska postala malo ne skozi v.eliii 2C1U let uiočeu j6z pruti iiavalu Turčiiiov, iu da so si naši pradedi v zgodoviai turških vojskd pridobili neiniflljivih zasliig za otetbo krščauske izobraženosti iu vere. A Novom«sto je bilo bramboveeiu sredižče in varno zavetje.
Ustauovitelj Rudolf IV. jo podaril mestu razuih pravic, kakor : da je imelo glas pri stauovskib zburih, pravieo askati les r Mebovskem gozdu, pašo v kačjeiu Ert« ter pravico krvave sodbe in proguaiiBtva dce uri hodi ua okolo. od Krke do potokov LeSniee iu Preenico in do vasi Kamenio in Ždiiijevasi. Pozneje so niestui očetje to pravico kazali s tem. (la so objizdili okolico vsako leto ter streljali s topovi. Ta navada se j* bila obrauila do lttl>8. leta. Tudi uiestui grlj iu peftat ioiata podobu ustanovitelja Kudolfa IV. sedeeega aa ža-metastej blazinici, na desnttj s treini solnci iu na levej s tremi piilumeseci, diieč v desnej cesarslco jabolko s kiižeui, v Ievej pa vihrajočo avstrijsko za-stivo, iu z vojvodskim klobukom ua glavi. ImS svojega ustanovitelja jo ob-drzalo mesto do 178H. Jeta. A tega leta je dobilo uiesto vsled dvorauga ukaza v dau 1. septembra uradao im^ r,Novomestou (Neustadtl.) Leta lbt>f>. je godovalo mesto z Jjudskimi veselieami svojo petstoletuico.
0 tej priliki je presTitli eesar podelil lnestu njegovo prvotuo iuiž.
Kraj, kjor se zdaj razprostira prijazno raestice, zval se je pri nsv. Antouu v gozdu." Stala je aanjreč tu oerkvica sv. Antona puščavnika. Ker jej ju bila v 17. stoletji prizidana kapelica sv. Florijaaa. imeuovala se je puzabje uplob c^rkev sv. FJorijana. Za casa Praacozov je bila cerkev zapfta iu je služila za sbrainbo soli; pozueje je bila v njej dekliSka 6ola; a lotos se je podrla, da se na tem kraji sezida uova dekliška šola. To poalopje jc bilo jeduo uajstarujših.
Novouatanovljeno inesto se je kiualu zb16 povzdignilo. Bilo je zelo ob-Ijudeno iu iuiovito.    Tnlno,  močtio oiestuo obzidje,   kakor tudi trdtii gtaduvi
po okolici so ga čuvali sovražnika. Zategadel so imeli trgovci tu svoje z&loge blaga in žita. Graničarji so dobirali tu svoje plaec in druge potrebščine; zaradi tega so tudi vojaški poreljniki in nradi v niestu bivali, kar jn dajalo mestu mnogo dobička. Še večji dobidek jcs dajala niestn trgovina z dolenjo Ogersko. Vse te in jednakc okolnosti so pripomogle, da se je bilo inesto jako hitro povzdignilo in va7.e?etelo. A žalibog le kratok fas je mesto uživalo to blagostanje. Kazne nezgode so bile vzrok. da je koneeni 17. stoletja m&Io ne popolnem oubožalo.
Mesto je bila svojiua avstrijskih uadvojvodov. A tudi Celjski grofi so imeli tu obširaa posestva okofo mesta, tak6 med drugimi tudi Mehovo in pospstvo, katero je pozneje Resar Maksiinilijan I. podaril kot nstanovnino novoraeSkemu kapit«Inu. Cftljski grof Herman II. jih je 1421. leta zapustil svojeoiu sinii Frideriku. Po njegovej smrti so pripadl.1 avstrijskim rojfodom.
V slovenskej marki so bili Coljski grofl najmočnejSi; bali se niso niti avstrijskih vojvodov. Ko se je vuel prepir med avstrijskima vojvodoma Kiidorikom, poznejšim rimsko-nemškiin eesarjoin, in njegovim bratom Albrehtom zaradi razdelitve dednih dežol, vdelcžila sfca se tudi Celjska grofa Friderik in Dlrik prepirOT. Ker ju je bil razžalil Friderik, ki ju ui bil pripozual kuezoin, katero <;ast jiina je bil podelil eesar Sigmund, jiristopila sta V Albrebtovej stranki. Leta 143f>. sta z vojsko napatila in oblegala mcsto. A raeščani ko hrabro odbiii vse napado in naskoke ter pomorili mnogo sovražuikov. Za to zvpstobo in brabrost je dobiJo mesto pravico pecatiti uradne listine z rudečiin ppčatom, kar je bilo v čnili časih posebno odlikovanje.
Yeč nezgodfi nego v liomatijah s Celjskimi grofi sta pa trpela meslo in okolica po krutem TurGinu osobito v letih 1429, 1409, 1492 in 1547.
teta 1431. ali 142!). kar je bolj rerjetno, prilomasti kacih 8000 tnrškib roparjev, kaj predrzuih ptičev preko Metiike proti Novomestu. Kranjski deželni glavar 1'Irik Senk Ostrviški in koiožki deželni glaTar Stepan grof Montfort sta bila '5ni čas s svojim izspremstvom ravno v Ljubljani. Ko zve kranjskt deželni glavar žalostno novico, skliče plemenitaše, da ae posvetnjejo. kako ustaviti se krutemu Tureirra in stiskano Novomesto reSiti iz njegovih rok. Sklenili ao, da jo nciiuidonii udarijo na sovražnika. V naglici sta zbrala oba deželna glavarja 4000 mož, v treh dneh zagledata sovražuika pred Novomestom. Ljuto klanje se priSne, zraaga oniahuje, naposled veudor opežajo Turki, ker so bili kiistjani pogiimnejši ia so njih topovi naredili divjakom mnogo krare. Polovica Tnrčinov je obležala na bojiSii, plčn in rop je prišel našira v oblast.
Leta 1492. so pridrli Tnrčini zopot prad mesto ter skužali aa vsak uaSin mesto v pest dobici; zategadel ga oblegajo in naskakujejo z tso silo; a hrabri brarnboTci odbijtf vse napade. Tutčin je moral s krvaviin nosom odlaziti od raesta. Zato so po okoliei toliko lioje divjali. Grozae reči pripoveduje Valmor o turškej knitosti. Požgali so trge in vasi, razrašili bivališi-a; morili brez-orožne može in iSeue, uežut) otioke ia sivolase stariSke so uabadali na kole ob plotili ali pa butali i ujimi ob zidovje, da so se možjani razlivaJi po tleb, pomorili so vse, kar jini je prillo pred oči: zale in imenitaejSe žene in može ao pa kakor pse vezali in tirali s seboj v sužnjest. — Leta Io47. so prilo-mastiji Turki dvakrat pred mesto, inoriJi, požigali in pustošili po okolici. Zadujič jc bil Turčin pred inestom 15Ua. 1. Herberi Turjaški 3e je tu turakej
168                                      ^^J
vojski nasproti  postavil ter jo z&podU proti Kostanjevici,  kjer je bila popo!^^ nem pokoočana.
Večjo nezgodo uego divji Turtini so niredili mestu štiri veliki požari. Leti ],?)74. je pustuo uoč ogcnj vpepelil eelo me»U>; samo nekaj bolj oddaljenih poslopij je ostalo. Nekaj let pozoeje (15S3) so pogorela je ta poslopja i 6nimi rred, ki 30 se bila novič postavila. Leta 1605. je zgorelo v mestu nad 60 hiž, in 16(J4. 1. je mesto drugič do žistega pokoa^aL ogeijj. 0 tem pužafj je pogorel tudi franfiškanski samostaa s cerkvijo, v k»terej se j« pokfarilo mnogo stariaskib spoisenJkov.
Tuiii kuga je mestu mnogo iVotle u&redila. Lota 1578., posebuo pa Se 159*). I. je podrala la strašna jiba božjs toliko meSaanov. daje bilo po mestn vidcti, kakor bi bilo rse iznirlo; po trgu je fzrastla tako velika trara, da bi se bila Iehko kosila. Vsaj takt) poročajo steri kronisti. Tudi lfižo. leta je pomorila kuga nad 400 Ijudi.                                        (Konec prihodnjio.)