/ГЈЛ V M tie k In - .1 if' nbaj* in ««Ijt » lUri-U.»ru bre; р.ч|!јшц|Ј 1,3 ibmi tљ m telo h r' k t* pol If t rf . i . ГШ i.trt IrU . *.' .. >t> „ Po pilnlj : Zi f«t |г|н tU gl. - If, i* l'i.l Irin . м _ I* cftrl Ma U „ «,11 , VrH.liiiitv.i in iibrjvnUt jf * gosposkih Ulli ab oi4i 24. doocunbi a IH(>K. OzilAllllft: Z.i naiaJnu »Mirt m pl«4«jr ■ ■ kr., fi» M natura I Vi (i. \i. it Ink* Jltr*t. 4 kr. I* «p ц.к* Ui.ii |>t*iirnkl> I k 1 4i II ■ j#jo !>■ proil^ro. 7.a v«jk tilak j* plai'al kolek (||»шр»1ј| juk Kiikopi-i ir ne TT4f*)», diipi ii mj K f. H»fi>T»l ni . ftan kujejo. Тооцј I. Z it nid visocili pm.iiikov liomo izdali prihodnji iivi se le v torek Ü9. decembra, Vabilo na naročbo. Prvo leto obstanka in delovanja „Slov, Naroda" se bliža h koncu. Po stari navadi vsega časopisja priporoča se „S/or. Nar." svojim naročnikom , da. vin ne samo tudi v prihodnjem letu zvesti vstanejo, temuč da vsak izmed njih med krogom svojih znancev skuša pridobiti novih naročnikov našemu časopisu, torej se udeležuje javnega zastopanja in hranitve svetih pravic slovenskega naroda , za lit ere mora biti vsa!: pravi rodoljub pripravljen sodelovati, kar je v njegovi moči. Ane teh stari/i navad pak se ne homo posluževati „Slov. Narod" namreč se bode sam hvalil. Z dobro res/jo lehko kažemo nazaj na svoje prizadevanje, in star/jamo čč. gg. prejemnikom in bralcem na razsodbo , koliko sma skušali pregnati rsakako kvarno apatijo v delovanji za našo ljubljeno domovini i, kako smo vedno le blagost narodovo pred očrni imeli, brez vseh ozirov na osebnosti po dnbrem prepričanji za pravo spoznano pot kazaje. In ker nas upanje navdaja , da nam bode v tem vsak za Slovenijo vnet domoljub pritegnil, za tega de/j mislimo, da je vsak čast. naročnik in podpornik našega lista , podpornik slovenske reči, ne posebej „Slov. Naroda". Nismo namreč lista v življenje spravili z družim namenom, kakor da služi domovinskim koristim in naši narodnosti, kteri od vseh krajev nevarnosti žugajo, ako se narod ob pravem času ne zdrami in navduši, da se jim leltko pripravljen in ene misli v bran postavi. Nismo lista ustanovili iz dobičkar i je, temveč, lastništvo se ni nikacih Irtev strašilo, ter s svojimi novci, in trudom, kar je -mogla storilo za materijalno podlogo ter za duševno delovanje. Prizadevali si bomo tudi v prihodnjem letu skrbeti, da bomo s dobrimi dopisi iz raznih krajev Slovenije in znamenitijih mest [Dunaja, Prage, Zagreba, dalje iz Ljubljane, Gorice, Celovca itd.) d znamenitejih političnih dogodjajih in s sporočili slovenskega, gibanja se dostajočih zadostili vsem pravičnim tir jat mm č. gg. naročnikov. Itav7io tako nam bo skrb v vsakterem listu v uvodnih člankih razpravljati posebno slovenske zadeve in kolikor mogoče širiti ljubezen za domačo reč. „Listek" pak bode prinašal raznovrstnega berila za zabavo in poduk; delali bomo po mogočosti, da se število delavcev tudi za. ta predel pomnoži, Kmalu za po novem letu nam je. obljubljena za listek veča izvirna slov. povest. V odvabtem postopanji „Slov. Nar.1' v hranitvi slovenske narodnosti žalibog hoče g. državni pravnik, ostro tiskovno postavo v roa, nahajati nekteri- pregrehe. Da si še ne obupamo, da bodo neodvisni c. k. sodniki drugače mislili, .„„ramo tu čč. gg. naročnikom zagotoviti, da te pravde ne hodu imele, nikacega ujoliva na obstanek Usta, da se jim torej njegove nagle smrti'ni bati. Ako se število naročnikov toliko pomnoži, da bode mogel list brez velike izgube vsak dan izhajati, spremenili ,p< bomo v dnevnik. Naročnina ostane stara, kakor je na glavi lista brati, in sicer po pošti za vse leto ... JO qUl. za pol leta ... 5 „ za četrt leta , . 2 gld. 60 kr. Program, kterega se je in se bode „Slov. Narod" vedno držal, je: Vse -/.A (inmiivinn Slovenijo! Ititsijji in vzhodno vprašanje. 0 no hen i evropski državi niso misli tako različne in zmedene, kakor n najveoi, o slovanski Rusiji namreč, lo za slovenski list je zelo težko o trni govoriti: težko in nevarno že rusko ime imenovati, kajti germansko časopisje, ki je kakor smo z Mazzinijem že v zadnjič povedali, iznašle slamnato strašilo pauslnvizmn, pred kterim se trikrat prekriža, ter iz najveEega verskega radiknlizmu postane naenkrat trdo katoliško, to časopisje je vedelo mnogo stralni v zajčje duše naših tilistrov vgnati. Svet se čudno menjava. Dežnianoveiuu pre-preiledu na primer, ni bilo vefiega strahu, kakor turško ime. Mlademu Dežurnim iu mlademu Olagotinšeku pak je Turek dober krščansk prijatelj, Rus, ta pa , . , tega tudi Tugldatt obesi Sloveneem v grozo in strah iu „ozdravljenje" od sanj, ki se nam ne sanjajo. Težko ju Slovanom o Slovanih govoriti, kajti v kakem škofovskem poslopji lio niožiček skrivnostno pokimnl: „russische rubel n" in kucega dunajskega lista vohunski koresporident hode v svojem ljubljanskem stanovanji pod streho znasol, da vse „miglja" ruskih ogleduhov po Slovenskem, ki kakor Antikrist eipljcjo zlate riibeljne, ter da „Slov. Nar." tudi miglja '/. njimi, kev piše o Rusih. — Vendar vaeui toni grozovitostim hočemo v oči pogledati brez straha. 7,c v enem zadnjih listov smo bili kratko spregovorili o vzhodnjem vprašanji, Djnli smo, da če tudi zapadnim vlastim srečno izpod rok pojde, z raznimi diplomntißnimi copornijnrai zagovoriti kouečno vesoljno spremombo na vzhodu in njen neodvrnljivi vpljiv na drugi svet, za vselej ustaviti so stvar ue da. Ne da se pa ustaviti, ker od nekdaj pravilno narašča ia napreduje. Iu eo se Rusija druži onim velevlastim, ktero so si naložile, (irke pogovoriti in odsvetovati jim, da ne začenjajo boju (v ktoreni to se ve da ue hodo sami Turkom nasprotij: s tem šo tnrško-evropski časopisi ne sodijo, du se je Rusija svoji stari politiki odpovedala. Razlagajo lo ravnanju le s tem, da se ruskim diplomatom čas še ne zdi popolnoma ugoden. Po mnenji več veljavnih politikov bode turško vprašanje rešeno posredno iz Kvrope, namreč pick Azije. Kakor so Turki iz svojih nzijatskih [instin prodrli, da hi napredku sovražen polumeaec zasadili na tistem mestu, Narodopisne slike iz nagega naroda. I. Ljubezen. (KOTI 60). Porta nn glavi je znamenje deviätva. Ktera. jn devištvo /nigral«, ne smo več „rtžumlž-pnrtice" nositi. Deklica IjubCka, Iftider pride k njei v vas. počasti s prhkimi pogačami in z rmeuim viticem, ter mu noge opere. Pri tej priložnosti naj omenim : v gornji vojniiki krajini, in morebiti še tudi drugod, je še denes tn navada, da če jc gost v hiši, mu „mlada" t, j. naj mlajša suelia na večer, predno gre spat. z mlačno votlo noge opere. Do zdaj smo ljubico opisali. Dajmo, da vidimo tudi kakšen je Ijub-ielc, — v narodnih pesmih tudi sploh fantič. Pri nemških ininnedihterjili je Ijubček žc ves srečen , če le hram svoje drage od daleč zagleda; celo pa, če vidi oh nočni uri sc luč iz okna svetiti, kajti domišljuje si, da poleg nje draga na kolovratu prejo prede. Če pa čuje njeno obleko šumeti, zamakuen jo celo. Več si pa nc upa od nje zahtevati kakor milostljivo dozvolje, da sme rob njenega krila poljubiti. Naš ljubček, kakor ga narodne pesmi slikajo, ni tak tolkee. Pa nc, da bi zato na nasprotno stran premahnil, da bi bil tako drzen in frivolen in prostopašen, kakoršnega nam romanski trubaduri predstavljajo. On drži sredo med germanskim tolkcem in romanskim prostopašucženi. Rekel hi, (dasiravno se kteremu ta izraz ne bo prikupil) da je prav praktičen} sicer je malo neokreten, robast in težko-mahoven, pa zato tudi skozi in skozi ^naraven. Sentimentalnosti, te dušne bolezni, ne naideš ne trohice ua njem." Narodna pesem pravi, da je lep kakor „nageljnov" cvet, da ima kuštrave lase in svitle oči. On nosi pisan „lftjbeč", v žepu pa robec, ki mu ga je ljubica dala in rabila. Za klobukom ima „pušcljc"' ali pa še raje vejico rožmarina. Koder hodi, žviiga in poje. Za-nj je deklica tičica. ki ima rdeča ličje,i. Kader si ljubico izbira pravi: Dekli1 napajal bom , K Bab' jo privajat boni. l'o vsej Sloveniji je navada, da posebno nli nedeljah popoldne fantje vsak s svojo deklico v kremo gredo, ter jo z vinom napajajo. „Vsak ima svojo kupico, vsnk ima svojo ljubico", „Sedi se kraj mene, da mi lice ne ovene!" Tako sem čul dekleta štinmnega fanta k sebi vabiti. Naš fant lioče veselo ljubico imeti: Eno ljubco кеш ilobi), l'a vesela nič ni, Kn i'udcljc m' je Ja h l'a nič no iMi. Kader jn zelo zaljubljen, tuko-le po ljubici koprni: Da Iii tvoje črne oti Mene objimrate Za menoj glodale, Da bi tvoja nlmlloi inta Da Iii Ivojo belo roko Mene kuiuvnle! V prejšnih časih si je moral funt. kakor bibliiki patriarhi, svojo deklico prislužiti, ena prseui namreč pravi: Tri lota sem »lü/il, Tri leta s (i liani, l'a öe mi tlekte nn llnftle, Več ulužil ne bom. Naš liilit ue gleilu tolikanj ua bogato doto, kol kanj na ostro rok« in nn pošteno srce: Јлг nooem bogate Da s' ilahtn me sil1, Da bo fteht men* ilate Pri vsakoru kouir. Radovetlen, kak konec bo njegova ljubezen imela, gre v zelen gozd drobno ptiči™ vprašat. Ker ima s svojo ljubico pošteno namene, pravi: V sroiii vosi Kna rož't a cveti, Ги dolgo no Lo, Г)а vtrganft bo. Če so hoče fant svoji deklici prav prikupiti, jej mora „semnja" kupiti, ki je večidel svilnat robei „drage furlio", včasih pa tudi Ifskeč zlat ali srebrn prstan, ki pa mora Imeti rdečo oko. Če fantje po noči k dekletom zahajajo, lev se ■}, njim pod oknom razgovarjnjo, se lo pravi, da gredo kjer jc križ s svojo človečansko in božjo idejo stoletja svetil sc in žarko novodobne kulture razpošiljal na vse strani; tako jim pride tudi poguba od strani njihovega prihoda. In če žuga Turčiji razpad — razen iz nezadovoljnosti iu iz hrepenenja pn neodvisnosti oil mohamedanskega polu meseca krščanskih slovanskih in družili narodov v Turčiji iu okolo nje. — kar se zunanjega elementa tiče nnjprvo od Rusije: vidimo, da so poslednja država z neumorno doslednostjo drli to misli, ter vedno globokejo in globokeje v srce Azijo prodira. In kakor jc iz Azije v Evropo prišel prvi začetek kulture, da sc jc tu krasno razvil, vrača se mor iz Evrope v Azijo nazaj, da priderö po ovinku od tam nove svetovne prcmenibe, kteiih velikost se denes premeriti iu proračuni!i no ila. Začetek ju Rusija storila s Petrom Velikim, ki jc kraj oli kaspičnem morji v posest vzel 1. 1723. Carja Petra politiki so vsi nasledniki v ruski politiki oslnli ter z redko doslednostjo hodili po potu, na kterem je velik , do zdaj šc ne določljiv namen doseči. Pet let pozneje je Katarina I sklenila kupčijsko pogodbo s Kino, kar jo Rusom nc samo v kupčijskem oziru odprlo pot v sredino Azije. Denes je kaspičuo morje v ruskih rokah. Kirgizi so se podvrgli, aralsko jezero nosi rusovske Indije in Amu in Sir-derja, poglavne njegove pritočne reke so vodne ceste ruskim parobrodom. Denes je v ruskem ohlastji najvažneje azijsko kupčijsko mesto TaSkeiul e svojimi 100.000 prebivalci, kteri so se slovesno Rusom vdali; Samarkand in Kulturijn, zibcl in središče mnliamedanstva, izgubila je svojo nziješko vlado, ktero so Itusi posedli, in kar je najvažneje: Afgani, sosedje britansko Indije, Itusom roko podajajo; iu tako stoje Itusi kakor nn pol gospodarji Azije pred durmi Indije, kakor dediči nngležke in drugo-cv-ropsko kupčije, ter nngležkoga lmgntstva. Britanci, kteri vsemu temu ne morejo kaj, gledajo z zavidnm in strahom to napredovanje ter se za svojo pribodnost tolažijo s svojo omiko in svetovno kulturo, ki stoji ruskemu barbarizmu nasproti, kteri hoče le ogromno tel« brez duše, brez civilizacije, torej moril razpasti. Kolike vrednosti je tn tolažba, koliko velja večen račun na pridigovonjc ruske nekulturnosti, to bo pač učila le prihodnost. Ako pa razgledamo že denes dejanske reči. lehko rečemo, da si marsikteii poli tiki iti diplomati vežejo oči, du hi razmere svojegu nasprotnika tuko videli, kakor bi jih radi imeli. Zakrivajo si, da v Rusiji izobraženje poslednji ras hitreje napreduje, kakor jc napredovalo drugod; zakrivajo si. da tam vlada iz svoje znčetuosti množi šole, rln je iz svojo volje ustvarila prost kmetovski stan; da so se v službi napredka iu omike našli v enem stoletji najboljim možem družili narodov ravnovrstni umetniki iu učenjaki; dn se hladen, ra čuneč, preudaren, in prcmisleč duh logu slovanskega naroda izvrstno odlikuje od omahljive, zdaj tuknj zihij tam tipajoče politike niarsiktercga (lru ?.ega naroda. Namestil da bi vse to premislili iu preutlarili, Angleži iu drugi rajše ätcvilijo koliko se na Ruskem žganja spije, kakor da Iii hoteli preračuni ti, kednjbota mlad »uvod, ki jim ni po volji in no ga bojo, umrl na k učeni „delirium tremes" ali vsaj od pijanosti zaspal v dozdnnji občeelovmis! spance, Clo vse to zberemo, razvidno je, da tisti prav sodijo, ki za rusko zdanje postopanje, to je, odsvetovanje grški državi, naj s prezgodnjo odvaž-nustjo no podre dozdanjih mirnih razmer, iščejo razlogov samo v neilozrclo-sti pripomočkov, ktere misli Rusija za velik namen rabiti. Istina je, da prodno ti pripomočki dozori', prodno se Rusija v Aziji in doma bolj utrdi, zgoile se lehko velike premombe. Ena teh premeuib želimo posebno in moramn Slovan je želeti: da bi se Avstrija vrnila zastran vzhodnega vprašanja k listi pravi in večini avstrijskih narodov povoljni po litiki, ktero je imela, ko je bila iiiogočneja kot denes, ko je cclo naš mira ljubili slovenski narod tako vzhodno politiko po svoje odobraval, za p ve m a go val ca (ue prijatelja) Turkov, I.avdonn, slavil v narodni pesmi: Oj atojaj stojnj Ueligrad, IN nI gradom loci rdeča kri itd. k dekletom v vas, ali z eno besedo, da vasujejo; stari tako občenjc a fanti pa imenujejo fantovanje. Neiuec pravi: fetmtarln. Vaeovalskih uarod-nih pesmi imamo precej. V narodnih pesmih iz Ziljske doline na Koroškem in iz Malega Stajerja pride vasovalec ludi jahajoč. Kader bije polnoči, se boje vsakojj dekle prebudi. Nuj raje gredo fantje v vas ob pomladanskih mesečnih nočeh. Fantje ene vasi hudo nad tem čujejo, da jim od iuoil kilo v vas ne zahaja. Iu ravno pri vasovanji se naj liuji boji in pretepi med fanti vuemajo, posebno, če jih gre cela tropa, vasovat. Ce enega samega pri vasovanji zasačijo, ga ne »tepejo, kajti to ne bi bilovitežki, ampak oslri-žejo ga in v kakšni mlaki skopljujo. Sledeče vrstice nam predstavljajo e» tak prizor: Deklico jar. imam, V mlako me vlečejo, Kimam nikdar jo muh, Kloliuk mi jemljejo, Drugi k nji hodijo, Mlako zajemljejo Mene proč gonijo, t'1 revije mi i'snviijo „ Suknjo mi ulečcjo, V mlako mu suvajo itd. Vasovalec ako n, pr. deklici prigovarja in hoče njeno usmiljenje obuditi: pride 7. Ljubici bolj drugimi: Lelikn^je tebi v ppBllji ležati, Težko jermeni puil okencem Blati Zunaj veter nirelo veje Tebe noter odeja greje. \ seri . da pride Ijubček sam k njej v vas, nego da l o prideš'le sani Tačas^le rada imam L'o_ vae pride pa voi l'a viijpojdetc p reč. Kader se pripeti, da IjubčekTiii ljubica za eno umljeta, nju ali skupaj, ali j*f:L vsakega na drugo stran cerkva pokopljejo. Iz Ijubčkovega groba zraslo rdeča garlroža, i/. Ijubičinega pa bela lilija. Oartroža in lijija rascla do nad cerkvene stre ho , tam se zedinita, in tako zedityuni rnsetii gor v sveto nebo. V Zagrebu. —p. RramlHivskn postava. (Da^e.) tj. Л5. Vsak novnški dolžnosti podvrženi ima na svoje stroške priti k žrebanju in novačenju. Hrezpremožne mora srenja podpirati, ktera mora plačati tudi stroške zn pot srenjskega župana in onega, ki novako službeno spremlja. Onim, ki sc morajo drugič preiskovati in njihovim spremljevalcem plača država stroške za pot. Vsi dragi stroški se imajo poravnati po načelih za službovanje do-tičnega urada. g. 30. Vojaki reservisti imajo dolžnost vdeleiiti se za časa svoje službe v reservi treh vaj v orožji. Vaje smejo vsakokrat največ 4 tedne trpeti. Vsako klicanje k dejanskemu službovanju (J. 10) šteje za eno vajo, Razen tega se Imajo vsako leto po dokončani žetvi vsi oni vojaki reservisti, ki niso k vajam v orožji pozvani, sklicati v kontrolske zbore; tak zbor nc sme dalje trpeti kakor en dan. Vajo v orožji iu kcntrolske zbore deželne hrambe vreduje postava za deželno Imunim. fj. 37. Vsakemu, ki jo postavim redovno službo v stoječi ali pomorski vojski dejansko dokončal, kterega bi pa bilo koristno še dalje v službi pridržati, je dovoljeno, ilu sme dejansko službovanje oil leta do lota prostovoljno nadaljevati, namesto da bi prestopi! v reservo. Dovoljeno je takemu tudi še dalje služiti. kakor bi sicer trajala njegova služba v reservi. Kako so bo materijalno stanje zboljšalo nižini častnikom, ki tako ih s temi poguji dalje služijo, določili bodo posebni predpisi. Ta določila imajo vcljavu tudi za niže častnike, ki dejansko služijo pri ileželno-brnmbovskib četah ali oddelkih in pa tudi za deželne brnmhovce. 38. Niži častniki, ki so 12 let — med temi najmanj 8 let kot nizi častniki — služili v stoječi, pomorski vojski ali pri četab ali oddelkih deželne brombe, dobivajo s tem pravico, da se jim podele javne službe, nli pa službe pri podpiranih železniSnih, parobrodskih iu drugih početjih. To določilo se bo v posamezni postnvi natančneje razpeljnlo, J. .19. Konen vsacega leta se ima redim prestavljati iz redovno službe v reservo in iz reserve v deželno hrambo, ako je za kterega pretekel ras, ki je odločen za službovanje v tem ali onem vojnem razredu; pri tem [irostnvljnnji ostane vsakemu njegova šnržn. V vojnem slučaji se prične to prestavljanje oziroma izpuščanje iz službo še Iu po znilknzu cesarjevem. Kedar se kdo prestavi ali izpusti, dobi izpričevalno pismo; ko bi se komu (o pismo nc izročilo o •pravem čusu, ne izvira iz te zamude nikakor-Sun dolžnost, da Iii moral dolični služiti čez postavni čas. S- 40. Pred dokončano službiasko dolžnostjo sesino kdo le izpustiti, 11) če je bilo tivrščenje nepostaviio; h) če hi kdo izgubil sposobnost za službo, in bi so no dal več ozdraviti; r) če stopi vojak v ktero v g. 17, št. I, 2, 3 omenjenih razmerij; potem ne sme izpustiti; d) v mirnih časih oni kot iiudomostivni vojak z največo številko naj-višega letnega razreda (S- 33) uvrščeni, ako do kouon novaškegu leta kteri prednikov vstopi v stoječo ali pomorsko vojsko. Služba, kurjo je nadomestivni vojak opravil, dene se 11111 v račun. Pod c) imenovani prestopijo, ako stoje v tretjem ali viäein letnem razredu, pod d) imenovani pa tekoj v nadoniestivno reservo. S. 41. V slufajib a) in hj (Sj. 40) če jo namreč v slučaji b) dokazano, dajo bil dol i čii i že pred svojim uvričeujam nesposoben, se morajo oni, ki so izstopili, pri prihodnjem rednem novačenji nadomesiiti. Kdor soje oškodoval s tem, da so je proti postavi uvrstil, a lii sam trgu nič kriv, inut pravico tirjati, da mu škodo povrne, kdor jo je zakrivil, V vseli drugih slučajih, ko sa kdo izpusti iz službe, ne tirja se ni-kakoršno nadouieščflvftnjo, (Dalj. pr.) Državni proračun za 18611. (Konec.) VIII. Finančno m in isters tvo. E. 1. Državna posestva. Dohodki........................3,776.710 gl. Stroški.................. . 2,936.269 „ 2. lisknhioHli iu pripadnosti. Stroški......................................137.995 „ F. Državne fabrike. Dohodki......................J,48Ü.700 „ Stroški......................................1,300.871 , ti. Denarstvo. Dohodki......................................178.32C „ Stroški......................................109.937 „ li. Rudarstvo. Dohodki.................*. . ,9087.200 , Stroški....................8303.454 , I, Subvencije in dotacije. Stroški . . «..................6,818.322 „ Dohodki . . . .....................1,1334.107 „ K. Splošna pokojnina civilne uprave. Ministersko Rvetovnlstvo..........................(i.405 „ Ministerstvo notrajno . , , , ...................2,385.771 , „ za deželno branibo....................494.882 „ „ prosvete iu poduka..............53.919 „ „ finančno.......................4,390.885 „ ■■h