42. SMttL uju. m. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen wdo teto......K 24 — pol leta........ 12 — četrt leta....... na mesec....... 6-— v upravništvu prejeman: celo leto......K 22 — pol leta ....... p 11 — četrt leta........ 5 50 na mesec....... „ 1-90 lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Ipravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Enaflova ulica št 3, (1 nadstropje levo), telefon ŠL 34. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tlakama telefon ftt M. .Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 25 - . Cclo leto.......K 28 — pol leta ........ 13- četrt leta...... 650 za Ameriko in vse druge dežele: na mesec." ! I l I 230 » celo leto.......K 30*— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka- nllca it 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon it 85. Minister Schreiner — odslovljen! Dunaj, 21. tebr. Neruski minister - rojak dr. Schreiner je bil danes odslovljen. Ministrski predsednik baron nienerth ga jo poklical k sohi in ga nozval, uaj poda demisijo, in ko n to dr. Schreiner storil, je Bienorth »kuj izposloval, da je cesar to demisijo sprejel. Schreiner je bil v ministrstvu • iasrresivnejši zastopnik nemško nasilnosti in najstroponejši nasprotnik Slovanov. Velik del krivic, ki so -i /{rodile Čehom in Slovencem, je ronzroeil Schreiner, bodosi z direkt-im uplivanjem na ministre, l»o«iiM sakovrstnimi spletkami. Schreinerjeve nemške kremplje občutili tudi Slovenci. Pri vseh imenovanjih v državni upravi, pri stavljanju vsakega uradnika, da. -koro vsakega -hipe je posegal vmes dr. Schriner in tako pritiskal, da je i.apral vodno — nemški interes. V dosego svojih namenov so je S< hreiner posluževal sredstev, ki ni-bila vedno honetna. Izbirčen pač bil. Izrabljal je celo strankarsko barvana, dostikrat naravnost obreko-vu\na poročila svOjih zaupnikov in volksratov. »Minister za očrnenje slovanskih uradnikov« — je svoj njem rekel bivši poljedelski mi-3 -1«* r dr. Brat', ki je Schreinerjevo '■' I'»vanje natančno poznal. A to še ni zadostovalo nekdanjemu plzonskemu notarju in sedaj ta-noslavno odpuščenemu ministru ;. Schreinerju. Svojo službeno stališče jo brezobrazno izrabljal za vsakovrstne spletke, izmed katerih je j'ćič najbolj karakteristična ta, da je nekaj meseci sam p r o u z r o -< i I posebno akcijo zoper nemške po-J..nr>\ samo da sebi ohrani ministr-službo. S svojimi vsakovrstnimi ;«ietkami, ki so bilo dostikrat uprav kandalozne,si je nakopal Schreiner »d slovanskimi poslanci toliko na-tja, kakor nol>on drugi nemški T ini^ter. Schreiner je bil eden tistih mož, ' -o dajali Bienertnovemu ministrstvu njegov izraziti proti slovanski •;n in prav zaradi tega so nemške stranke držalo njega, dasi jim je osebno inalo simpatičen. Ministrski predsednik Bienorth jo sedaj odslovil Sohreinerja — ker drugače ni mogel naprej. Vlada so jo začela s slovanskimi strankami rmgajati zaradi bodočega zasedanja državnega zbora. Če hoče Bienerth varno hoiliti. mora priti do kakega sporazum ljenja s slovansko unijo. Kot prvi korak si je Bienerth mislil izpopolnitev svojega ministrstva. Ker stil bila iz ministrstva izstopila oba češka ministra. Je hotel »odaj Bienerth ministrsivo kompletirati zopet z dvema Čehoma. Poljedelski minister naj bi postal sedanji vodja toga, mesto češkega ministra-rojaka pa jo ponudil Bienerth dr. Pa caku. Toda — dr. Pacak je odklonil na način, ki je jasno pričal, da sploh noben češki parlamentarec ne vstopi v ministrstvo, dokler sedi tam — dr. Schreiner. Tako je odletel dr. Schreiner. Bienerth se ga jo iznehil.da bi odpravil eno izmed številnih ovir vsem pogajanjem s slovanskimi strankami; otresel so ga jo, ker jo videl, da hoče Schreiner sploh preprečiti sporazum-ljenje med vlado in slovansko unijo in ustanovitev nove delavske večine, kateri bi potem sledila }>opolna rekonstrukcija ministrstva. Bienerth je moral pokazati vsaj dobro voljo za sporazum ljenje s Slovani in v ta namen je odstavil ministra Schreiner ja. Nemški krogi so silno poparjeni, ker je moral Schreiner odstopiti. V odslovitvi Sohreinerja vidijo celo akt sovražnosti Bienerthove vlado proti nemškim strankam in žaljenje teh strank ter groze z opeaieijo, von-der so med njimi tudi ljudje, ki odkrito priznavajo, da vlada no bo mogla drugače izhajati, kakor če so približa >lovanski uniji in da bi bilo samomorilsko, če bi se nemške stranko dale potisnili v opozicijo in bi omogočile ustanovitev nove večine brez njih. Pot do te nove večine je sicer še dolga in danes še nihče ne ve, če se bo dal uresničiti Binerth>v načrt, naj se ustanovi najprej delavska večina, na kar bi so ministrstvo rekonstruiralo, ali eno izmed m t »-gin ovir je Bienerth odstranil s tem, da j<- Sohreinerja pahnil iz vladnega čolna. Minister Schreiner — demisijonlral. Nemški minister - rojak je podal včeraj demisijo. Demisije dr. Schreiner ni podal iz lastne volji* temveč na pritisk od vtraui kabinetnega načelnika. Baron Bienerth je demisijsko prošnjo ministra Sohreinerja s priporočilom predložil cesarju in demisijo jo cesar že sprejel. Kakor znano, je ravno dr. Schreiner bil najhujši germanizator Bienerthovega kabineta in »Slovanska Enota« je soglasno izjavila, da poleg dr. Schroinerja ne more sedeti noben njen zaupnik. Seveda so s toni še ni ugodilo popolnoma zahtevam Slov. Knoto«, ki jo zahtevala tudi odstranitev ministrov Hocbenbnrgerja in \Vrhe. Nemec je demisija njihovega ministra - rojaka zelo poparila in obljubljajo zo protestne resolucijo; izjaviti so hočejo proti Bienerthovemu ministrstvu za politiko svobodno roke. — Z demisijo dr. Schroinerja je torej izpraznjeno tudi mesto nemškega ministra - rojaka; češki minister - rojak je demisijonlral že lani. Vlada za sedaj no bo o Mre.} niti »moga niti drugega sedeža temveč hoč" za enkrat poskusiti brez ministrov - rojakov, ki so ji pač napravili mnogo sivih las. — Nemci pravijo, da demisija itr. Sohreinerja ne bo položaja izboljšala, temveč ga bo samo še poostrila. Vladni krogi hite zagotavljati, da v kljub demisiji ministra dr. Sohreinerja a? bo nobeno spremembo sistema temveč, da ostane vlada taka kakoršna jo bila. Vlada hoče Nemcem pokazati, da jih z demisijo dr. Sohreinerja nikakor ni hotela oškodovati. Pogajanja. Vlada b»> započeta podajanja s strankami nadaljevala tudi po sklicanju drž. zbora. Dosedaj so l.onference imele le bolj informativen značaj, od-sloj pojde za to, ustvariti predpogoje za močno delavno večino. Podlago za ta pogajanja bodo tvorili rezultati pocajanj v Pragi. Vlada upa, da bodo ta poerajanje imela uspeh, če se to zgodi, se bodo vršila v Pragi še pred Veliko nočjo odl»>čilna ugajanja glo«le češkega dež. zbora. Po Veliki noči se bo vršila — če se »lotlej v.-e ugodno izteče — na Dunaju sklepna konferenca, na kateri se sestavi nova delavna večina in njen delavni program. Iz Lvova se j>oroča, da prof. Glombinski n»* mara več igrati vlogo posredovalca med Slovani in Nemci, afcoravno so Poljaki prepričani, da je brez dvoma treba spremembe jk>1o-žaja v parlamentu. Ministrski predsednik bo torej moral sam stopiti v direktno zvezo s stranka n. i. Dr. Kramar o patriotizmu. Ministrski predsednik se je zadnjič nasproti dr. Kramaru nepovoljno izrazil o njegovem potovanju v Petrograd, dejal je pa obenem, da nikakor ne dvomi o Kramafevem patriotizmu. Dr. Kramar je »>dgovoril v članku v -Nar. listih« med drugim ■ledete: »Baron Bienertli ima prav, patriot sem, toda najbrže malo drugačen, kakor si on predstavlja. Za nas Čehe poznam le en patriotizem — čt^ki. Ta patriotizem mora zadoščati ne-le nam, temveč tudi Dunaju. Da se na»š češki patriotizem krije z interesi monarhije, to ni naša skrb. temveč skrb onih, ki na Dunaju vladajo. Da smo mi Čehi vkljub sovraštvu in krivici, ki nam jih prizadeva Dunaj, svoje dolžnosti na spoti monarhiji lojalno izpolnjevali, o tem ne bo i>ač dvomil niti »hvaležni« Dunaj, in krivda ne loži na nas, če moramo delati razliko med češkim patriotizmom in dunajskim patriotizmom. Mi ne stremimo >.a tem, da bi bili n * Dunaju »ljubljenčki«. Hočemo biti močni ,neomajni, da nam bodo morali dati, na kar imamo dobro pravico, da ne bodo postopali z nami kot z nujnim zlom ali pa kot z nadležnim prosjakom, kateremu se vrže semtor-tja ostanek / bogato obložene mize drugih. Tega nočemo le zase, temveč tudi za druge Slovane in sioor za vse. Mi hočemo, da smo nole mi, temveč tudi ostali Slovani tako močni, da Avstrija preneha biti na zunaj nemška država, da je pravična nasproti vsem svojim narodom, tudi slovanskim in da bo njih prava opora in pribežališče, /.ato delamo slovansko politiko, zato potujemo tudi na kon-fcicse in konference, da bomo močna notranja enota. In to bomo tudi de- lali, pa naj je komu všeč ali ne. Ne-le Nemci imajo pavico pri vsaki priliki kazati na svoje brate onstran moj in zahtevati zato privilegirano mesto in vlado nad manjšinami. Tudi mi nismo sami na svetu in to se ne smo nikdar pozabiti. Slovani Ticčejo razdreti zunanjih meja in zidati novih držav, kakor mnog'okateri tistih, ki Slovane dc-nuncirajo. Pred vsem bomo zadovoljni mi Čehi, če ne bo več prepada meti! našim patriotizmom in onim, o katerem se na Dunaju govori. Dr, tja pa? je dolga pot in zato je pač najboljš0, če se na Dunaju o patriotizmu kolikor mogoče malo govori.?< Grško. Situacija na Grškem je jako kritična. Vendar pa ni resnična vest, da bi bil kralj velesilam že naznanil svoj odstop; res je le to, da je dejal, da raje odstopi nego dalje v takih razmerah vlada. Atentat. V Kairu je nek dijak streljal na ministrskega predsednika egipUkega Butros - pašo. Min. predsednika jo zadelo pet k rogelj. Motivi atentata so politični. Ministrski predsednik '^u včeraj poškodbam potil ogel. Dnevne vesti. + Iz deželnega odbora. Ljubljanski mestni občini se dovoli pobiranje 35% naklad. Proti dotičnomu sklepu mestnega sveta ni bilo ugovor ra. Radi častnih občanov v Železnikih bode deželni odbor še enkrat zaslišal priče v Železnikih. Gospo Koželjev) se dovoli gradbo trinadstrop-ne hiše, ker je upravno sodišče tako razsodilo. Starš Pečnik se zopet zaposli pri izkopavanju starin. V Idrijski cestni odbor se pokličeta: Fran Sen-ger trgovec v Žirih; Fran Didič, hotelir v Idriji. Prošnja cestnega odbora Vipavskega za izredno podporo se odkloni, ker so drugi cestui odbori v veliko hujših stiskah, in ker so bodo itak hudourniki na Vipavskem urejali, kar bo deželo mnogo stalo. Dovolijo se podpore za renoviranje cerkve sv. Ahaca, cerkve v Dražqrošah in v Žnžemporku. Za sv. Ahaca se dovoli LISTEK. Povest o mladih ljudeh. (Spiral C. G o 1 a r.) II. (ib robu griča, tik nad reko, je lesoma, s slamo krita koča. Bila tako nizka, da jo Tono segal z gla- • do streho, in se je vselej moral zko skloniti, kadar je hotel stopiti o raga. Minoo, ki jo hotela biti p*>-^na, je bilo sram. da mora prebi-4 \ tako siromašni, starinski hi-< i. ki je bila zbita iz črvivih, /aka-■ n ib tramov, zato je okrog in okrog sadila rož, rdečh in plavih, ki so Mle kot košati bohotni grmi. Kaseja-je solnčnic, in kadar so zrastle, so .m1»' visoko preko streho, in zgodi-!fi -r. jo žc, da je bil ves ubogi domek * iko zakrit, da se je zdel kakor vrtna utica, vsa preprežena od pisanega Jrjka in živordečegn tižolovega '•vetja. V njej so stanovali Kožuhovi; se--o bili samo trije, Minca in Tone, ter stara mati, ki je bila že nad • m j deset let stara ženica. »Za božjo voljo, sta že doma, f»d»-ko pa še ni zavrelo!« .Te vzdihni-la ter sklenila roke. »Vstala sem, pa tem dejala: Danes je pa gotovo ne-•Mja, ker Minoa ni vzela seboj de-'-o nega preti pašnika. Potlej sem pa «J*jala, gotovo si šla k maši, ker nisi iiikurila. Dejala sem, frotovo bosta lač/na, kadar nrideta. K Matevžetu sem šla po mleko, muca je pa šla z menoj. Tone, kaj so p* pridigovnli gosjKAl ? Ali ni danes Veliki Šmaren? O, to je bilo pa zelo lepo v cerkvi! Ali je gorel tudi veliki luster sredi eerkve f O — o!« Stopila je k poči in si grela otrple, od starosti drgetajoče prste. »Minca, ali si že preoblečena!« je prašala nato dekle, ki je vrgla nc-deljsko krilo s sebe in si opasala bel predpasnik. Minca j« |M>kimala „ glavo in šla v vežo pred peč, kjer se je kuha !o v ponvi mleko. Tone je ravno prišel po škripajoči lestvi iz |>odstrešja, kjer jo imel shranjeno s\ojo obleko. I stavil se je pred ognjiščem, in ko se je uzrla vanj sestra z jeznimi očmi, je fiotemnel njegov obraz. Stal je in jo gledal. Ni vedel, zakaj, i navdala ga je čudna slast in želja, da bi zavil glavo v beli predpasnik, ki ga je imela sestra okoli pasa. »No, zakaj me zijaš?« Brez odgovora je stopil v izbo in sedel za mizo. »Torej praviš, da so prid igo val i o materi božji? Tako? Glejte, Glejte!« Je govorila starka. "Danes je šla v nebesa, in tam so jo kronali.« Nikdo ni mogel več govoriti z njo, zakaj bila je gluha. Samo s-taro Micko, svojo prijateljico, je še razumela, kako .je progibala ustnice. »Praviš, Jožeta pa j»pct ni bilo pri maši? Kaj?« Tone jo je pogledal, in v njenih sivih in osušenih očeh je ležal mrtev strah, ki se je takrat vtisnil vanje, ka so njenega sina Jožeta, pripeljali mrtvega iz tvornioe. »A ni ga bilo? Saj je tvoj oče, Tono, pa nič ne skrbiš zanj!« Večkrat -v ga je spomnila, pozni starost ji je otemnila um, in čakala je, da se vrne. Kako da ga ni? Saj je že nedelja! Pot h-j s«-m pa dejala, moram pogledati ---Glej, g!ej, ali ni ta m le Micka' to se je že f.ostarela!« Starka ^e jo naslonila na mizo in glodala skozi nizko okence na pot, kjer je šla njena prijateljica. Edino njo je še poznala, drugaV ji jo bila vsa vas tuja. »Micka, Micka!« Letela je ven, in potem sta starki govorili, mahali z rokami in se čudili. Tone jo ostal sam in ;o mislil na sestro. V duhu je videl njeno gibko, lepo telo, in njen jezni obraz. Nikoli je ni videl drugače kakor t* srditim frnjevom v očeh in z razpnljonimi, ali pa kot led mrzlimi liei. Minca je prinesla mleko na mizo, in zopet ni mogel Tone odvrniti oči od njenih belih, okroglih ro!;, ki so bile gole do lakti, in zažejalo s.* mu je, da bi ugriznil v to napeto meso. * m • Ali dovolj! Kaj je s uojimi mladimi ljudmi? Naj govori moje pero! Tone misli prepočasi in ne spominja se več vsega. Sicer bi prat ali njega samega. Le to mn časih pade na pamet, kako je v svojem petem letu padel v izkopani grob, kamor so ravno položili črno rako. In v njej je bila njegova mati. Spominja se zvonov, ki so poli nekje nad njim, cziral se je k njim, in naenkrat je zdrsnil s prstjo in se znašel v jami. Potem so ga z vrvjo, ki so M jo zapletli okoli pasa, potegnili na c*an, in po vsem pokopališču je bil jok. takšen jok! Tega so jo spominjal dosti natanko, a drugega ni vedel aič. In potem je začel hoditi z očetom v papirnico. Mince se je spominjal iz prvih let, ko jo je moral voziti v majhnem vozičku, in je bil zato vedno hud nanjo. Nekoč jo je prekucnil v vodo, in naenkrat je bilo vse polno ljudi okoli njega. Vpili so in vreščali. Minca se je drla in jokala; zvečer ga je oče pretepel :n ven zaprl. Ostal je vso noč zunaj. Potlej je nnenkrar zmanjkalo sestre. Večkrat je sicer slišal, da je nekje na Koroškem pri teti, kjer le nemško govore. A on jo hodil z očetom na delo, dokler ni nekega dne nastal krik in vik v tvornici. Planil je tja, in za-gledat jčeta v krvi. Umrl je, in potem se je Minca vrnila domov. Prvi čas ni razumela nikogar, in nikdo nje. Tako čudno jo govoiila; to je nemški, so rekli. Tudi Tone je znal nemški, pa vse drugače. Nori Boštjan ga je naučil. Takole: >Jeblana — Labag, Loka — Lak, Kamnik — Stan, Kranj — Kranbur, imukel, pukel, ven.« To je snel, a Minca je govorila vse drugače. Takrat je sacel visoko o njej misliti. Bilo mn je šestnajst let, ko se je vrnila domov, a ona je bila dve leti mlajše od njega. In zdela se mu jo tako gosposka in lopa. Sprva so jo klicali po vasi Koroša, on je vsakega udaril zato. Drugo leto potem je začela tudi ona hoditi v papirnico, in sprva ga je imela rada. Ko jo jo pa nekoč v pijanosti objel im pritisnil svoja slinasta usta k njenemu vratu ter jo duhal in ni hotel odmakniti usten od bele, tople kože, ga. jo začela vleči za lase. Nie ga ni bolelo in še bolj se je je oviiai. Od takrat ga ni sestra več marala, v njem pa je plapolala čudna strast vedno sil noje, sil ne jo. * * Tono je sedel in zajemal mleko. Za tren otok . jo pri sedi a Minca, a hitro odložila žlico, ko je videla bratove vroče oči na sebi. Pogledala ga jo hndo in znničljivo ter vstala od mizo. V hišo je prišla stara mati in si brisala oči. Njen glas je bil obupan; jokala je. »Micka je rekla, da je Jože na britofu. I kaj pa dela tam? Eekla je, da so ga pokopali ? I zakaj so ga pa zakopali? Kako bo pa prišel domov, ako so ga dejali v zemljo?« Sklepala je roke m majala t glavo. Minca je stopila k njej in se nagnila k njenemu ušesu: »Ali gresta v cerkev 1 Denes j* ne Ladji maša!« »O — o! Bom pa šla! Micka gre tudi.« - Tone je vstal in se šel k rek> amivat (D*tf® P**11-* 1000 K, za Draigose 1000 K; »v. Nikolaj pri 2uiemperku 600 K, in za Bodesce 400 K. Vse te cerkve so historične znamenitosti, zategadelj je tudi Dunajska centralna komisija dovolila primerne prispevke. Delo rezervoarja pri vodovodu na Stimict se oddag.Tro jar ju iz Sentpetra. Napa-jališee v Volčah se istotako odda najcenejšemu ponudniku g. Trojarju. Za začasno vrtni bo Iške se dovoli iz deželno kulturnega zaklada 700 K. Cestnemu okraju Ribniškemu se dovoli 2000 K podpore. Okrožnim zdravnikom v Idriji je imenovan di. Indra iz Planine. Dr. Mal se imenuje prov. asistentom v dež. muzeju. Muzejskemu društvu >e izplača podpor.i 1200 K. Redu usmiljenih sester se pro preterito pripozua odškoauino 1*2.000 K za dajanje hrane v blaznici. Ministrstvo ni privolilo, da bi Der-mastja in Prelesnik bila učitelja ni trgovski šoli v Ljubmjani, češ, da nista kvalifikovana. -f- Javen ljudski shod priredi za elane in njih somišljenike v nedeljo popoldne ob 3. pri Rastobarju na Karlovski cesti >>Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj«. Na shodu govori deželni poslanec in podžupan gosj>od dr. Ivan Tavčar. — Somišljenike iz šentjakobskega okraja opozarjamo na ta shod. da se ga udeleže v čim največjem številu. 4- Zakaj molčite, klerikalna gospoda? Nedavno tega smo razkrili nečuven škandal, v katerega je zapleten škof Anton Bouaveiitura. Pokojni šentjakobski župnik Rozman je imel v shrambi hranilno knjižico v znesku 3*200 K in zavarovalno polico v znesku 4000 K, oboje last njegove nečakinje Frančiške Rozman. Po smrti Rozmanovi je brez sledu izginila tako hrauilua knjižica, kakor zavarovalna polica. Frančiška Rozman, ki že dlje časa ni bila zdravih živcev, je na to vest popolnoma zblaznela, da ji je sodišče moralo imenovati kuratorja. In ta kurator je baje dognal, da se nahajata sedaj hranilna knjižica in zavarovalna policu v posesti škofa Antona Bona-venture. Vkljub temu, da se je škofu naznanilo, da sta imenovani vrednot-uiei la-st umobolne Rozmanove in se ga je pozvalo, naj na čuden način pridobljeno tujo lastnino izroči ku-ratorju, vendar naslednik apostolov, škof Anton Bona ven t ura. baje noče o tem ničesar slišati, marveč se je dal raje tožiti. Mi smo to vest zabeležili z vso reservo, ker vendarle nismo mogli verjeti, da bi zakrivil tako dejanje škof Anton Bonaventura, dasi je mož na glasu, da ni posebno izbirčen v sredstvih, da se dokoplje do denarja. Zabeležili smo vest v interesu javnosti in javne morale, da »pravimo več luči v afero, o kateri govori ne samo vsa Ljubljana, marveč že vsa kranjska dežela. Pričakovali smo, da nam bo škofov* organ : Slovenec« vso afero temeljito pojasnil ter nam z nepobitnim i podatki dokazal, da so naše navedbe o škofu neutemeljene in krivične. Tako pojasnilo bi bilo nele v interesu škofa samega, marveč tudi v interesu klerikalne stranke, ki je posredno z ono afero tudi kompromitirana, ker je notorično škof njen vrhovni vodi« telj. Pred štirinajstimi dnevi smo raskrili oni škandal, a »Slovenec« še do danes ni Črhni! niti besedice o stvari iu se ni upal uiti z besedico poste vit i v obrambo tako strahovito osumljenega škofa! Ta njegov molk priča jasno, da so naše navedbe o hranilni knjižici in o zavarovalni politi do pičice resnične in da je škof Anion Bonaventura res zakrivil dejanje, zaradi katerega bi vsak drug človek bil obtožen radi zločina, A čuvar javne morale, zakupnik vse poštenosti, »Slovenec«, molči kakor nem o tem vnebovpijočem dejanju, molči pa tudi kakor riba o našem sobotnem razkritju, tičočeni se protizakonitih einov, ki jih je na željo klerikalcev zagrešila poštna uprava proti Mazclletu in Ikebanu v svrho, da zasigara mandat Franu Sukljetu. Gospoda klerikalna, ali se bojite g \oriti, ali je vam zamrl jezik ob teh, vus tako kompromitujočih razkritjih Morda pa se ravnate že pe najnovejšem Ter-eglavovcm načelu: Nič braniti, samo napadati«' Toda ta način obrambe ne bo držal, o tem naj bodo klerikalci prepričani! J V Hrušici pod Ljubljano so pred kratkim ustanovili katoliško izobraževalno društvo in v nedeljo je tam pridigoval g. Terseglav. Naravno je, da je. srdito napadal vse napredno gibanje in tudi družbo sv. Cirila in Metoda ter hujskal kolikor se je dalo. Tako sploh delajo klerikalci, to je vse njih delo ze ljudstvo in se izvršuje po enem in istem kopitu že leta in leta. A ne bo napačno, če izvedo tudi naši ljudje nekatere izmed poglavitnih misli, ki jih je g. Terseglav vcepljal klerikalcem, zlasti ker so naprednjaki navadno preveč popustljivi in tolerantni. »Kar je resnica, tega ne izpovedujte samo med štirim stenami, ampak iz streh doli.« je klical g. Terseglav .»Kar se nasprotnikov tiče, bodi njihovo nasprotovanje sele olje v ogenj nalegn navdušenja.« »Naša mladina nora biti bojevita, se ne sme braniti, ampak mora napadati, s svojimi nazori in vaori izzivati, kakor svetloba, ki ne sveti sebi, ampak vsemu svatu«. »Tisti, ki dandanes moli in misli sam zase, ni pravi: večje veselje je v ne-ltesih nad tistim, ki je popoln, zraven pa preganja nasprotnike, kakor nad devetindevetdeset pravičnimi, ki svojo pravičnost vase skrivajo«. Te misli, katerih krščanskega značaja ne bomo preiskovali, pričajo eklatantno, v kakem dnbn delajo klerikalci in na kak skrajni boj šču-jejo ljudstvo. Ali je spričo temu mogoče le misliti na popustljivost ali ui mar nujno potrebno, odbijati klin s klinom po načelu oko za oko in zob za zob. + Dva javna shoda v Trstu. — Obsojena gonja proti Ciril - Metodovi družbi! Politično društrvo »Edinost« v Trstu je sklicalo za minulo nedeljo dva javna shoda, in sicer dopoldne v Rojanu iu popoldne v Skednju, katera sta bila jako dobro obiskana. Na obeh shodih je i>oročal polanec d r. R v b a f o državuo-zborskem delovanju in o splošni, sedaj vladajoči gosi>odarski krizi in draginji, ki je posledica notranje in zunanje politike. Aneksija Bosne in Hercegovine je požrla ogromno denarja in provzročila bojkot avstrijskega blaga. Drugi razlog sedanji gospodarski krizi je v pomanjkanju trgovinskih pogodb z balkanskimi državami. Živila so se tako podražila, ker je na pritisk agrarcev nas trg zaprt za živino in žito iz balkanskih držav, kar ie pa le v korist vo-leposestnikoiu na Odrskem iu Češkem, a v veliko škodo malim kmetom, delavcem in konsumeutom sploh. — Tretji razlog gospodarski krizi je iskati v naši notranji politiki, kjer se bije med Nemci in Slovani hud boj, iu sicer za hegemonijo na prvi iu enakopravnost na drusri strani. — Ali boj, ki smo ga začeli, moramo izvojevati do kraja, boj sistemu, ki oneniogočuje nas tako, da naš človek kmalu ne bo več dobi! javne službe. Na severu nazadujemo Slovenci na vsej črti. — Na Koroškem smo zopet v zadnjem času izgubili pet občin, na Štajerskem pa s>t. Ilj in Šoštanj. — To pa v prvi vrsti zato, ker imajo Nemci v rokah ves upravni aparat. Od slovanskih poslancev vlada zahteva, da glasujejo za rek rute. votirajo proračun, sploh vse. kar ona predloži zbornici, a nasproti temu vlada za nas nima drugega, kakor zapostavljanja, krivice! — Zato pa brezobziren boj in opozicijo proti taki vladi! Dokler ona nas noče poznati in priznati ena-koveljavnim Nemcem in drugim, ji pa tudi mi ne bomo dovolili ničesar. Govornik upa, da bo prej ali slej vendar le prišlo do skupnega nastopa proti skupnemu sovražniku in posledica temu bo, da slovanski poslanci ne bodo več prihajali pred svoje volilee tako praznih rok. kakor morajo žalibog danes prihajati. — Volilci so priredili svojemu poslancu burno ovacijo in mu izrekli popolno zaupanje. — Med raznimi govorniki na ikedenjskem shodu se je pri-glasil k besedi tudi deželi.j poslanec d r. V i I f a n. ki je rekel, niei. — Konj »Amon« ali Čnt vojaštva za pravico. Kakor smo svoj 5as poročali, je dne 18. februarja lanskega leta dopoldne pridrvel voz ljubljanskega topniearskega polka št. 7 od Turjaškega trga doli skozi Čevljarsko ulico naravnost v prodajalniske izložbo g. Milka Krapeša, trgovca z urami, zlatnino in srebrnino na Jur čičevem trgu. Konj je z vozom vred priletel v izložbeno okno, notri šipe stri iu pokvaril ure itd. in s tem na pravil g. Krapešu škode za 3S9 K Ker nikdo ne mara utrpati takega zneska iz svojega, se je g. Milko Kra peš obrnil na ljubljanski topnienrsk: I>olk radi povračila te škode, i;ar > mu je pa odreklo, češ, da je ves dogodek Ie nesrečen slučaj, ki ga polk ni zakrivil. Nato je vložil po svojem zastopniku dr. Šviglju tožbo. C. i a kr. erar, zastopan po c. kr. finančni prokuraturi za Kranjsjco, je ugovarjal, da je konj »Amon«, ki sc je bi? kritičnega dne splašil, pohleven ki , kor ovca, da je tudi voznik, ki je tistega dne vozil, izborno izvežban in vajen konj, da je bila konjska uprava v vzornem redu in uprega pravilna, da se je torej nesreča zgodila le vsled tega, ker je bilo na Turjaškem trgu tistega dne vsled zaledenelosti zelo polzko in je nasproti prišel voz z ropotajočimi posodami za mleko Vsled tega da se je pohlevni konj > Amona splašil, in ga »izurjeni« voznih nikakor ni mogel več obvladati. Ves hi dogodek je torej le nesrečen slučaj, ki ga ima trpeti tisti, v čiarar premo ženju se je zgodil, in ker so se vsled tega »slučaja« pobile Krapeševe ši pe, naj pa Krapeš sam nosi škodo! . . . Zares -— izborna logika, vredna, juristov pri finančni prokuraturi. Obravnava pa je dognala, da konj »Amon« ni baš tako pohleven, temveč da se včasih tudi rad splavi, da voznik ni bil bogvekako izurje/i, ker je kritičnega dne popolnoma izgubil glavo ter dopustil kou,;.: »Amonu«, da je dirjal, kamor j» sam hotel, dalje, da je bila uprega pomanjkljiva iu zanikrna, ker je bila vaga ob »Araonovi« zadn.j nogi, da je bilo tudi jermen je staro in propere lo, ojnice stare iu prekratke, skratka, da je bila vsa konjska oprava nemarna, da se vojaški voznik pa ti: di ni poslužil potrebne previdnosti, s katero se mori voziti po mestu zlasti ob zimskem času. Druga nemarno-: se je pojavila tudi še v tem, da vojaško spremstvo kljub tozadevnim strt gim predpisom ni bilo ves čas pri vozu, temveč si je izbralo pred »Narodno kavarne« bližnjico skozi Židovsko ulico, voznika pa pustilo z vizom samega naprej čez Turjaški tr£. Prvi sodnik je tožbenemu zahtevku ugodil ter c. in kr. erar obsodil na plačilo zahtevane odškodnine in stro škov. C. in kr. erar se je seveda pritožil na ljubljansko deželno sodiščr. ki pa je priziv kot neutemeljen zavrnilo. Sedaj se je šele pokazal čut vojaštva za pravico v najsvit^ejši luči! Zakon določa, da sme tožnik, ki je s svojimi tožbenim zahtevkom v dveh instancah prodrl, zahtevati takojšno plačilo prisojene mu terjatve. Vsled tega je dr. Švigelj poslal c. in kr. erarju pobotnico z zahtevo, da se izplača g. Krapešu povzročena in že prisojena odškodnina s pri p. C. in kr erar pa se je postavil na popolnoma negativno stališče, odklonil vsako plačilo in še celo zapretil, da bo predlagal odložitev eksekucije, če bi st uvedla. Zaeno se je pritožil na vrhov no sodišče na Dunaju. Toda tudi ta je c. in kr. erar sijajno pogorel in nn1 končno ni preostajalo drugega kakov — plačati. Tako je g. Krapeš dasi šele čez leto dni a vendar le prišel do pokritja svoje škode. Nam pa se ne kaj zdi naravnost ueumevno: na cm strani zahteva erar, da drsavijan iz-polnuje svoje davčne in drugo plačilne dolžnosti do zadnjega vin« rja, tako, da te takoj rubi jo in ti nalože i« visoke obresti, če točno ob uri ne plačaš — na drugi strani pa isti kruti erar državljanom po svoji nemarnosti povzročene škode ne mara pla Čati. Tako postopanje se e navadneiv. življenju ne imenuje nobel, mi p5 smo svoj čas že izrekli mnenje, da je to skrajna umasanost in pri tem tu di ostanemo. — Najden naklad na Mir j«. Pri zgradbi dri. obrtne šole na Mirju so našli včeraj dragocen zaklad Izko- Sali so glinast lonec, v katerem je ilo 47 rimskih zlatov in 7 kosov či- stegra sreora. Ziati so l> vrst in imajo napis »Victoria Rmnanoruui.:. Zaklad hrani g. stavbni svetnik Duffe. — Občni i bor h kranj. tov. ao-daviee se \nrši v četrtek dne 94. svečana ob 3. popoldne v restavraciji »Bavarski d\or« na Dunajski eesti. Gg. člani se opozarjajo na mntgošte-vilno udeležbo. — Nekateri avstrijski nemški postni uradi so pravi škandal za avstrijsko uraduištvo. Ce bi poštni uradi po druuih državah \iko poslovali kot postoje jo v Avstriji, jx>tem bi morala nastati največja zmešnjava na vsem svetu. Neštetokrat smo S« bičali nesramno postopanje eem-skih postnih Rslužbencev s slovenskimi pošiljat vami, toda vse pritožbe so takorekoč bob ob steno. S pošto v Paverbaehu na Nižjem Avstrijskem >mo se bavili že lansko leo>. Videti je bilo. da so se ljudje aa omeujeni pošti poboljšali, zadnji čas so pa zo pet začele pr.aajati pritožbe, da naši naročniki lista ne dobivajo. Br> pat-treba napraviti potrebne korake pri poštnem ravnateljstvu na Dunaju, ŠM pouči svoje nradništvo o njegovih dolžnostih. — ('hristofovemu učnemu zavodu, na k; eni se izobrazujejj gojenci v prvi visti za vstop kot urad' niki in uradnice v banke, hraaitniee, trgovske koatorje, odvetniške, notar- pisarne itd., dovolila je visoka <.-. kr. deželna vlada za Kranjsko % naredbo z dne 10. svečana L910 št. 263H sedaj tudi še slovenske in nemške jezikovne kun«*. — Ker je ta zavod izobrazil že mnogo gojenk ;n gojeneev in za t«> ž» 1 priznanje, ga toplo prino-ročamo.« Radijobrzoiav ni promet. V '-'u iskrobrzojavnegra dogovora in atka s sklepnim zapisnikom obelodanjenega v drž. zak. XVII. pod št. o<5 z dne 11. marca 1909 prevzela je obrežna postaj:: v Pulju z -O.dnem februarja 1010 ludi javen rćdijobrzo-javen promet. Kot posredovalno me :-to med imenovano obrežno postajo in na suhem ležečimi brzojavnimi oradi, bod«' obratoval c. kr. poštni in brzojavni urad Pulj 1. Obrežna pristojbina za iskrobrzoja v ke v Puija obrežna postaja aša 60 stotink od besede brez določene najnižje pristojbine. Krovno pristojbino, katero se l>ode iztirjavalo poleg obrežne pristojbine in poleg navadnih pristojbin za odpravo na progah brzojavnega omrežja, in ka-tera je ua jnjedinih ladjah različna, je razvideti iz 2. oddelka, strnu ;>0—85, predel 11, mednarodnega se-tama iskre>:~ »javnih postaj. Naslov na ploveee ladje odpremljenih iskrobrzojavk mora biti kolikor možno natančen. Isti mora obsegati: a? ime prejemnika z morebitnim spopol-nilnim pristavkom; h) ime ladje, kakor je sprejeto v seznam, s pristav-kom nacijonalitete in v slučaju ena-osti imen, tudi razlikovalnega zna-menja po mednarodni signalni knjigi: ci ime obrežne postaja, kakor j»-navedeno v seznamu. Nedopustne so brzojavke s predplačanim odgovorom, brzojavne ]>oštne nakaznice. b»*-zojavke s pojavljanjem, brzojavke 3 ] otrdi lom prejema, brzojavke ki naj >e zapošiljaj pristojbini podvržen«? službene n > i-e. razven ako nanašajo lo na prenos po progah brzojavnega omrežja; nujne brzojavke iz-vzemši od]>remo po progah brzojav- i omrežja na podlagi predpisov 1 ednarodnega brzojavnega opravil-nika in slednjič p oposebnih >lih in potom pošte d os ta vjajoee se brzojavke. !z Tomišlja se nam piše: V za-i tega meseca so v nekem tukaj-□ klerikalnem društvu vm izo-rili igro - petjem. Pri tej priredbi so nastopile tudi šolske učenke. Nimamo nič proti takim igram v obče, a to ne gre in ni umestno, da bi nastopale tudi šolske učenke in .;e to tudi i šolskem n du prepovedano Naj to-• oslanee na tega kompetenta, da se mu ne bodo dali speljati na led. Sicer \m tudi Velikolaščani pozor! Iz Litije se nam piše: Jejmene Pepe. vsklikuili so gotove« Jurče, Franeelj, oce Silk in drugi,ki niso va-jeni lagati in do sedaj tudi niso verjeli, da bi lista »Domoljuba in ^Slovenec« prinašala laži. A bridko so se varali, kajti v »Slovencu« od sobote poroča Bol tatov Pepe, da se je peljal Ke du pred musta, du Lajučevo ukrancane u št arije, kjer so imel ltisk Sukolci bal«. — Ako se je Boltatov Pepe peljal <>kt d u pred mosta« tega seva litijski katoliški poštenjaki ne vedo in mu tudi ne morejo oporekati, pač pa mu lahko v obraz zabrusijo. oa lase, ser »iti** &nn*|et« niso iase-Ji e ve joga hala »pene pf mieei pr Lev jovio«. Tudi vse dmgo so nai tašče, kakršnih se veliko privoščimo litijskim in šmartinskim brumnim dušam. Kar se tiče pijače, \V pa za katoliške lažnjivce res najboljše, da pijejo vodo, kakor sta jo pri občnem zboru kmetijske podružnice gospodi iz šmartinskega farovža. Sram vas bodi, hinavci in lažnjivci! Lnirl je nadučitelj K r e m ž a r v Št. Vidu na Dolenjskem. Pogreb se vrši v sredo 23. t. m. ob 10. uri do poldne. V Trebnjem je umrl dne 21. februarja 1910 lekarnar gospod Janko K u prečk t, mož vrlega značaja in dobrega srca. Bil je do zadnjega zdih- S Ij^ja trden napredni narodnjak, bil ustanovitelj in podpiratelj vseh društev v Trebnjt m, ter bil radi svojih vrlin izvoljen vselej prvim predsednikom ali načelnikom. Neizprosna smrt je pobrala moža v najlepši starosti 61 let, po večmesečni bolezni, katerega bode manjkalo povsod in tudi revežem. Bodi mu najčastnejši spomin in lahka zemljica. Telovadno društvo »Sokol« v Trebnjem ie t. m. izvolilo sledeči odbor: br. Viljem Toniic st., starosta; br. dr. And. Kuhar, podstarosta; br. Viljem Toniic ml., načelnik; br. Ferd. Kogej, tajnik; br. M. Plevnik, blagajnik; br. Al. Pavlin, gospodar; br. J. Treo, zapisnikar; br. A. Vrbaneie in br. J. Gotšak, namestnika; br. Fr. Zelene in br. V. fcerak, preglednika. Priti ružu jemo se misli, da je v disciplini in vztrajnosti podrobnega dela pot do zmage svol>odi in zmagonosne-inu poletu slov. Sokola. Le tako na-prej in trebanjski Sokol Vo tekom asa lahko ponosen im »\oje uspehe. Na zdar! V Kranjski gori se je pod pezo snega zrušil baje samo grajski hlev, ne pa sodnij>ko poslopje, kakor se je nam včeraj brzojavno poročalo. Kaj je sedaj res* Sprememba posesti. Vilo ».Santa Clara« v Celju pri Seidloveui studencu je kupil kavarnar Krušic. Slovenski denar — za Uoss-eggerjev sklad. Mariborska hranilnica, v kateri so naloženi milijoni slovenskega denarja, je dala z-. Ross-eggerjev sklad '2000 K. Tako spletajo Slovenci sami bič, ki pada po našem telesu. Osem milijonsko posojilo celovškega mesta. Mesto Celovec je sklenilo najeti posojilo v zneska 8 milijonov. Deželni zbor koroški je v včerajšnji seji sprejel tozadevni zakon brez vsakih sprememb. Od orožnika zaboden. Pred neka.; r-a&om so se okoli vil Pietzuk, Angeli in Uljan na Opčinah pri Trstu klatili tatovi in v eno vilo že vlomili. Zato pa tam okoli patroliraj o po noči orožniki. — V petek na feohoto ponoči je opazil službujoči orožnik nek individnj, ki je sumljivo plazil okoli ene omenjenih vil in ga vstavil, vprašajoc ga, kaj tam ;šče. Indi-vidij, ki se je legitimiral za Andreja R'v.ka z Ban, ^8 let star — je orožniku odgovoril, da ga to ni3 ne briga, je skočil v tistem hipu na z'd ter vrgel z vso močjo kake tri Lile težak kamen proti orožniku, ki ga po k sreči ni zadel. Orožnik plane na napadalca in mi zasadi l>ajon**to v stegno, na kar je poslednji padode pa plačal z — zaporom. Trpinčenje živali. Sinoči tta se dva mesarska vajenca peljala po Tržaški eesti ter imela privezanega za voz bika. Ta je vlekel voz nazaj, konj pa napej h. sicer s takim trudom, da je pot kar od njega tekel. Vajenca sta pri tem pa še ravnodušno prepevala. Da zasluženi kazni ne odideta, je preskrbljeno. V znamenju alkohola. K tozadevni včerajšnji notici moramo resnici na ljubo koustatovati, da se sluga Poženel ni sam vrgel pred električni voz, marveč je le po nesreči prišel v ta položaj. Razumno pa je, da je bil po padcu splošno zmeden in baš to zmedenost so nekateri sodili napačno. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo ▼ Ameriko 263 Hrvatov, 94 Maeedon-cev in 18 Slovencev. 20 Hrvatov je prišlo iz Bazla. 22 jih je šlo v Bad-G as tein, 20 v Solnograd, 15 pa v Heb. Izgubljeno in najdeno. Posost-niea Ivana Praznikova je izgubila denarnico, v kateri je imela 11 K denarja. — Kuharica Helena Vidinar-jeva je našla možko pelerino. Razne Jtvrnl. *: Previden samomorilec. V petek se je nstrelil v Malem Lošinju letoviščar Čeh Jaroslav H a k, po-i sest ni k v Pragi. Postavil se je tako, da je po dveh strelih padel v morje. • Ruski konzulat v Pragi. V dumi je bil v prvem in drugem branju sprejet predlog, da se ustanovi v Pragi konzulat. Svoje posle začne ruski konzul izvrševati baje 14. aprila t. 1. * Egipčanski ministrski predsednik Butras - paša Ghali, na katerega je neki dijak petkrat ustrelil, je včeraj vsled zadobljenih ran umrl. V Kahiri vlada vsled tega velika razburjenost. Morilec je bil baje član neke tajne družbe, ki je naročila umor. Zaprli so 50 oseb, med njimi tudi nekaj žensk. ♦ Nevaren Italijan. V Tu lunu so napravili pri Italijanu Aieardijn hišno preiskavo. Pri njem so našli več razstreljivih snovi, pet izdelanih bomb in mnogo ukradenih predmetov. Aicardi je nameraval pognati v zrak občinsko hišo v Bormesu, ker mu je županstvo baje storilo neko krivico. Nevarnega Italijana so zaprli. * Grozeča stavba je nastala ▼ v Filadelfiji. Pri cestni železnici se odpustili 600 delavcev, radi Česar je takoj stopilo v stavko 5000 uslužbencev. Dva vozova cestne železnice so stavkajoči delavci zažgali, veš dragih pa s hamenjsm napadli. Policija j* šla nad sUvkarja s hniitnlni cami. pozneje je oeiavstvo raz ono 307 vos. Županstvo ja sprejelo v službo tri tisoč redarjev, da z njimi na* pravi red. * Bjomson o Slovanstvu. V »Pester Lloydu« z dne 13. t. m. priobču-je dr. Hugon Ganz več od Bjdrnsona mu poslanih ;usem. V enem teh pisem se Bjornson tako-le izraža: Jaz sem popolnoma nasproten Vašim nazorom: panslavizma ne moremo nkro titi - ugonobiti; poti naravnim silan (Naturmachae) ne pomaga nič! A mi ga lahko uredimo. Sredstvo za to: prosta volja, pot: prosta volja! V daljnih pismih zahteva, kakor se prakticira to že v Ameriki sploh, za male narode uporaba njegovih jezikov doma, v soli, v cerkvi, pri sorl-nijali, kjer je nujno potrebno — povsod neizmerno prostost. * Roparji v vlaku. V poštni voz osebnega vlaka, vozečega z Reke v Budimpešto je vstopil v soboto v Josipdolu neki človek, ki je zahteval od uradnika dve znamki. Ko se ja uradnik obrnil, zagrabil ga je tujec zadaj ter ga hotel vreči na tla. Uradnik pa je bil močnejši ter je napadalca pornil iz poštnega voza, v katerem je ležalo na mizi za 40.000 K denarnih pisem. Tujec je nato dvakrat ustrelil na uradnika ne da bi ga zadel, potem pa jo popihal v bližnji gozdič. — Drugi napad se je z vršil blzu Jekaterinoslave na Ruskem. V nekem vlaku je napadlo pet mož blagajnika delniške družbe Chripač, ki je imel pri sebi 11.000 rubljev družbenega denarja. Za spremstvo je imel dva čuvaja. Med temi tremi in med roparji se je vnel ljut boj, pri katerem sta bila ustreljena en čuvaj in en rop,?r. Ostali štirje loparji so odnesli vseh 11.000 rubljev. Telefonska in brzolauna poročila. Poraz železniškega ministra. Dunaj, 22. februarja. V današnji seji državnega železniškega sveta je železniški minister Wrba doživel občuten poraz. Njegov predlog glede reorganizacije državnih železnic je bil namreč s 15 prati 11 glasovom odklonjen. IPadec nemškega ministra . rojaka. Dunaj, 22. februarja. Nemci so radi padca ministra dr. Schreinerje. silno razburjeni in groze, da bodo razbili češki deželni zbor, sto?»ili v opozicijo in strmoglavili B^enerthovo ministrstvo. Dunaj, 22. februarja. Dr. Schrei-ner se vrne v nemško nacionalni klub in bo izvoljen za predsednika tega kluba. Bienerth konferiia. Dunaj, 22. februarja. Ministrski predsednik je sprejel predsedstvo »Malomskega kluba« tat je SKiiŠai pridobiti za definitivno reformo poslovnika. Malorusi so odgovorili, da bodo za to reformo šele, kadar bodo definitivno rešeni narodni spori. Kmalo na to .ie Bienerth sprejel zastopnike zveze »LTnio latina«. Zvečer sprejme izvrševalni odoor nemških svobodomiselnih strank. »Poljski klub . Dunaj, 22. februarja. Parlamentarna komisija »Poljskega kluba* ima jutri svojo sejo. V parlamentarnih krogih čakajo z naj>eto pozornostjo na to sejo. Bolezen dunajskega župana. Dunaj, 22. februarja. Luegerje-va bolezen se je zopet shujšala. Zdravniki so izvedli operacijo na hrbtu. Prerezali so mu kožo na dolgost 25 cm ter odstranili izpod nje gnoj. Pred operacijo se je Lueger razgovarjal z ministrom dr. \Veiss-kirehnerjem, dr. Gessmannom in dr. Ebenbochoni. Potem je še sprejel obisk obeh podžupanov Hierhammer-ja in dr. Neumaverja. Tema dvema je rekel: »Čutim, da se mi bliža smrt. Po peti operaciji ne bo več dr. Luegerja. O veliki noči me boste pokopali. Dr. Lueger si je že preskrbel svoj grob in sicer v mali cerkvi na pokopališču. Dunaj, 22. februarja. Po izvršeni operaciji so zdravniki izjavili, da je nastopila akutna smrtna nevarnost sa dr. Luegerja. Prvo sokolsko društvo na Turškem. Skopljc 22. februarja. Tu se je ustanovilo prvo sokolsko društvo na Turškem »Srbski Sokol«. Vsi člani srbske cerkvenošolske občine so vstopili v društvo, ki je že započelo svoje delovanje. Društvo šteje Že nad 200 članov. Abdnl Hamid. Solun, 22. februarja. Vest, da je odstavljeni sultan Abdul Hamid nevarno obolel in da so ga vsled tega prepeljali v Carigrad* ni resnična. Res pa je, da sta se oba Hamidova sina odpeljala s svojimi sestrami v Carigrad, ker as nameravajo te sultanove hčere mračiti Ruski konzulat v Pragi. Petrograd, 22. februarja. Gosu-darstvena duma je priznala nujnost predlogu ministrstva zunanjih del, da se osnuje ruski konzulat v Pragi. Ta urad ima pričeti s svojim poslovanjem sredi meseca aprila tekočega leta. Leteči vojaški voji. Carigrad, 22. februarja. Vojno ministrstvo je ukazalo poveljnik« III. kora v Solunu Hadi paši, naj organizuje leteče vojaške voje po vzorcu bosanskih »štrafunov«, ki bodo imeli nalogo izsledovati ustaška čete v Makedoniji. Preiskava v uredništvu »Russkega Slova«. Moskva, 22. februarja. Policija je izvršila hišno preiskavo v uredništvu »Russkega Slova«. Zaplenila je več rokopisov. Vzrok preiskave ni znan. Kakor se čuje, je bila preiskava popolnoma brezuspešna. Gospodarstvo. — Mednarodna razstava zS šport in igro. C. kr. ministrstvo za javna dela je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo v času od 15. maja do 15. julija letos v Fankobrodu n./M. vršila razstava za šport in igTO. Udeležba pri tej prireditvi, ki jo pospešujejo vsi merodajni faktorji, se toplo priporoča. Prospekt, ki vsebuje natančnejše podrobnosti, se more v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani vpogledati. Poslano. Značilno sočutje modernega hišnega gospodarja. V bližini Ljubljane živi zelo ijjo dern, sam v sebe zaljubljen hišni gospodar. Prigodilo se je minoli teden, da je neka žena iz njegove hiše ponesrečila, tako da je bila v skrajni smrtni nevarnosti. Nekaj ur po dogodku je dotična žena gospodarju na njegovo vprašanje sama pojasnila, na kako težaven način je bila rešena gotove smrti. Na to pa ji je on smehljaje odgovoril: v^Saj je vse en hudič, če je ena baba, več na svetu ali pa manj.« Pripomnimo pa, da je dotčna žena tudi hišna posestnica, gostilni-c-arka in — čujte! — mati šestero nepreskrbljenih otrok. __Več človekoljubov. * Za vsebino tega spisa je ured o tatvt 9d*OTorno le toliko, kolikor določa sakoa. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pnstoslemšek. Umrli so v Ljubljani: Dne 18. februarja: Makso Šusteršič, iz-voščkov sin, 1 mesec, Marije Terezije c. 11. Dne 19. februarja: Fran Žnidaršič, mizarski pomoćnik, 30 let, Karlovska cesta 30. Josip Žurbi, mestni ubožec, 81 let, Karlovska cesta 7. Dne 20. februarja: Viktor Ladiha, žel uslužbenca sin, 10 mes., Trnovski pristan 36. Marija Keržin, gostija, 64 let, Velika čolnarska ulica 23. Žitne cene v Budimpešti. Dne 22. februarja 1910. Termin. Pšenica za april 1910 . . za 50 kg 139S Pšenica za oktober 1910 . . za 50 kg 11 47 Rž za april 1910..... Z3 50 kg 943 Koruza za maj 1910 . . . za 50 kg 654 Oves za april 1910 . . . . za 50 kg 7'SO Efektiv. 5 vin. višje. Heteorolositno porodio. Višina Md morjem 306-.*. Srednji zračni tlak 73«i> mm. ti \ Cas E i opazo-•g vanja ■i Staje 1 i« -s baro- 1 o metra | e 2 j V mm £ -2 > Nebo 21. j 2. pop. 22.1 7. zj. 7384 ! 68 740 2 4 3 742 2 j 50 si. j j vzhod slab jug sr. jzahod oblačno del.oblač jasno Srednja včerajšnja temperatura 4*8*, norm. —04 . Padavina v 24 urah 0*0 mm. Hiša =9 v lepem prometnem trgu na DolftBj-Sk6IBf s sedežem c. kr. uradi.v, to-vam in železnice, % OOBtiUaUkO ta meianlM obrtjo se takoj prode ali odda ¥ najem. K bili pripadajo gospodarska poslopja in polje. Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 599 Učiteljska tiskarna sprejme ti* Hi ^•h^UpU* #€slmio PMa aa aaaevare. Na prednjak!, prispevale za Narodni sklad! Izučen kje v bližini ie-leiniške postaje mlin in žago Dopise pod »Slov. Naroda«. na uprav. 605 Lokal Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prezalostno vest, da je naša i^kreno-Ijubljena hčerka, ozir. sestra, gdč. Malka Mevželj včeraj ob 5. popoldne, po dolgi, mučni bolezni, v starosti 18 let previđena s t< lazili sv. vere. mirno in udano preminula. Pogreb nepozabne rajnice se vrši jutri v sredo, dne 23. tebruarja ob 3. popoldne iz hiše žalosti v Mokronogu na farno pokopališke. o3j Bodi ji bla^ spomin. Mokronog. 22 frlrniarja 1910. iti fttev. 4 v L|ab- ljanii primerni za kako obrt, a# 626 iv s piktai se 0003 v najem na Več se izve pri 1. ZakoSniku, Dunajska cesta št 40. 498 Išče ae Žalujoči ostal:. 3 t Neutolažljivim srcem javljamo sorođmieom, prijateljem in ..nanet..! pretuzno vest, da je umrl nepo^afc-ni, iskreno ljubljeni oče, oziroma stari oče, tast in stric, gospod ph.jyir. Janko Kuprecht lekarnar po doigi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes v ponedeljek, dne 21. t. m. ob polu 1. uri popolene, v 62. letu starosti. Pogreb nepozabnega rajnika bo v sredo, dne 23. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče Svete maše zadušnice sc bodo služile v župni cerkvi. Dragega rajnika priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin. Trebnje, 21. februarja 1910. Žalujoči ostali. N&£aaai&I!0. Prostovoljno gasilno društvo v Krškem ima naprodaj dvGkolosos me&aolško porlvaino lostvo 14 m dolgo, novo, tridelno, ki jo moreta postaviti samo 2 mola. Cena po dogovoru. Ponudbe naravnost. 584 I Telovadno društvo Sokol v Trebnjem narnanja žalostno vest, da je preminul njega ustanovni Član, brat Janko Ruprechtt lekarnar v Trebnjem dne 21. svečana 1910 ob 1. popoldan. Bodi mu časten -pomiri. DBOR. Posojilnica v Trebnjem javlja tužno vest, da je njen večletni prvi načelnik, gospod Janko Ruprecht lekarnar w Trebajeai včeraj ob 1. popoldan preminul. 632 Trebnje, dne 22. svečana 1910. Odbor. Razpošiljam v.-ak dan sveže telečje in goveje meso od stegna in plurno pe čenko po 5 kg zavoj a K 3 23 v popolno zadovoljnost 120 F. GAUTZ. Podvvotoczvska. j GODI na ^uziva Humpotec $bj suknatsko$ {rad.; Najbolje juknoipoaiodmirobu, nuditvrdtka .ANT-TOMB i2voz sukna p Humpdcu (Češka) Uzorci Ako iščete dobrega, zanesljivega vira za porabne in darilne predmete vseh vrst, zahtevajte takoj po dopi>nici bogato ilustrovani katalog a 3000 slikami C. in kr. dvorni dobavitelj Jan Konrad 34 Most štev. 482 na Češkem. M Mtafek ^»topita ****** ainUlJvCL Sv. Petra eestn 32. izvršuje vsa lasna dala in priporoča svojo tajata zalogo kit. St 1 kratka preveza......K 11*_ Z 3 poldolga preveza ...1*7-— »» S »? »» 5 — „ 5 dolga preveza......„ 3 60 Pri naročilu zadostuje vzorec in številka, pošilja te v diskretna po povzetju. Sive in svetici u m ene 20u/0 dražje. Stroj ■a Izdelovanja drot (kvasa), se radi nabave većjtgi stroja po nizki ceni prodaj ozir. tudi izdelovanje pokaže. ponudbe pod „Pc str a tiski zaslužek41 na upGtvniŠnro »Slovenskega prva moč, rt< bro izurjen v špec^r i-^ki stroki. — Nastop če mogoče takoj. Plača po dogovoru Ponuci^v spreierra Ivan TOGSŠlč i v Ilirski Bistriei. < 6 i m. • delavka tsbačne tovarne v LJubljani. — *i*ks. «<>i Ustmeni in pismeni pozivi niso dovoljeni za mojega zaročenca D. Marija Holzmann. s špecerijskim in mešanim blagom ob tukajšnjem kolodvoru se proda ali da v najem. Vri trgovini jo luJi mostna tehtnica. I. Peternel na Bledu. 625 se je vrnil Iz zopet ordinira v Wo1fovi ulici 12. j Razpošiljali vsak dan ...eso od sveže j klan h volov, telet, ovć.'\mot od srečna, v postnih zav< jih po 5 kg po povzetju I 4 K. Iščem stalne odjemalce. 630 Szabo Geza M.HerSncze rea Ogrskem. Kupim Knplm maymO| dobro idočo 617 trgovino špeterijsko ali 2 mm blagu v mestu ali na deželi. Ponudbe pod Šifro „Trgovina j IOO" na upravniatvo »Slov. Xaroda«. Božamo Moli 50 vinarjev! Same praktične predmete iz ste* kla, porcelana, kamenine, železa, jekla, niklja, pločevine, lesa in vse galanterij« ske predmete in igrače ponuja kupčevalcem na prodaj prva cesto Anica za bazarno blago Josip Berman Vysoke Myto, Češko. Dopisuje češko, nemško, francosko in angleško. 552 CoikI salonski briketi se najbolje priporočajo vsakemu, ki išče štedilno in zanesljivo dobro hu« rilo. — Dobijo ie le pri J. Pau« linu, Nova ulica Štev. 3 v Ljubljani. 487! Išče se oskrbnik ekonom, sarteci vešč slovenskega in nemškega jezika, za posestvo b!;Z'i Kamnika. Nastop službe 1. aprila t. 1» Vse prosto, plača po dogevoru. 5SC Ponudbe je nasloviti na I. Jabšas Zidan most. slovenski izprašani ti in sfroRovnjak Dragotin Jurman Ljubljana, Šelenburgova ulica št. i Vsak 3829 četrtek in vsako nedeljo vso noč odprta renovirana kavama Jii" Najvljudneje se priporočata Viktor in Marija Izlakar. 20 K nagrade! V noči od 5. na 6 februarja se je v Novem mestu izgubil, aH je bil pa ukraden 609 5000 kron zaslužka plačam onemu, ki ml dokaže, da moja čudesna zbirka 600 kosov la samo 5 K ni priložnostni nakup, in sicer: Pristni >vicaska pat. sist. rem. Roskopf žepna ura toćno regul. in ki natančno gre. s 3lctno tvoniisko pismeno garancijo: ameriška double-zlata oklepna verižica; 2 amer. doublc-?lata prstana (za dame in gospode); ungl. pozlačena garnitura: manšetni, ovratniški in naprsni gumbi; amer. žepni nožek; eleg. svilnata kravata najnovejšega kroja, barva m vzorec po želji; prekrasna napisna igla s ^imili-briljaniom; mična damska broža, poslednja novost, koristna popotna toaletna garnitura; elegantna, pristno usnj. denarnica; par amer. butonov z imit. žlahtnim kamnom; salonski album z najlepšimi pogledi sveta; pkU kolje la na vrat ali v lase iz pristnih jutrovskih biserov; 5 indijskih čarovnikov — razvedre vsako družbo in še 550 razi. predmetov, koristnih in ncutrpljivih pri vsaki hiši — zastonj. Vse skupaj z eleg. sist. Roskopf žepno uro, ki je sama dvakrat toliko vredna, samo 5 knm. Po povzetju ali denar naprej (tudi znamke) pošilja L Ml. razpaaljaliiitt Kntoi iln. 340. NB. Kdor naroči dva zavitka, mu pridenem zastonj prima angl. britev ali 6 najfin. platn. žepnih robcev. Za neugajajoCe denar ta!;oj nazaj, vsak riziko torej izključen. 61'.* visok, bel, rjavih ušes z malo rjavo liso na repu. Kdor ve, kje je pes, naj takoj sporoči, dobi 20 K nagrade. Pred nakupom se svari! ^vgust £uzar, Jfovo mesto« Kupujte la zahtevajte edino le 1 17 je najboljši« Marca zaioga pri Pni slav, zalogi čaja in runa na debelo i LiiiiJliani, Rožna ulica !tn. 41. ii ki bi si hoteli pri veliki delniški zavarovalni družbi ustanoviti dobro pozicijo, se po kratki poizkusni dobi nastavijo s stalno plačo. — V posel uvede vsakega izkušen uradnik. Treba je dobrih zvez (znanja), energije in dobre volje Ponudbe s kratkim popisom življenia in premoženjskimi razmerami na generalno agenturo Nizozemske zavarovalne družbe na življenje (Miederl. Lebensvers.-Gesellachaft) v Gradcu I, Schmiedgasse 40. bio Sukno hi Moto m listke Oklic. V konkurznem skladu g IruBcetm Kroneria, Uvšou trgovea v Kranfu nahaja se nezarubljcnega blaga v cenilm vrednosti 2740 K. — To blago se bode prodalo po sklepu upniškega odbora Carei Cociaa v Humpolcu 323 i snam Ar 21. fesmarja 1910, mnnn tulile v torek, dss 1. mana 1910 aHoanii vsakokrat ob 9. uri dopoldne. Najvišji ponudnik ima blago takoj plaćati in odnesti. BUgo se nahaja v prodajala! oziroma v oMedlUhi hiše it ISt ijfjp kjer se bo tudi prodajalo. — Kupci se vabijo. Upravitelj konkurroega sklada: 634 Dr. Josip Kučana edvetalk v ■maja. Lastnina in tiak »Naredne tiakame« 3XF FY L2 CU 15