Vraintttvo:
Schilleijeva cesta Stev. 3,
n« dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
HARODHI
DNEVNIK
VpravnMtvo:
Schilleijeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25 — polletno ... K 12-60 četrtletno ... K 6'30 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h..
Stev. 33.
Celje, v četrtek, dne II. februarja 1909.
Leto I.
Pravica do obstrukcije.
V Celja, dne 10. febraarja.
Izjava „Slovenskega kluba" poziva vlado, naj „ustvari predpogoje za uspešno delovanje parlamenta". Eden teh „predpogojev" je, kakor „Slovenčev" komentar te izjave izvaja tako „pameten" poslovnik, ki bi onemogočil vsako ob8trukcijo. V „Slovenskem klubu" sede zastopniki slovenskega naroda, „narodne trščice", kakor nas Wolf in z njim njegovi nacijonalni in krščansko-socialni zavezniki imenujejo, katerim država ni dolžna priznati kake pravice, že zato ker so „trščica", ker jih je malo in ker so vsled tega na večno obsojeni na milosti svojih nemških sosedov, katerih je v Avstriji sicer malo, ki pa tembolj glasno kriče, da jih je za mejo temveč in da znaša njih skupno število 60 milijonov. Kratkomalo, močnejši, mnogoštevilnejši imajo po nemških nazorih pravico brutalizirati sla-bejše in maloštevilnejše. To politiko železne pesti izvršujejo Nemci povsod, v Avstriji v vseh onih občinah in deželah, kjer so v večini, na Poznanjskem, v Alzaciji in Loreni in v svojih kolonijah proti vsem drugorodcem. To politiko železne pesti izvajajo pa tndi med sabo ne samo v razrednem boju ampak tndi v boju jedne kaste proti dragi s tako brezobzirnostjo in brez-srčnostjo, kakor noben drug narod na svetn. In tem rojenim tiranom na eni strani in policistom na drugi strani naj bi se po mnenju „Slovenskeera kluba" in „Slovenca" izročila neomejena oblast v parlamentu, naj bi se jim dala moč v roke, po svoji volji zatreti vsako narodno in socijalno, politično ali kulturno opozicijo! Vse to pa zahleva „Slovenski klub" in njegovo glasilo pod pretvezo omogočitve pametnega in uspešnega delovanja v blagor ljudstva,
ki živi in se bori za svoj obstanek v najtežavnejših razmerah.
Tako govore „slovenski" krščanski socijalci v prilog nemškega načrta o preosnovi poslovnika. Da bodo znali naši čitatelji to „ljubezen" do našega „dobrega in vernega" ljudstva lepše oceniti, navajam, kako sodi o istem nemškem predlogu italjanski krščanski socijalec dr. Bugatto, ki ni svoje narodne zavesti in čuta dolžnosti, ki jo ima do svojega naroda še popolnoma utopil v morju „krščanskega socializma" ali bolje klerikalizma. Posi. Bugatto je objavil v „Zeit," dne 28. m. m. članek, v katerem izvaja, da smotrena reforma poslovnika ne sme zatreti obstrukcije, ampak nasprotno priznati pravico na obstruk-cijo in to pravico naravnost k o d i f i c i r a t i. Dr. Bugatto pojasnnje svoje stališče z. analogijo iz gospodarskega življenja: s štrajkom ali stavko. Danes se po mnogih skušnjah, zmotah in zlorabah priznava, da je prepov^o-vanje in omejevanje stavke najmanj ugodno sredstvo za osiguranje socijal-nega miru; socijalno slabšim se mora pustiti pravico, da se s pomočjo stavke branijo in vse že kliče po stavkovnem pravu. Tudi v parlamentu se bori moč proti moči, nasilstvo proti nasilstvu. Obstrukcija je nasilstvo slabega, poslovnik je sila močnega. Poslovnik, ki onemogočuje vsako obliko obstrukcije, je nesmisel, obstrukcija, katera z nogami tepta poslovnik je odporna in škodljiva. Napravimo torej iz obstrukcije institucijo, katera se strinja s poslovnikom, sprejmimo v poslovnik,pravico do obstrukcije' tako bode stroka parlamentarnega silobrana pod vržena pravnemu redu.
Obstrukcija je potrebno inr neodstranljivo zlo in paria-metarnerazmerenebodo ozdravljene drugače, kakor da se omeji v določenejše oblike.
'-v.
„P%avica naobstrukcijonesme bi4i konfiscirana, temveč ko-dificirana". S temi besedami končuje italijanski kršč. socialec dr. Bngatto svoja izvajanja o ob-strukciji, proti kateri se ljubljanska filjalka dunajskih kršč. socialcev s tako srditostjo bori in zatretje iste slovenskemu narodu priporoča kot edino rešitev iz sedanjih razmer. Te svoje zahteve zavija ljubljanski list v široki plašč „pametnega delovanja" v splošni blagor!
Italijan zahteva torej pravico do obstrukcije, kot parlamentarni silobran v obrambo svojih narodnih pravic proti nasilstvu močnejših. Ce to zahteva Ita-ljan, član naroda, ki ima za mejo tudi še veliko miljonov bratov z veliko armado in mornarico, član naroda, kateremu vsi, celo Wolf in Bielohlawek ne odrekata naslova velikega kulturnega naroda in temu naslovu primernega upoštevanja v državnem življenju, če torej ta mož zahteva kljub temu pravico do obstrukcije, moramo priznati, da mu ljubezen do svojega naroda ni prazna fraza! Ali kaj naj si mislimo o zastopnikih onega naroda, katerega vsi zmerjajo kot „narodnostno trščico" in s katerim postopajo kot z državljanom druge vrste, ki je obsojen večno le služiti močnejšim in živeti od drobtinic, ki padajo z njih mize, ako ti zastopniki naenkrat s tako vnemo zagovarjajo načrt svojih gospodov, kako bi tem revežem vzeli tndi še zadnje, kar jim je ostalo: pravico do parlamentarnega silobrana, pravico do obstrukcije! Steinwenderjeva reforma poslovnika bi morda omogočila „pametno in uspešno"
LISTEK.
Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje. w
Češki spisal Svatopluk Čech. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalje.
„Poglejte no!" To je cela vojska pometačev ali postopačev. Zato menda ta veriga. A kaj tam neki stikajo? Menda vendar ne delajo natiboma in skrivaj to novo kanalizacijo, ki se o nji vedno govori in piše, da bi nas enkrat nenadoma presenetili . . Obo!"
V	teh mislih je zadel zopet ob tekaj, v čemer je spoznal nekak trd, z železom okovan hlod. Vzprejel je to novo presenečenje z že nekoliko jeznim humorom.
„Ta je lepa! Ni dovolj verig, še brun je treba. Menda si misli občina, da nam ne škoduje nekoliko telovadbe. Vilimek in BFežnovski, kje ste?"
V	tem pa je zapazil še nekaj, kar ga je še bolj presenetilo. Zagledal je čudna vrata, katerih silhueta je, de-
hjma razsvetljena v svitu one grmade, zapirala ulico in ob katerem se je dvigala temna zobasta zgradba. Govoril si je z vso odločnostjo, da nikjer v starem mestu in sploh v Pragi ni takih vrat niti take zgradbe. Po glavi so mu završali razni težki dvomi: Kaj pa če sploh ni v Piagi, če je po oni zlom-kovi luknji priletel kam drugam, na drugo stran zemlje med protinožce. Če je iz Vikarke prišel na mesec, zakaj bi iz tega zakletega mesta ne mogel pasti makari v peklo ?
Te teške misli so se izpremenile v strah in osuplost, ko je natančneje pogledal postave okoli goreče grmade, ki so deloma stale, deloma sedele in ki jih je mogel odtod dobro razločiti. Bili so to po večini junaški, visoki možje, divje zunanjosti, oblečeni deloma v grobe plašče, deloma v nekake železne ali žičaste mreže. Nekateri so imeli na glavi okrogle čelade, drugi čudno zavihane čepice ali neumišljene klobuke, drugi zopet raznobojne kapuce, in čarobnost te skupine, obžar-jene v rdečem svitu grmade, je povečevalo za gospoda Broučka strašno orožje: halobarde, meči, palice z dol-
gimi železnimi ostmi, okovani in z množico žebljev obiti cepi . . .
Prej se je sicer gospod Brouček jezil na razne občinske nerednosti, ki so mu povzročile nekaj manjših neprijetnosti]'; toda v ozadju teh lahnih mrakov se je vedno svetila misel na veliko bodoče bogastvo in ni pustila, da bi se njegovo radostno razpoloženje resno in v resnici skalilo. Sedaj pa je naenkrat zginilo ono radostno čustvo in celo dušo je objel grozen strah. Nekaj časa je gledal gospod Brouček na strašno družbo z izbuljenimi očmi, brez' diha, kakor okamenel. Potem pa je začel hitro stopati in je brzo skočil za ogel bližnje povprečne ulice. Od tu je pogledal še enkrat na oddaljeno taborišče oboioženih mož; toda brzo je zopet skril svojo glavo, kajti zdelo se mu je, da je strašna družba obrnila pogled proti njemu in da jemlje v roko orožje, da bi ga zasledovala.
V besnem strahu je bežal naš junak odtod in še le po dolgem begu, ko ni ničesar slišal za seboj, je padel brez diha na širok ogel ni kamen.
Dalje prihodnjič.
delovanje Nemcem na korist, toda ka--bi od tega imeli mi, vbogi, zaničevani in tlačeni Slovenci, če se celo Italjan proti temu tako odločno upira?!
Nemškemu predlogu se pa ne upirajo samo previdni Italjani, ampak vsi oni, ki čutijo, da so Nemcem nasproti v manjšini.
Posi. Masaryk je v svojem govora na Smichovem dne 15. m. m. dejal: „O predlogu poslovnika innje-gove reforme, katero je podal posi. Steinwender, pravim na kratko, da je nesprejemljiv. To je politično neizmerno važna stvar, kak je poslovnik dunajskega parlamenta za manjšine in manjše stranke, da bi bila eventuval-no zavarovana prostost razpravljanja, oziroma da bibila obstrukcija možna. Seveda ne govorim o obstrukciji kot o cilju, pridejo pa trenotki, ko je potrebna, ko je obstrukcija edino orožje, recimo obstrukcija dela, ne mislim na mehanično obstrukcijo. Zato moramo predlog, ki ga je posi. Ste-inwender sigurno sporazumno z vlado podal, a limine odkloniti." Kakor Masaryk, misli večina čeških poslancev in češkega naroda, kateri nikakor ne more sprejeti predloga, ki bi ga za večno uklonil pod nadvlado Nemcev in njih eventualnih zaveznikov, med katerimi so topot in navadno tndi poslanci „Slovenskega kluba". S kakšno pravico nosi ta klub ime „Slovenski klub" in kako zastopajo ti poslanci pravice slovenskega naroda, pa bodo naši čitatelji po tej razpravi lažje presodili.
Vzbujati samostojno mišljenje v našem prebivalstvu in kritično preso-jevanje političnih dogodkov in delovanja slovenskih poslancev je naša dolžnost. To bodèmo vedno vršili, kajti samo moč mišlenja nas bode rešila iz sedanjih zmot in zmešnjav. „Slovenec" in sorodni listi se pa baš te moči boje in to po pravici, kajti „ena sama tema je in ta je nevednost" pravi Shakespeare, v temi se pa „Slovencu" in politikom S. L. S. najbolje godi.
Politično kronika.
b Novo ministerstvo Bienerth. Jutra j šn j a „WienerZtg." prinese cesarjeva ročna pisma, s katerimi bode imenovan tajni svet. dr. Leon vitez Bilinjski za finančnega ministra, sekc. šef tajni svet. Lud. Wrba za ministra železnic, grof Stürkgh za naučnega ministra, dvorni svet. dr. Albin Bràf za poljedelskega ministra, dvorni svetnik pri tirolskem namestuištvu Aug. Ritt za ministra javnih del. predsednik poslanske zbornice dr. Weisskirchner za trgovinskega ministra, podpredsednik štaj. odvetniške zbornice odvetnik dr. v. Hochenburger za pravosodnega ministra. Baron Bienenh ostane mini-sterski predsednik, b r. Haerdtl ostane minister notranjih r< či, v. Georgi domobranski minister, Schreiner, Žaček
in Abraharaowicz pa ministri-rojaki. S to rešitvijo dosedanje krize so Nemci dosegli, po čemer so hrepeneli; dobili so vlado v Wójo moč inf pod svoj komando,, ne da bi nemške polit, stranke izvzemši kršč. socijalcev, prevzele za to tudi kako odgovornost ali obveznost. Po izvolitvi dr. Pattaia za zborniškega predsednika mesto dosedanjega predsednika Weisskirchner j a, ostane tndi ~ njih vpliv v zbornici nespremenjen. Z raznimi imenovanji sekcijskih šefov, ki so najožji' pristaši nacionalnih nemških strank, bodo te vplivale tudi na centralne in njim podrejene državne urade, zato se ne smemo čuditi, da nemški nacijonalci ne morejo zatajevati svojega veselja nad tako rešitvijo krize, s ka-keršno je državniška modrost Biener-t'hova svet iznenadila. Kako se bo to r praksi obneslo, ^omo kmalu videli.
b Vladna izjava. Jutri priobči „W. Zeitung" oficijozno izjavo o sedanjem položaju, o nagibih, ki so vodili k sestavi sedanjega kabineta in o njega nalogi. Ta izjava pravi, da ni bilo mogoče poklicati članov parlamentarne veČine (katere ni!) na vlado in da je zato krona poverila ministerske posle možem, „katerih dosedanje delovanje jamči za to. da bodo stvarno in stro-kovnjaški spolnjevali svojo nalogo. V novo vlado, nadaljuje izjava, vstopajo osebnosti, ki so odločnega narodnega mišljenja pa brez pristranosti. (Weisskirchner, Hochenburger,Stiirgkh.) Ako še nedostaja narodni zavesti nekaterih (novih ministrov) znak stranke, iz katere so izšli, je ta (narodna zavest) zato prav tako čista in silna. Vsi člani novega kabineta stoje na temeljnem prepričanju o socijalnem poslanstvu države. Novi kabinet naj bode ministerstvo krepke, izven vsakega vpliva stoječe uprave, kabinet narodnega zbližanja insocijalnih reform. Vlada si bode zato prizadevala napolniti prebivalstvo s popolnim zanpanjem nanjo. Odbijala bo od sebe vplive, ki to zaupanje spodkopujejo, skrbela bo za to, da ne bo uradništvo ubogalo druge avtoritete, ko svojih zakonitih predstojnikov. Iztrgala bo upravo vmešavanju strankarskega vpliva. Samo zakon naj vodi in določa njega administrativno delovanje itd. Kakor vidimo, lepe fraze, pa žalibog le fraze. Uradništvo bodi podrejeno samo vplivu svojih zakonitih predstojnikov! To so Nemci hoteli, zato bode v bodoče nad vsemi poštnimi uradniki absolutni gospodar nemški nacijonalec WagnerJauregg, generalni poštni direktor, nad uradništvom trgovinskega ministerstva in temu podrejenih obla-atev bodeta komandirala dr. Weisskirchner in vsenemec dr. Riedl, vsemogočni sekcijski šef v tem ministerstvn! Profesorstvo in učiteljstvo bode podrejeno klerikalca gr. Stiirkghu, ki bode njih zakoniti načelnik. Tako bode to nepristransko, vsega strankarskega npliva prosto delovanje državne uprave pod novim kabinetom. S tem so Nemci lahko zadovoljni. Čehi bodo stali v opoziciji proti temu ministerstvn, katero smatrajo za škodljivo ne samo češkim ampak sploh slovanskim interesom. To je jasno. V „Information" pa nek jugoslovanski poslanec vzdihuje po jugoslovanskem ministra rojaku ter pravi, da ako jim baron Bienerth ne da tega portfelja, jim pač ne preostane druzega, nego stopiti v opozicijo. Za en ministerski frak so torej ti gospodje pripravljeni hlapčevati tudi drugemu Bienerthovemu kabinetu, v katerem bodo zvonec nosili Weisskirchner, Ho-chenburger in Stürkgh.
d V ogrskem parlamentu se nadaljuje debata o zemljiških davkih. Po
Wekerlovem reformnem načrta se bode razdelilo na zemljiško posest na Ogrskem sknpno 70 miljonov zemljiškega davka, ki bode tako kontingentiran, da odpade na fendalna veleposestva raz-merno dvakrat do desetkrat manjša davčna mera nego na posestva srednjih in drobnih kmetov. To krivico hočejo gospodje od koalicije še uzakoniti dokler imajo moč v rokah!
d Srbski vojni minister je odstopil, ker mn sknpština ni dovolila zahtevanih naknadnih kreditov za oboroževanje. Naprednjak posi. Perič je inter-peliral vlado, ali odobruje vmešavanje prestolonaslednika v vnanjo politiko in njegove govore. Čas je res, da bi tega gospodiča enkrat zavrnili v meje razsodnosti.
d Za predsednika Lloyda je imenovan poslanec dr. Derschatta, ki vsled tega odloži svoj mandat.
d Predsedniške posle vodi mesto Weisskirchnerja, ki prevzame trgovinski portfelj, posi. Steinwender.
Štajerske novice.
o Postaja Triglav leta 2000. Za
to na pustno nedeljo se vršečo ma-škarado so se vabila že razposlala. Ako kdo pomotoma ni dobil vabila, a bi se vendar rad udeležil, naj se obrne na društvo „Celjski Sokol" v Celju, Narodni dom (urad Posojilnice v Celju), tam se bo vsakomur ustreglo. — Pri ogromnem Številu vabil, ki so se razposlala, je taka pomota popolnoma opravičljiva. Toliko na znanje, da ne bo zopet nepotrebnih zamer, kakor so ob takih prilikah navadno prav neopravičeno običajne.
o Predavanje, ki se vrši jutri, v petek zvečer, v čitalnični sobi celjskega Narodnega doma, bo gotovo v vsak-terem vzbudilo zanimanje. Predavatelj bo opisal nemške otoke v štajerskem slovenskem ozemlju in nam podal natančno sliko obojestranskih močij. Če pomislimo, v kakih v narodnem ozirn hndih časih živimo in koliko nam mora biti na tem, da se natančno poznamo, predno hočemo v sknpni vrsti korakati v s i štajerski Slovenci do narodne zmage, ne da bi se nam bilo pri tem bati, da se naša vrsta v hudem boju tu ali tam pretrga, potem pač smemo zahtevati, da se tega predavanja udeleži slehern celjski Slovenec. — Izgovora ni!
o Celjski „Milltärbequartierungs-vereln" je nekakšni „unikum" med društvi. Načelnik g. dr. Schurbi že več let občnega zbora ni sklical ali pa Slovencev nanj povabil ni. Ker pa prispevke tudi od Slovencev redno pobirajo, bi tudi ti o stanjn društvenega premoženja in o gospodarstvu z njim radi kaj novega zvedeli. — Torej na delo in na svidenje pri občnem zboru, ki se naj pravilno in postavno skliče — ali pa pokličemo poklicane oblasti na pomoč!
o Samomor v tukajšnji bolnišnici. Minul teden se je vrgla v tuk. bolnišnici 66 letna slaboumna Marija Konec z okna na tla in je na mestu obležala mrtva. Hoteli so jo prepeljati v Feldhof, a strah pred blaznico je starno gnal v smrt.
o Iz Žalca. Ples trgovskih sotrud-nikov v Žalcu, ki se je vršil dne 7. t. m. v restavracijskih prostorih gosp. Kukeca, je uspel vsled mnogobrojne udeležbe kakor tudi vsled živahnosti in neprisiljene zabave nepričakovano sijajno. Že več tednov pred prireditvijo se je kazalo splošno zanimanje za to veselico, ki naj bi nudila plesalcem in neplesalcem mnogo užitka in zabave. Ta zahteva se je uresničila v polnem obsega, tako da so bili prireditelji moralno in materijelno, obis o-valci pa z zabavo vsestransko zado-
voljni. Pri plesih se je kazalo veliko animiranje, tako da je celo prostorna plesna dvorana postajala pretesna. Če-tvorka se je plesala jako dobro in sigurno, a največje zanimanje se je kazalo za „Češko besedo", pri kojej so plesalci izvajali posamezne fignre z odločno signrnostjo in eleganco. Seveda gre največja zahvala za uspelost vseh plesov v prvi vrsti neumornemu voditelju g. Brunu Rotterju iz Celja, ki je s priznano požrtvovalnostjo izuril večino plesalcev do sedanje preciznosti v izvajanju posameznih slik, . glede aranžiranja pa si je pridobil najboljše spričevalo. Udeležba sama na sebi je bila velika in prijatelji zdrave ter neprisiljene zabave so privreli v lepem številu iz vseh krajev Savinske doline kakor tudi iz Celja, tako da so bili vsi prostori popolnoma zasedeni. Bil je pač večer, ki ostane vsakemu v neizbrisnem spominu ter se je slišala splošna želja, da bi bilo treba več takih prireditev. Konštatiralo se je le žalostno dejstvo, da je bilo ravno iz trgovskih krogov malo udeležbe, kar pač slabo npliva na razvoj stanovske kolegijalnosti in v prvi vrsti zaslnži to grajo „Celjsko trg. društvo", katero ni bilo po nikomur zastopano. Čeravno je sicer to že običajno, vendar bi bilo priporočati, da se ravno pri takih prireditvah vsak somišljenik odzove vabilu ter pripomore vsaj gmotno k uspe-losti, vedoČ, da se čisti dobiček do-pošlje „Trgovski boluiški blagajni".
o Seja izvrševalnega odbora nar. stranke se vrši jutri, v soboto, ob 8. uri zvečer v rdeči sobi restavracije Nar. dom v Celjn. Ker so na dnevnem redu važni predmeti, prosimo polno-številne udeležbe vseh članov.
o Proti zaključenju zasedanja drž. zbora sklicujejo celjski socialisti v nedeljo 18. febr. ob 2. pop. k „zelenem travniku" protestni shod. Govori drž. posi. Resel.
o Celjskemu društvu za varstvo otrok so pristopili kot ustanovniki z zneskom po 100 K: g. Ferd. Gologranc, g. Peter Majdič in si. občina Okolica Celje.
o Iz Vranskega. Podružnica sv. Cirila in Metoda je priredila 4. t. m. zopet javno predavanje. Učitelj g. Iv. Jakše je predaval s pomočjo skiopti-kona o najlepših pokrajinah Švice.
o Ljubno. Dosedajni tukaj stacijo-nirani okrajni gozdarski pristav gosp. Grill pride v Radgono, na njegovo mesto je prišel g. Friderik Maize-novitsch in Kozjega. (Nemškutar proč, nemškutar za njim!)
o Koncert slov. trgovskega društva v Mariboru, ki se je vršil v nedeljo dne 7. t. m., se je res izborno obnesel. Godbene točke slov. salonskega orkestra so iznenadile naše občinstvo, kar se je gotovo tudi opazilo pri vsakokratnem burnem ploskanju, ki ni imelo ne konca ne kraja. Ponavljati se je moralo nekoliko točk. Tudi slavni kvartet slov. čitalnice je svoje pevske točke izborno izpeljal. Da se torej občinstvo v Maribora za prireditve slov. trg. društva vedno bolj zanima, se vidi iz tega, da je mala dvorana vsakokrat natlačeno polna. Kazalo bi torej, da slov. trgovsko društvo pri zopetni prireditvi takšnega koncerta porabi veliko dvorano Nar. doma, kjer bi bilo seveda več prostora. Društvu se gotovo ne bi bilo treba bati deficitita, ravno nasprotno, imelo bi najlepše uspehe s svojim vedno dobro sestavljenim sporedom ter z dobro reklamo, kojo si zna delati. Upamo torej, da v kratkem času zopet lahko prisostvujemo takšni prireditvi, ki nudi najlepši užitek vsakema obiskovalcu ter mu bode ostala vedno v lepem spomina.
o Politično društvo za mariborske zasebne, državne in deželne uradnike ustanove nemški učitelji. Ustanovni občni zbor se vrši'danes. Brd-štvo ima nedvomno namen poseči v deželnozborski volilni boj v Maribora.
o Padla je v Slovenjgradcu soproga učitelja Trobeja tako nesrečno, da si je zlomila levo roko.
o Nemške rodbine naseljuje sistematično v Leitersbergu pri Mariboru tovarnar opeke in zidarski mojster v Mariboru Derwuschek.
o Zlato poroko bodeta obhajala prih. nedeljo v Svetini Andrej in Katarina Klinar.
o Natis znamk po 6 vin. na ovitke, paske, nasi, liste itd. prevzema od 15. jan. naprej poštna uprava pod pogoji, ki veljajo za natis 2 vinarskih znamk.
o Smešni graški naeijonalel. V graškem obč. svetu je prišla včeraj k razpravi prošnja administracije potov, knjižnice „Oesterreichs Reiseführer" za podporo 200 K. V knjižici se dela namreč za Gradec zdatno reklamo. Prošnja se je na predlog obč. svetn. Schwingerja odklonila in sicer zaradi tega, ker je v knjižici omenjeno, da živi v Gradcu precej Slovencev. Menimo, da na tak način ne bodo ubili teh Slovencev.
o Hud pes. V Gradcu je včeraj popoldne napadel nek pes pred poslopjem štaj. hranilnice malo šolarico in ji nos popolnoma odgriznil. Tudi na čela ji je odgriznil kos kože.
o V Krškem so se mudili minule dni prostovoljci graškega topniškega polka zaradi strelnih vaj.
o Pobegnil je od vojakov nadomestni rezervist 10. stotn. 27. pešp. v Gradcu Jože Šancl. V Eggenbergu bi ga kmalu policaji ujeli, pa je v temi srečno zbežal. Šancl je moral radi pogostih zaporov že jedno leto dalje slažiti.
a Občinske volitve v trgu Kon-jiee. Prihodnjo pomlad se vršijo občinske volitve za trg Konjice in vasi Blato, Prevrat in Pristavo. Slovenci nimajo v občinskem odboru nobenega zastopnika čeprav so imenovane tri vasi popolnoma slovenske in v trgu samem je lepo število Slovencev in slovenskih podjetij, ki plačujejo velike s vote davka. Nemci gospodarijo v občini kakor sami hočejo, saj jim nikdo ne gleda na prste. Slovenci si lahko pridobijo I. volilni razred, to vsakdo ve, to vedo tudi Nemci, vesta pa tndi škof Napotnik in nadžapnik Hrastelj, katera volita z volilci I. razreda v tej občini in ko bi prišla volit, bi bil I. razred dobljen za Slovenee; iz strahu, da bi Nemci ne pristopili v luterš-vero pa se omenjena ne vdeležita volitev in tako pustita Slovence na cedila. Rimski katoliki bi pač ne pogrešali nikjer konjiških posilinemcev saj v cerkev tako nobeden ne zahaja. Škof lavantinski in nadžupnik konjiški sta oba sina slovenskih kmečkih starišev in kot taka sta se spozabila tako daleč, da so njima Nemci vse, Slovenci pa deseta briga. Želeti bi tudi bilo, da se drugi slovenski Konjičani začno gibati in pri prihodnjih občinskih volitvah pokažejo svetn, da še v Konjicah tndi Slovenci živijo. Voditelj Slovencev v Konjicah naj vsaj prešteje slovenske glasove in se z merodajnimi volilci posvetuje, kaj je storiti. Združeno je treba nastopiti in naši nemški sotržani bodo vedeli, da imajo tudi z nami računati.
Okrajno glavarstvo v Konjicah je
menda samo za Nemce; mi Slovenci takega političnega urada ali že ne potrebujemo ali pa se nam ne privošči. Človek prišedši po opravkih v pisarni kanclista Ferka bi mislil, da v svojem materinem jeziku lahko občuje; pa kanclist Ferk pravi, da je Amtssprache
Deutsch iu on sam je ein Deutscher, vsled česar naj Slovenec žnjim in v njegovi pisarni sploh nemško občujejo. Jfi pa povemo kancelistu Ferku, ki je k Hote ob Dravi doma in še morda preden je prišel v vojake niti nemški ni znal. da je on za nas Slovence ravnotako kakor za Nemce kot uradnik nastavljen in mora z nami občevati v našem slovenskem jeziku katerega dobro Še ne boljše kot nemškega razume. Ako pa tega noče pa prosimo pristojno oblast za slovenskega kanclista; Ferka pa naj pošlje na Zgornje Štajersko ali pa v Tirole. kjer bo imel priliko le z Nemci občevati in govoriti.
o V Zlmiei niže Maribora je ob priliki gostije mladi gospodar Janez Pnlko v prepiru s Francem Janušem, tega z revolverjem obstrelil. Krogla mu je šla skozi usta in pri spodnji čeljusti spet ven. Bil je sicer spovedan, pa umrl ne bo. Gospodar se je sam naznanil orožnikom.
o Iz Središča. Središki vozniki so prebitek plesa v znesku 10'60 K izročili skladu za nabavo obleke siromašnim šolarjem tukajšnje narodne šole. Bog plati! Ivan Kočevar, nač. kr.. šol. sveta.
o Iz Ormoža se nam piše: Dne 31, januarja t. 1. je priredila požarna bramba za ormoško okolico v prostorih gospe Kalchbrenner veselico s tombolo, ki je bila jako obiskana. Prostori so bili vsi natlačeno polni in so se morale celo na odprtem hodniku mize postavljati. Kazalo se je, da ormoški Slovenci nimajo za kakršnekoli zabave primernih prostorov. Čujemo pa, da namerava okrajna posojilnica v ogradu nekdaj Windischovega hrama letos dvorano graditi. Pozdravljamo to idejo. Jednaka vest prihaja tudi iz Središča. Tam bode baje gosp. Zidarič dvorano gradil, ki bode tudi ondotnim potrebščinam zadostovala. Urno na delo!
o Kmetijska podružnica Šmarje je imela svoj občni zbor dne 7. t. m. Po običajnih poročilih in odobritvah pogovorila se je akcija v podporo od lanske suše prizadetih živinorejcev in način, kako se vrše poizvedbe glede uim v svrho odpisa zemljarine. Pre-značilno za pomožno akcijo je, da je za 2 vagona slame, ki je dospela v Šmarje, trebalo same prevoznine plačati nad 1147 K. Prišla je z Nizozemskega. — To je draga slama. Koliko dobre krme bi se že za ta denar med nami od posestnika, ki se ne peča z živinorejo, kupilo! Koliko večjo podporo bi dobili domači posamezniki na ta način in pa, ker se je dotična krma v isti namen v druge kraje prevozila, torej zopet s prevoznino podporni fond zadela! Tudi se je kritiziral odlok okr. glavarstva, ki obeta kmetijska semena po znižani ceni. Resnično so pa cene take, kakor jih imajo semenarji v Erfurtu za semenske novosti. Domači trgovci dado 100 kg semenskega ovsa za 21 K, take koruze za 18 K, takega krompirja za 7 K; a namestnija je nastavila tem semenom cene po 30, oz. 30, oz. 15 K. Vspričo tega pa tudi ne veruje nikdo, da se bo dobilo travno, deteljno seme glasom istega odloka za 18 K 60 h stot. (Vse te cene so nastavili birokratje pri štajerski namestniji ter se z njimi nesmrtno blamirali. O stvari se bo še govorilo. Op. uredn.) Podružnici je nanovo pristopilo 14 č anov. Kot delegata za letošnje glavno zborovanje družbe sta bila izvoljena podružnični načelnik Miha Skale in notar Veko-slav Krajnc.
d Boj za pravice slov. jezika v občini Dol pri Hrastniku. Občinski odbor v Doln pri Hrastniku je sklenil v seji dne 15. nov. 1908, da bode sprejemal od državnih in samoupravnih
oblasti izključno le slovenski pisane dopise, nemške dopise bo pa nerešene vračal. Celjsko okrajno glavarstvo je seveda iz istih vzrokov, kakor smo zadnjič poročali o svetinskem slučaju, izvrševanje tega sklepa prepovedalo. Stvar se bo sedaj nadaljevala do na-mestnije, potem do ministerstva in nazadnje do upravnega sodišča, ki bo konečno izreklo, da ima občina prav. Kdor ne pozna naših nemških birokratov in naše .nemške državne ideje', se mora smejati ali pa jeziti, kako mnogostranska je pri nas pravica svobodnih in davek plačujočih državljanov. Slov. občine, oglasite se vse po vzgledu vrle narodne občine Dol z enakimi sklepi !
d Bojkot plesne vesellee v Podčetrtku. Nemci svoje zmage v I. volilnem razredu niso prav nič veseli. Zdaj so kar iz same jeze bojkotirali plesni venček, pa ne morda gasilnega društva, ampak der f r e i w i 11 i g e n Feuerwehr W indischlands-berg in se s tem temeljito osmešili. Obisk iz sosednjih krajev je bil to pot boljši, kakor druga leta (posebno se zahvaljujemo učiteljstvu za številni poset) in se vsled tega ni domačih nemškutarjev prav nič pogrešalo. No, nemškutarji iz sosednih krajev pa so bili pametnejši ter so prišli na veselico, seveda le v pičlem številu, ker mnogo jih sploh ni. Sicer pa bodemo že skrbeli, da se še tem par figurcam zagreni življenje med nami.
d Deželna zveza čevljarskih strokovnih zadrng je imela minolo nedeljo v Gradcu svoj zbor, na katerem se je sklenila protestna resolucija proti neprestanemu podraževanju usnja in •ipugih čevljarskih potrebščin.
d Ustanova grofa Codroipo. Iz ustanove grofa Codroipo se bode po delilo četvero izpraznjenih mest z enkratnim štipendijskim zneskom po 84 kron. Pravico do te ustanove imajo uboge za možitev dorasle hčerke onih vojakov, kateri so pripadali enemu domačih naših avstr. polkov in hčerke invalidov vojaške invalidnice na Dunaju, ki so rojene iz zakona, katerega je oče Še v aktivni službi sklenil. Ko-leka proste prošnje se pošljejo naj-dalje do konca meseca maja 1909 poveljstvu dot. polka ozir. vojaški evidenčni oblasti.
a Smešni „Slovenec". Pri „največjem iu najboljše informiranem slovenskem listu" „Slovencu" v Ljubljani komaj čakajo na vsako kost, na vsako pomoto v „Nar. Dn.", da jo obglodajo in nas smešijo. Na resne očitke seveda ostanejo odgovor dolžni ali pa psujejo. Kako dolgo bo sicer ta metoda „držala", sami dobro vedo. Žalostno pa je za katoliško gospodo pri „Slove cu", da se je s svojim napadom zaradi našega napačnega poročila o oplotniških obč. volitvah — sama osmešila. Ako je naš „dobri časnikar" v naglici čudno zamotan dopis „SI. G." napačno razumel, ni nič tako izvan-rednega; da pa „dobri časnikar" pri „Slovencu" ravno isto vest navzlic vsem svojim „izbornim informacijam" po „Nar. Dn." sami ponatisnejo in nas potem radi napačnega poročila smešijo, to je pa čudno in — smešno. Pripomnimo, da menda niti v uredništvu „SI. G." niso razumeli dopisa čadramskega g. Jurja; saj so teden dni kasneje — po nas poročali, da je Oplotnica — padla. Torej, kdo je nasedel? Drugič le ne bodite, katol. gospodje okrog „Slovenca" prenagli in prevneti bojevniki proti „Nar. Dn."; kajti navadno se iz te naglice skuha samo blamažo za vas! Da se še do kraja prijateljski pogovorimo: radovedni smo, koliko kranjskih „kmečkih zvez" bo še protestiralo proti Belarjeveinu imenovanju? Bodite enkrat odkritosrčni in priznajte javno,
ne samo med seboj: politični otroci, ki v svoji nedolžnosti ne vedo, kaj delajo, so v naših vrstah in prav je tako; drugače bi nam ne cvetila pšenica in — cekini!
Kranjske novice.
d Poročil se je včeraj v Ljubljani g. Viktor Skaberne, dež. stavbni komisar, z gdč. Pavlo Mejačevo, hčerko trgovca in podpredsednika trg. in obrtne zbornice kranjske.
d Proti imenovanju tretjega šolskega nadzornika za Kranjsko je slovesno „protestirala" kakor poroča „Slovenec", klerikalna kmečka zveza za kamniški okraj. „Slovenec" pa še vedno molči na naše članke. Ostali so mu v želodcu in ne prebavi jih. Belar, Belar !
d Ljubljana. Trgovec Pleterski je prišel v konkurz, umrl pa je v Spodnji Šiški trgovec Mitteregger. — V Ameriko jo je hotel popihati 19 letni Ant. Težak iz Dol. Suhorja pri Črnomlju. Oddali so ga sodni ji. — Na Mestnem trgu je včeraj Fr. Souvan sin otvoril trgovino.
v Kreditna banka v Ljubljani namerava sezidati na prostoru nasproti hotelu Malic svoje uradno poslopje.
v Socijalnodemokratifina stranka priredi v Ljubljani 16. tm. v vel. dvorani „Mestnega doma" javen ljuski shod s sporedom: 1. zaključenje drž. zbora, 2. železničarji in krnmirske organizacije.
d V Spodnji Idriji je umrl na jetiki dne 7. t. m. absolviran filozof Ivan Balant 27 let star.
o Poroka. G. Josip Bežan, po-stajenačelnik v Prestranku, se je poročil z geo Dragico Bukove, hčerko posestnika v Toplicah pri Zagorju ob Savi.
o Na kmetijski šoli na Grmu se
je poverilo poučevanje v gozdarstvu g. gozdnemu komisarju Ivanu Urbasu iz Novega mesta.
o Razprava proti žnpann in poštarju Macelle iz Gradaca v Belokra-jini, ki je obdolžen, da je zlorabil uradno oblast, se vrši 1. marca t. 1. pred porotniki v Novem mestu.
Koroške novice.
b V Celovcu tekmujejo nemški nacijonalci in nemški „katoličani", kateri bi bolj udaril po Slovencih. Za nameravano slovensko gledališko predstavo že obljubljena dvorana pri Tra-besingerju je odpovedana, a tudi v nemškem „Katoliškem domu", ki so ga sezidali slovenski novci, so jo odrekli. A kanonik Dobrave se bode še vedno obešal na frake nemškim „katoličanom".
b V Celovcu so zapori tako prenapolnjeni, da so morali kaznjence privesti v ljubljanske zapore.
v Celovške „Freie Stimmen" označujejo trditev „Mira", da je Grafenauer izposloval znova podporo po suši 50.000 kron, kot sleparstvo, češ je to preračunjeno zaradi bližajočih se volitev. Ali se gospodje tako boje za svoje mandate?
v Umrl je v Celovcu 9. tm. stru-gar Leop. Rebernik v 56 letu.
Najnovejša brzojavna in telefonična poročilo.
Zmaga „Nar. stranke" iv Št. Petru pod Sv. gorami.
v Št. Peter pod Sv. gorami, 11.
febr. „Narodna stranka" je pri včerajšnjih obč. volitvah sijajno zmagala. Navdušenje nepopisno. (Živili naši vrli šentpeterski pristaši! Mi se veselimo v duhu z vami! Op. uredn.)
Češke sodbe o novem ministerstvu.
v Praga, 11. febr. (Brz. „Nar. Dn.") Novo ministerstvo pozdravljajo vse češke stranke zelo hladno: „Nar. listjr" pravijo, da ne bo novo ministerstvo „pomirjevalno" kakor se oficijelno imenuje temveč ravno nasprotno. To je kabinet nemških reakcijonarcev, ki vzbujajo pri Čehih le vznemirjenje. „Venkov" pravi: „Naše stališče proti novem ministerstvu je jasno. Kabinet, ki nima nobene zaslombe in nobenega programa, ne more računati na našo podporo. Proti njema je mogoče le opozicija. To že danes prerokujemo." rHlas naroda", glasilo dr. Brafa, pravi da je ta vstopil v ministerstvo le s samoza-tajevanjem in namenom češki stvari koristiti. „Nar. Polit." pravi, da dokler bodeta v ministerstvu dr. Braf in dr. Žaček, se sme pričakovati, da se Čehom ne bode zgodila nikaka krivica. Pravična dela nove vlade bode pozdravljalo in priznavalo češko ljudstvo in č. stranke in bodo vlado po tem sodile. Vendar mora biti č. ljudstvo pripravljeno za vse slučaje, tudi za nove volitve.
Dogodki v Srbiji
b Belgrad, 11. febr. (Posebna brz. „Nar. Dn.") Vojni minister Živkovič, ki je demisijoniral vsled tega, ker skupština ne dovoli novega vojnega kredita 33 milijonov dinarjev, ostane na svojem mestu, ker to zahteva celokupna javnost. Skupština bode morala odstraniti povod demisije. Mogoča je tudi kriza celega kabineta, ker nekateri stari radikalci v sedanjih resnih časih rovajo proti mladoradikalnim ministrom, hoteči imeti v ministerstvu izključno svoje ljudi.
d Belgrad, 11. febr. (Brz. „Nar. Dn.") Demisija Živkovičeva je vzbudila veliko nevoljo proti staroradikalcem, posebno proti Pašiču. Včeraj pozno zvečer je šel prestolonaslednik k skup-štinskemn predsedniku Jovanoviču in rekel, da govori v imenu srbskih oficirjev in odbora za narodno obrambo, h kateremu spada celo srbsko ljudstvo in se čuti solidarnega z njim. Naj porabi Jovanovič ves svoj vpliv, da Živkovič ostane, drugače izbruhne v celi državi revolucija, čije prve žrtve bodo staroradikalni poslanci.
Različne vesti.
o Berlin, 11. febr. Predvčerajšnjim pozno zvečer je neznan zločinec z nožem napadel zaporedoma 3 ženske. Jedna je mrtva.
o Petrograd, 11. febr. Ko je hotel potovati pesnik Leonid Andrejev iz Finskega v Petrograd, so ga na kolodvoru prijeli in preiskali. Sumili so ga, da tihotapi orožje v Rusijo. Našli so pri njem samo žepni nož in so ga na to izpustili.
d Praga, 11. febr. Sternberg odloži svoj državnozborski mandat in vstopi v pardubiški dragonski polk. To je gotovo posledica audijence pri cesarju. Čuje se, da misli Sternberg tudi nadvojvodo Rainerja in gr. Welsers-heimba prositi odpuščanja za žalitve v drž. zboru.
Fo svetu.
v Velika beda je nastala vsled slabe žetve in trde zime v komitatu Ung na •grškem med kmečkim prebivalstvom. Izbruhnila je lakota.
v Žrtve povodnji na Nemškem. Po dozdajnih poročilih znaša število človeških žrtev pri zadnjih povodnjih v Nemčiji 124 oseb.
v Tirolski katoličani bodo imeli od 21. do 23. maja 1.1. svoje deželno zborovanje.
b Poročila o oboieiosti abesinskega kralja Meneiika se dementirajo.
b Sječinskij. Psihijatri, ki so preiskali duševno stanje morilca grofa Potockega Sječinskega, izjavljajo, da Sječinskij ni niti dedično obremenjen niti je izvršil dejanje v čutni zmešnjavi.
v Nova velika država na jugu Afrike. Pogajanja zaradi ustave v južni Afriki, odnosno zaradi nove državne tvorbe so končana in ustvari se nova državna enota iz Kapkolonije, Transvaia, Natala in države Oranje. Imela bo 5 glavnih mest in sicer Capetown kot legislativno, Pretorio kot upravno, Bloemfontein kot sodno, Patchefstroon kot vojaško in Durban kot carinsko glavno mesto.
v V poslopju nemškega poslaništva v Santiago de Chile je izbruhnil požar, ki je uničil ves arhiv. Dognano je, da je to čin hudodelstva.
v Smrt je pozabila na občino Get-nau v Švici (600 prebivalcev). Pri županu se je oglasil grobokop ter odpovedal službo, čaš, da nima že od junija 1907, torej celih 19 mesecev, nobenega mrliča, brez katerih ne more živeti in raje službo odpove. Eačunal je. na zimo, toda takrat je pa menda smrt preveč zeblo, da bi prišla v Getnau.
b „Iz dežele božjega strahu". Iz Monakovega se zopet javlja o nekem škandalu. V nekem kopališču so mnogoštevilne visokostoječe osebe vganjale svinjarije. Policija jih je izsledila in vrši se preiskava.
TfžHB cene.
10. februarja. Dunajska borza za kmetijske pridelke: Promet se je dvignil.
Prodnktnitrg. Pariz: moka za tekoči mesec 30*15, moka za prihodnji mesec 30'10, moka za mare — junij 30'40, moka za maj — avgust 30'85, pšenica za tekoči mesec 22'95, pšenica za prihodnji mesec 23'20, pšenica za mare — junij 23'55, pšenica za maj — avgust 23'80, rž za tekoči mesec 16'50, rž za prihodnji mesec 16'60, rž za mare — junij 1675 rž za maj — avgust 16'65.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 22 60, za oktober — december K 21'80. Tendenca mirna.
Sladkor. Trst: Centrifugale Pilés prompte K 28% do 291/a, za v dobavi K 29 V4 do 303/8- Tendenca lena.
Prodnktnitrg. Budimpešta. Pšenica za april K 12'86, pšenica za oktober K 10 98, rž za april K 1016, rž za oktober K 9'17, oves za april K 8'60, oves za oktober K —'—, turšica za maj K 7'28, ogrščica za avgust K 13 95. Promet 16.000 met. st.
Budimpešta, 19. jan. Svi-njad: ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 124 do 126 vin, mlade, srednje 124 do 126 vin., mlade, lahke 124 do 126 vin.; zaloga 19.457 kom.
S vin j sk a mast 142'—, namizna slanina 116'—.
Iz sodne dvorane.
v Ptujski izgredi pred prizivnim sodiščem. Dne 10. febr. se je vršila pred
mariborskim okrožnim sodiščem prizivna obravnava proti prof. J. Zeleniku. Državno pravdništvo je vložilo namreč proti njemu tožbo radi vmešavanja v uradno dejanje, ker je baje dne 13" sept. 1. 1. zvečer pred Nar. domom v Ptuju rekel stražniku Antonitscliu, da ne da svojega slovenskega znamenja proč, za kar je bil seveda takoj tudi aretiran. Okrajno sodišče je obtoženca oprostilo, ker se ni moglo dokazati ali je sploh Zelenik izrekel inkriminirane besede. D.žavno pravdništvo je vložilo pritožbo in .okrožno sodišče je sedaj prvo oprostitev potrdilo, ker ni gotovo, ali je res Zelenik izrekel one besede, ali kdo drug. Kedaj bomo pa doživeli, da se bo državno pravdništvo pritožilo zaradi premajhnih kaznij nemških razgrajačev ?
Društvene vesti.
o Bralno društvo na Bregu pri Celju preloži svoj plesni venček, ki bi se imel vršiti v soboto v gostilni Ra-deja na Bregn, na nedeljo 14. t m. ob 4. uri popoldne v „Skalno klet".
v Gornji grad. Tuokrajno učiteljsko društvo zboruje dne 14. svečana 1909 ob 11. uri v gornje grajski šoli po sledečem vsporedu: 1. Nagovor predsednikov. 2. Društvene zadeve, a) Zapisnik zadnjega zborovanja, b) Zapisnik od-borove seje. c) Poročilo o učiteljskih krožkih, č) Dopisi, d) Izvolitev socijal-nega odseka. — 3. O zakonoznanstvu v ljudskih šolah. Predava vodja c. kr. politične ekspoziture v Mozirju g. Dr. Lubec. — 4. Šolstvo v Švici. I. Splošen pregled. Predava g. Šijanec. 5. Slučajnosti. Prosi se, točno priti. Gostje dobro došli! Po zborovanju je sknpen obed v gostilni g. Šarba. Glede vde-ležbe pri obedu je naznaniti vsaj dan poprej društvenemu tajniku.
o Pazniško in delavsko podporno društvo v Trbovljah si je izvolilo dne 7. t. m. sledeče gg. v odbor: Pleskovič Ivan, uradnik, predsednik, Dolinšek Jernej, premogar, njeg, namestnik, Fe-štajn Fran, podnradnik, tajnik, Kovče Nikolaj, premogar, nj. namestnik, Šent-jurc Jože, paznik v pok., blagajnik, Kresse Lud., trg. pomočnik, nj. namestnik, Panlič Fran, paznik, godbovodja, Čehovin Lovrenc, paznik, njega namestnik, Verhovnik F/anc, podnradnik in Boitin Jože, rudär, pregled, računov. Odborniki so: Gerčar Matija, nadpaz-nik, Medvejšek Leopold, paznik, Kos Franc, paznik, Dolinšek Blaž, paznik, Jesih Alojzij, paznik, Hodej Franc, rudar, Ban Pavel, rudar, Pfeifer Franc, rudar, Odlasek Jakob, rudar.
o Čitalnica v Ljutomeru si je izvolila za 1. 1909. sledeči odbor: Predsednik Fran Čeh, učitelj; podpredsednik Fran Sršen, trgovec; blagajnik Iv. Kryl, realčni učitelj; tajnik Srečko Vršič, trgovčev sin; knjižničar Janko Karba, učitelj; knjižničarka ljudske knjižnice gdčna Pepca Pihlarjeva; odbornik Martin Čagran, nrar; namestniki: Babnik Ljudevit, Muršec Mirko, gospa Mihalič Matilda; Tes^lični odsek: Jelovšek, Muršec, Pihlar Pepca. Novi odbor najnljudneje prosi prispevkov v
knjigah, da se lahko čimprej otvori ljudska knjižnica.
v Gradec. V. redni občni zbor aka-demičnega društva „Tabor" se vrši z običajnim sporedom dne 13. febr, ob 8 uri zvečer v restavraciji Pšeničnik, Klosterwiesgasse 5.
Prava italijanska
mandolina
s šolo, nova, je po ceni za prodati. — Natančnejša pojasnila v npravništvu tega lista.	109 i
Popolnoma novo
se ceno proda. — Vpraša se v uprav-ništvu „Narodnega 1in Dnevnika".
Na večjo kmetijo se sprejme
samska ali vdova brez otrok, stara najmanj 35 Set. — Plača po sposobnostih in dogovoru. —
Kotel pri,Belem Voto'
- V Ccljn. -
Danes. 11. svečana, domača
plesna veselica.
Ciganski oktet. Vstopnina 80 v. Začetek ob 8. uri zvečer.
K obilni udeležbi vabita	4-4
Jakob in Antonija Tronteij.
Ladanjski
premog
izvrstne, suhe kakovosti priporočamo cenjenim odjemalcem. Pri večjem nakupu dovolimo precejšnje ugodnosti. Premogovnik Ladanje. pošta Yimca na Hrvaškem.
106 3-3
Naročajte plačilne listke^ dr. sv. Cirila in Metoda,
Zidarji
za Trbovlje se sprejmejo. Nastop takoj. Ponudbe na uprav- j Ponudbe sprejema Viljem ništvo „Narodnega Dnevnika". Treo, stavbenik v Ljubljani

Marije Terezije cesta 10.
96 tì-3
Plača se za enkratno objavo .................60 vin«
za dva- ali večkratno objavo za vsakikrat......... .	50 „
Če znaša oglas več kakor 5 tiskanih vrst, se plača za vsako na-*
daljno vrsto ......................IO n
Oglase v „Malem oglasniku" se plačnje vnaprej (tudi v	znamkah)-
Na vprašanja, tičoča se oglasov, odgovarjamo le, če je priložena	vprašanju znamka ali dopisnica za odgovor.
Upravništvo „Narodnega Dnevnika".
5= Naročajte Jar. PneVniK'! Kjer eden ne zmore naročnine, naj si ga naroči M sKupaj! 35
Dobro izurjena poštna opratiteljica
vešča slovenskega in nemškega jezika, se sprejme pri enem poštnem uradu II. razreda v nekem prijaznem kraja na Sp. Štajerskem. Ponudbe naj se pošljejo pod šifro 500 na uredništvo tega lista.	2tt 3-3
m Zuezna trgouina m
Rotouška ulica 2 v Celju [Cek. rač. št. 75.221
Hfl}! Svoji k svojim! J|flH
r^piRGOVINA s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem priporoča: kan-
I J celijski, konceptni, pismeni, doku-SSffi mentni, ovitni, barvani itd. papir. Prodaja c. kr. šol. knjig in igralnih kart. Lastna zaloga šol. zvezkov in risank. Svinčniki, peresa, peresniki, vsake vrste črnilo in barve, radirke, tablice itd. Največja zaloga vseli tiskovin za krajne šolske svete, občinske nrade, hranilnice in posojilnico, okraj, zastope, župnijske urade, odvetnike, notarje, privatnike itd. Trgovske knjige v vseh velikostih, z eno ali dvema kolonama črtane, vezane v papir, platno, gradi ali pa v polusnje. Dopisnice umetne, pokrajinske in druge. Zavitki za urade v raznih velikostih. Molitvenike itd. Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba. Cene nizke.
Zuezna knjigoveznica
Sdiillerjeua cesta 3 v Celju Sdiillerjeua cesta 3
Zvezna tiskarna v Celju
Schillerjeva cesta St. 3.	Ček. račun št. 75.222.
THISKOVINE v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine — br ez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa nepre-S2ŠS čitane v koš. Sleherni ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku usili nehote prepričanje, da delnje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim nčinhom. ec-SC-S£-3-3©c-6S&SG Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike je „Zvezna tiskarna w Celju". Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisknimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagal ni mi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenj. stranke.
Hi Svoji k svojim! j^H
IDOBNO urejena ter opremljena z najnovejšimi pomožnimi stroji, z —— modernimi črkami in okraski se SH5 priporočil slav. občiustvn, korpo-racijam, društvom in uradom v izdelovanje vseh v s*ojo stroko spadajočih del od najpriprostejše do najfinejše izpeljave. Vezanje knjig za privatnike, društva in korporacije se izvršuje v najkrajšem času. Trgovske kujige v zelo trpežni vezavi. Hranilne in zadružne knjižice s črnim, zlatim in barvastim tiskom v moderni izpeljavi. Zapisniki vsakovrstne oblike. Galanterijska dela. Natis na trakove, časopisne mape za kavarne, gostilne in društva. Aktni fasciklji za odvetnike in urade. Za trgovce, tovarne in obrtnike se najhitreje izvršujejo vzorčne knjige. Strogo solidno delo. Primerne cene.
.r
43 150—13