11 čy z  •

Pri J. GriOlltilll, bukvarju v Ljubljani, fo
naflednje bukve na prodaj:

Napeljevanje vefolno ali veliko fpoved opravljati.

V Ljubljani 1844, vesane 12 kr.

Mefingafti krish in popifovanje Paleftine. V Gori/.i,

vesane 8 kr.

Hvala boshja, ali navod, kako naj mlad kriltjan

Boga vfakdan zhafii in hvali. Molilne bukvize sa mladolt.
Drugi natif. V Ljubljani, 1845. Vesane 12 kr.

( Sveta Filumena, deviza in muzheniza, s molitvami

k tej fvetnizi. V Ljubljani, 1855. Vesane 12 kr.

Bukvize polne molitev in lepili naukov. Poleg nemfh-

kig-a od P. Egidia Jaisa. V Ljubljani, 1815. Vesane 30 kr.

Erasem is Jame. Poveft is petnajftiga lioletja. Po-

leg verjetnih pifem fpifal F. 31 a la v afh iz h. S eno podob-
fhino. V Ljubljani, 1845. Vesane 12 kr.

Molitev sa ohranjanje nedolshnofti pred podobo pre-
fvete devize Marije, in dve befedi fvarijozhe ljubcsni is Je-
sufovih uit, kerfhanfki mladofti. Drugi natif. V Ljubljani 1840.
Lepa molitev, ktera fe mladolii obojiga fpola priporozha.
Velja 3 kr. Dvanajft fkup jih velja le 30 kr.

Jesuf moje shelje. Katbljfhke molitne bukve s nau¬
ki, in napeljevanjem k poboshnimu sliivljenju. Poleg nemfhki-
ga od zlialiitljiviga gofpoda Alojsia Selilo ra, doktorja f.
pifma. V Ljubljani, 1840. Vesane 40 kr.

Shivljenje fvetiga inladenzha Alojsia Conzaga. 4 Spi-

fal v nemfbkiin zha Hitiji vi gofpod fajmofbter Franz Adam
t Slimid. S eno podobfhino. V Ljubljani, 1S4G. Vesane 12 kr.


Ji ti i.i ' /i -v

'bei' jP&t&mos llž r JJ r .

nmnunnuni

fvete devize

ojftrejfliig-a sliivljenja shenHuga
karmelitarfltiga Reda.

--

t Spifano v fpodbudovanje flednjiinu, slafti tiftim
shenfkiga fpola, ki fo njeniga imena,

C. A. RIEDHOFERJI,

duhovnim druslibe f. Benedikta.

c Slovenkam  V prid is nemfhkiga pre/iavljeno. e S per/iavkam

V saloshbi in na prodaj pri Jauesu *«iontiui, bukvarji.

V natif teh bukev fe miloftljivi Firfht

Gorpod

Ljubljanfki t Shkof dovolili 31. jSufhza 1846.

/

(?JC02 3£<?3

Bogabojezhi ftarfhi—nar vezhi frezlia oiro-
kam  — Jo tudi Teresii nar vezhi Jrezha !

JSrezhe, sa ktero fe otrozi Bog« nikoli dofti ša¬
liva! iti ne morejo, kterim on bogabojezhe in po-
boshne ftarfhe da, je bila tudi fveta Teresija de-
leshna. Njeni ftarfhi fo bili vifoziga blasiga ftand.
Sraven minljive blagofti ftanii fo pa imeli drugo,
ki je Bogu bolj prijetna, nikoli ne mine, dufho
oblashi, in bo kdaj pred fodnim ftolam fvetiga Boga
obveljala, namrezh zhednoft in pofhtenje. Sakaj
oba fta bila poboshna, in njuno shivljenje je bilo
polno dobrih sgledov. .Sofebno pa je bila mati
bogabojezha.

* * *

Vfakdanja fkufhnja fprizhuje in fofebno shiv¬
ljenje fvete Teresije poterdi, kar ftari pregovor
pravi: „Poboshni ftarfhi, poboshni otrozi — hudobni
ftarfhi, hudobni otroziin  kar dalje drugi prego¬
vor pravi: „Kakorfhno drevo, tak fad ; u  kar ftari
zerkveni ozhak Tertulijan dokasuje, ker pravi:
„Zhe je ozhe poboshen, je tudi fin, in zhe fe mati
Boga boji, fe ga bo tudi hzhi bala. Kakor malar
samore na platno namalati angelja, ali pa hudobo:
ravno tako samorejo ftarfhi is fvojiga otroka sre-
diti angelja, to je dobriga zhloveka, ali pa hudobo,

4

to je, malopridniga zhloveka. Dobre zhloveke pak
bodo is fvojih otrok sredili, zhe fo le farni dobri
in krepoftni. Prav dobri in zhednofti vdani fo bili
ftarfhi fvete Teresije. Kakofhno bi tedej moglo
dete biti, kteriga jima je Bog dal bil, zlie ne
dobro, poboshno in fveto? Ako pak is ftarfhev
hlapi kushni duh pregrehe in hudobije ; kako bi ne
bili od njega tudi otrozi ofkrunjeni!

Ura rojftva je sazhetik prizhijozhiga in pri-
liodnjiga shivljenja.

V meftu Abula  na t Shpanjolfkim je bila fveta
Teresija v letu 1515 rojena, in tu je bil sazhetik
njeniga prizhijozhiga, minljiviga, in tudi prihod-
njiga, vezhno frezhniga shivljenja v nebelih.

* * * '

Pomni, zhlovek! ti fi rojen, — ne enako ne-
fpametnimu shivinzhetu, ktero je le kratki begozhi
zhaf sa semljo odlozheno; ti fi rojen, de bi vekoma
sliivel. Bofh fizer umeri; neumerjozha dufha pa,
ktero imafh, bo ob frnerti truplo sapuftila, v kte-
rim sdej ftanuje, in fe bo v drugi fvet podala,
kakor ftanovnik hifho sapufti, ko fe jame podirati.
Tamkej pa ne bo frnerti, ne bo konza, — tam bofh
vezhno shivel, tam ni vezh frnerti. Pervi trenu¬
tek, ko fi dan ugledal, je bil she sazhetik tega
tvojiga vezhniga shivljenja. Bog te je is nizh po-
klizal — pa ne bofh fe v nizh nasaj povernil.
t Smert fo le tako rekozh vrata, fkos ktere bofh

o

fhel v drugo, vezhno shivljenje. O de bi pazh to
vezhno shivljenje bilo tebi in nam vlim vezhno
fveto shivljenje, kakor je sdej shivljenje fvete
devize Teresije v nebefih! To fe bo sgodilo, zhe
bomo tudi mi, kakor je ona, na semlji tako po-
boshno in fveto shiveli, de bomo saflushili, un-
kraj vezhno frezhni biti.

Del nar boljjhi je dobljen ,

Zhe fveto Ji odrejen.

Sveto odrejenje je tudi nar boljfhi dota, ki jo
ftarfhi otrokam dati samorejo. Tako fo fveto Teresijo
njeni ftarfhi sredili. Sredili fo jo namrezh v ftrahu
boshjim. Pazh vfe drugazh fo delali, kakor mar-
fikteri ftarfhi, ki fx mnogo persadevajo, fvojim otro¬
kam velik oddelik ali doto perhraniti, ter jih v pre-
moshen ftan perpraviti; sraven tega pa sanemarijo,
jih fveto in kerfhanfko srediti. Na eni ftrani (i
persadevajo fvoje otroke bogate in mogozhne ftoriti,
na drugi veliko potrebnifhi ftrani pa firomafhke in
revne pufte. Kar bi ftarfhi otrokam pred vfim dru¬
gim dodeliti mogli, namrezh dobro, kerfhanfko
in Bogu dopadljivo srejo, jim ali zelo ne dajo,
ali pa farno enoftranfko, to je, napzhino. ^Starfhem
fvete Teresije ni bilo v mifli, fvojo hzher kdaj
imenitno in flovezho pred fvetarn napraviti. Njih
edina in nar vezhi fkerb je bila, fvojo Teresijo v
ddbriga otroka, svefto naflednizo Jesufovo, in pri¬
hodnjo deleshnizo nebefhkiga kraljeftva srediti.
To dofezhi, fo neprenehama pomozhi s nebef pro-

6

fili. Ni molila farno poboshna mati, ampak molil
je tudi ozhe, oba fta Boga filno in gorezhe profila,
de bi ju s nebefhko luzhjo rasfvetlil, per sredbi
njuniga deteta podpiral, vodil, vladal, jima mozh
dajal in nju fkerbi in trudu tek dodelil. Ker fta
med feboj tako svefto sa fvojiga otroka fkerbela,
ju je Bog tudi tako blagoflovil, de je Teresija, v
njuno ferzhno vefelje in radoft, kakor v letih, rav¬
no tako v lepim sadershanji raftla.

O vi ftarfhi: kteri nimate enake fkerbi, fvoje
otroke kerfhanfko in po boshji volji srediti, de bi
pazh ne bili nikdar v sakon ftopili! ker pa tega
prenarediti vezh ne morete, vsemite fi faj sdaj k
ferzu, fvoje otroke kerfhanfko srejevati, in to pre-
zej od mladih let. Drevefze je treba perpogniti,
vterjeno drevo fe ne da vezh vpregniti ali vkleniti.
Profite tudi vi, kakor ftarfhi fvete Teresije, filno
in gorezhe od Boga gnade sa fvoje otroke. Ne
molite pa farno sa gnado od Boga, temuzh delajte
tudi farni s sadobljeno gnado Boshjo, kakor fo oni
delali, in v befedi in v djanji nizh ne opufhajte,
kar flushi v vezhno svelizhanje vafhih otrok!

Dobre bukve v hi/hi fo velik saklad.

Kakor flabe bukve zhloveka od Boga odver-
nejo in fpazhijo, ravno tako ga dobre bukve k
Bogu napeljujejo, in ga delajo poboshniga in Bogu
prijetnifhiga. Poboshni in Bogu prijetni ftarfhi fvete
Teresije fo fi vedno persadevali fhe poboshnifhi

7

in Bogu prijetnifhi perhajati. Oni fo dobro vedili,
de na poti krepofti ne fme biti poftanka. Kader-
koli fo jim torej njih potrebne opravila perpuftile,
je bilo kake duhovne bukve brati njih nar ljubfhi
delo. Dobre, duhovne bukve fo jim bile imeniten
hifhni saklad. Pa tudi ni dopovedati, kako fo fe
s timi poduzhili in v dobrim uterdili. Ravno tega
fo fvojo mlado Teresijo vadili prezej, ko fe je
brati nauzhila. Sakaj is laftne fkufhnje fo vedili,
v koliki in kolikofhni prid je branje dobrih in po-
boshnih bukev.

Ali bi fe mogel zhaf ob nedeljah in prašnikih,
in ob delopuftnih vezherih bolje in Bogu prijetnifhi
oberniti, kakor v branje duhovnih bukev? O ko¬
liko dobriga bi fe tako ftorilo ob tazih dnevih in
vezherih, kjer fe bres tiga dragi, nepovrazhljivi
zhaf le v nemarnofti, v sahajanji po flabih perlosh-
noftih, v nevarnim obhodu — v pregrehah in hudo¬
bijah sapravlja.

Spomni Je, o zhlovek! fhtirih poflednjih re¬
zili, in vekomej ne bofh grefhil.

V fvojim fedmim letu je Teresija she dobro
brati umela. Branje je tudi bilo njeno vefelje.
Vezhkrat fe je fkrila s fvojim bratain Rodrikam v
kaki kot fvoje ltanize, de bi bres pomote in v miru
fvete bukve samogla brati. V tem branji fvetih bukev
fi je s toliko gorezhnoltjo persadevala, deje dofegla

8

she v fvojih otrozhjih letih fofebno, sazhudenja
vredno fposnanje minljivofti vfiga pofvetniga, in pri-
hodnjiga vifoziga velizhaftva v nebelih, prihodnje,
ftrafhne fodbe, in naftopniga grosovitniga terpljenja
v pekla. Kar navadno odrafheni, zelo ftari ljudje,
ki she tako rekozh per grobu ftoje, le malo pre-
miflijo in prevdarijo, to namrezh, kar je, in kar
naf zhaka, je ona v Tvojim ofinim letu umela ve¬
dro prefoditi. Pri takim prefojevanji in rasmifhlje-
A r anji fo jo vezhkrat flifhali, vfo samaknjeno v
mifli, proti nebu vsklizati: .,0 velika befeda: Vje-
lejl  o nesapopadljiva befeda: Vezimo!  vezhno ter-
peti, bres konza Te vefeliti — bres konza v ter-
pljenji, bres konza v vefelji biti — moj Bog! kdo
to sapopade! a

O de bi pazh mi s fveto Teresijo te refnize
sgodej premiflili! O de bi tudi mi fhtiri pofled-
nje rezhi zhloveka, fmert, fodbo, pekel in nebefa
tako pred ozhmi imeli, kakor jih je f. Teresija pred
ozhmi imela! O de bi tudi mi pomiflili, de vfe
mine, vfe le kratko terpi; de bo treba umreti, de
fmert pride neprevidama kakor tat, takrat ko je
vfe v miru in nobeden na njo ne mifli, — po
befedah f. Evangelija. O de bi fe fpomnili prihod¬
nje fodbe, kjer bo treba od vfiga djanja in neha¬
nja, od vfih mifel, befed in del pred vfigavedozhiin
fodnikam odgovor dajati — kjer bodo bukve vefti
fleherniga odperte, in fe ne bo slato in bogaftvo,
ampak saflushenje vagalo, — kjer fe ne da nizh
pertergati, in fe ne more rezhi: „Ref je, de fim

9

veliko klel, pa fim tudi veliko molil!“ O de bi li
k ferzu vseli vezhne kasni pekla sa nefpokorne
grefhnike: tifti kraj unanjih tema, kjer bo jok in
fhkripanje s sobini, tifti ogenj, kteri po Jesufovih
befedah ne bo ugafnil! O de bi naf v dufho gi-
nilo, tifto velizhanfko plazhilo isvoljenih v nebelih,
od kteriga f. Pavl pifhe, de oko ni vidilo, uho ni
fliflialo, nobeniga zhloveka ferze ni obzhutilo, kar
je Bog tiftim perpravil na unim frezhnifhim fvetu,
kteri njega ljubijo, in njegove sapovedi fpolnujejo!
To vfe je fveta Teresija she v Tvojih pervih mla¬
dih letih premiflila. Mi pak tega morebiti dofihmal
The nikoli dobro prevdarili nifmo.

Muzlienzov venez, Jvitli venez.

Med bukvami, ktere To mladi fveti Teresii
fofebno ljube bile, in ktere je nar rajfhi in nar
bolj pogoftama prebirala, To bile sgodbe fvetih nsu-
zhenzov ali marternikov. Tih Te ni nikoli naveli-
zhala. .Samo to ji je bilo shal, de ni mogla, ka¬
kor ti fprizhevavzi, sa Kriftufa kervi in shivljenja
darovati. To bi bila ona mozhno rada ftorila. In
v refnizi je ta fveta shelja v nji na toliko shivfhi
in shivfhi perhajala, de je s fvojim bratarn Rodri-
kam is ozhetove hifhe fkrivaj pobegnila, kar fizer ni
bilo prav, in je imela terdni fklep, fe v Afriko po¬
dati, ondi med nejevernimi t Sarazeni Kriftufovo vero
prizhati in tako s drugimi muzhenzi dragi muzhenifhki
venez saflushiti. Ko fo ftarfhi, ki nifo od Teresi-
niga namena nizh vedili, fvoja otroka neutegama

10

pogrefhili, fo fe ultrafhili, ju dali urno poifkati
in v ozhetov dom nasaj perpeljati. Njen fklep je
bil fizer s tim odvernjen, pa shelje, sa Jesufa
preterpeti in preftati vfe, karkoli bi prifhlo, zelo
kri in shivljenje darovati, te shelje ji ni mogla
nobena ftvar is ferza vseti.

Jesuf od naf ne tirja, de bi mi kri in shiv¬
ljenje sanj darovali, ampak hozhe, de fe is lju¬
bezni do njega greha varjemo. On je sadovoljin, de
ga le s proftovoljnim greham na novo ne krishamo.

Velika sguba je sa otroka, zhe mu bogabo-
jezha mati umerje.

Dvanajft let ftara Teresija je sgubila fvojo
mater. S grenko shaloftjo jo je bila materna fmert
navdala. Žele ure fe je jokala. Dobro je vedila,
koliko sgubo je v presgodnji fmerti matere terpela,
sakaj sgubila je bila poboshno  in bogabojezho
mater. V ti veliki britkofti je pred podobo Matere
Boshje na kolena padla, in Marijo s otrozhjim fer-
zam profila, de bi ji ona odfihraal bila namefto
matere, ker je fvojo ljubo mater sgubila, ktero bi
fhe toliko potrebovala. t Sklenila je fvoje nedolsh-
ne rozhize, gofte folse tozhila in klizala: „Marija!
mati nebefhke milofti! mati ufmiljenja! tebe isvo-
lim v prihodnje fvojo mater. Profim te, ne saversi
moje profhnje, in vsemi me revno, sapufheno firo-
tizo v fhtevilo fvojih otrok. Bodi mi odlihmal Iju-
besniva mati!“

'i<r 'jur

11

Marija je bila she na semlji ljubesniva be¬
fedniza per fvojim Boshjim t Sinu. Koliko vezh je
ona sdej befedniza v nebelih. Tudi mi perbeshimo
pod njeno obrambo. Tudi nam naj je ona mati.
Tudi mi hozhemo s fveto Teresijo klizati: Marija!
mati Boshje milofti! tudi mi te isvolimo fvojo ma¬
ter! Bodi nam, profimo te, kar li bila fveti Teresii,
ljubesni polna mati, mogozhna befedniza per fvojim
^inu. Tudi mi shelimo biti tvoji svelti in poboshni
otrozi, ki li persadevajo, ne le s molitvijo, ampak
fofebno s pofnemanjem tvojih lepih zhednoft tebe
zhaftiti. t Svefti fi bodimo, de bomo potim tudi od
nje pomozh dobili, kakorfhno je Teresija v vlim
fvojim shivljenji imela.

Otrozi! molite, de vam Bog Jtarfhe dolgo
ohrani!

Kmalo fe je na dobrim otroku Teresii vidilo,
koliko je ona s bogabojezho materjo sgubila. De-
kliza, poprej tolikanj gorezha, kmalo sazhenja na¬
vadno duhovno branje opufhati. Tudi gorezhnoft
v molitvi in v premifhljevanji je pefhala. Ne de
bi, kakor poprej, is ferza molila, fe je v druge
rezili samifhljevala. Namefto sgodb ( Svetnikov in
drugih k dobrimu fpodbudnih bukev, je le nezhi-
mernih in pofvetnih ifkala. Ko bi njena mati sili¬
va bila, bi tega ne bila pervolila. Ozhetu, ki je
bil s drusimi opravili obfut, is perviga to ni bilo
snano, in je fhe le svedil, ko je bilo prekafuo.
Ena teta pa, ki fe je po fmerti matere, vedno s

12

Teresijo drushila, je bila farna odvezh nezhimerna,
de bi ne bila tudi Teresije na fvojo ftran pervabila.
Bila je dan na dan bolj nezhimerna. Kolikor pa
je nezhiraernoft dojemala in raltla, ravno toliko je
njena poboshnoft ali andoht, njena gorezhnoft v mo¬
litvi, njeno tiho, krotko in famotno shivljenje fla-
belo in pefhalo. Tudi njena ljubesin do Boga fe
je ohladila. Poprej je vfako uro dobro in svefto
obernila; sdej fe je po pol dne v nezhimernih rezheh,
v lepotizhenji, v rasvefeljevanji, in nemarnofti mu¬
dila. Njena velika frezha je bila, de per vfim
tim vender na fvoji nedolshnofti ni fhkode terpela.
Bila pak je she v nevarnofti, fhkodo terpeti. Ona
farna je fposnala, de ima le varftvu in profhnji
Marije, fvoje nameftne matere, sahvaliti, deje, kar
je nar imenitnifhi, fvojo devifhko zhiftoft neomade-
shevano ohranila.

Koliko, pofebno shenfkiga fpola, jih je ne-
dolshnoft ofkrunilo, ali fhe zelo sgubilo, ker fo
bili prenezhimerni. Nezhimernoft, posheljenje vi-
diti in fe kasati, hlepenje dopafti, je bilo she ne-
fhtevilnim mladim ljudem perva ftopnja v pregreho.
Zhaftne, pofhtene devize! persadevajte li narpred
Bogu dopafti! Boshje fveto oko nad vami budi,
pred njim fe ne morete fkriti; vidi vaf tudi v temni
nozhi. Glejte, de fe temu fvetimu ozhefu nikdar
ne samerite! Na tim vam mora vfe leshezhe biti,
de Bogu dopadete. To vaf bo vfaziga, tudi
nar manjfhiga greha soper devifhko framoshljivoft
varvalo.

13

Telefna bolesen je dufhno sdravje.

Teresiin ozhe ni bil kmalo svedil, kako mozh-
no de je njegova hzherka v dobrim opefhala in v
kako nevarnim ftanu je njena dufha. Mogel je,
mende, vezh po drusih svediti, kakor je s
laftnimi ozhmi vidil in sapasil. To osnanilo ga je
mozhno shalilo. Vmifhljeval fi je pomozhke, fvojo
mlado Teresijo od vterjene nezhimernofti in od na¬
gnjenja do rasvaje in vefeliz odverniti, in jo sopet
k tihimu in famotnimu shivljenju fpraviti. Porno-
zhik, ki fi ga je bil isvolil, in ki je tudi nar per-
pravnifhi bil, je bil ta, de jo je AvgufhtinaiTkim
nunam dolgo v nauk in v fkerb dal. Tiho in fa-
motno shivljenje v klofhtru je v Teresii v kratkim
poprejfhnjo poboshnoft obudilo. Per vfakdanjim
fprafhevanji vefti je hitro fvoje poprejfhnje pomote
fposnavala, jih ferzhno obshalovala in objokovala.
Duhovne bukve, ktere je sdej sopet brala, fo ji
nanovo gorezhnoft v ferzu vnele, kteraje bila per
branji sapeljivih bukev popolnama ugafnila. Po-
prejno vefelje do molitve in premifhljevanja je v
nji sopet oshivelo, in tudi fvoje nezhimerno obna-
fhanje, kterimu fe je od nekaj zhafa fem bila
vdala, je opuftila.

Teresija je she bila na poti poboljfhanja, ven-
der fhe ne zelo poboljfhana. Ali treba je bilo, de je
bila popolnama in do dobriga poduzhena in pobolj¬
fhana, in slafti v prihodnje povernjenja v greh ob-
varvana. V ta namen ji je ufmiljeni Bog hudo
bolesen podal. V takim ftanu je ozhe ni hotel v

14

klofhtru puftiti, ampak jo je domu vsel. Nizh ni
bilo samujeniga, kar bi ji perpomoglo, poprej fe
osdraviti. Vender je inogla po Boshjim modrim in
dobrotljivim fklepu poprej na dufhi popolnama
osdravljena biti. In bolesen je v refnizi per nji ta
blasheni namen dofegla. Sakaj, zhefar bi fe fizer
nikakor ne bila nauzhila, jo je bolesen isuzhila,
namrezh nezhimernofti vfiga pofvetniga. Tukej je
fposnala, de rasun Boga ljubiti in njemu flushiti,
je vfe nezhimerno. Torej je terdno fklenila, fe
od pofvetne nezhimernofti popolnama Jozhiti, in v
kakim duhovnim ftanu Bogu flushiti, in sa sveli-
zhanje duflie fkerbeti.

* „ «

Pazh prav in refnizhno tedej pravi f. Krisoftom:
„Kaj je bolnifhka poftelja drusiga, kakor pomo-
zhik, kteriga nam Bog da, de bi fe pomot in po-
sheljivofti ozhifti!i?“ In ref, Bog ni le f. Teresije,
ampak veliko tavshent drusih na telefu bolnih na
dufhi osdravil. Ako ti tedej Bog bolesen pofhlje;
vdaj fe v njegovo voljo, in ne toshi! On bo tvojo
bolesen v tvoje vezhno dobro obernil. To veruj
in terdno fe saneft.

Boshja zhaft, in Jkerb , Jbojo dufho sveli-
zliati, je nar perva dolshnoft.

Teresija je dvajfeto leto dofegla. Sdej je
hotla fvoj fldep fpolniti, fvetu umaknjena v duhov¬
nim slavljenji Bogu flushiti, in v pokoji in pobosh-

15

nofti sa to, kar je narpotrebnifhi, sa svelizhanje
fvoje dufhe fkerbeti. Ta namen je fvojimu ozhetu
rasodela, kteri je pa prav s nejevoljo flifhal, de
je njegova hzhi namenjena iti v klofhter, ker jo
je on vfe drugazhi ofkerbeti miflil. Ona pa, ker
je bila terdno fklenila; fe ni dala odverniti, defi-
ravno ozhe ni hotel nikakor dovoliti in fe je po
vli mozhi soperftavil. Nikdar ne fmejo ftarfhi otroka
v kak ftan filiti, ali ga od njega filama odvrazhe-
vati. Ker tedej Teresija ne s profhnjami, ne s
pregovarjanjem od fvojiga ozheta pervoljenja ni
mogla dobiti, in je vender v fvojim fklepu Boshjo
voljo fposnala, kteri fe ni vftavljati, fe ji je po
frezhi permerilo, de je bila v devifhki karmeli-
zbarfki famoftan s vefeljem vseta.

&

Teresija je isvolila klofhterfki ftan. Tudi tebe,
oKrifijan! je Bog namefto ldofhterfkiga, v ta ftan
poftavil, v kterim fi. Opravljaj in fpolnuj svefto
dolshnofti tiga fvojiga ftami — delaj in opravljaj
vfe fvoje opravila in dela is ljubesni do Boga, s
refnizhnim namenam, njemu v vfim dopafti; flori
vfe to po lepim nauku in lepim sgledu Jesufa Kri-
ftufa, potim te bo tvoj ftan tako svelizhaniga, zelo
fvetiga naredil, kakor je klofhterfki ftan fveto Tere-
sijo in veliko drusih pofvetil in svelizhal. Ako pak
ne bofh dolshnolt fvojiga ftami svefto fpolnoval, te
ne more noben, tudi ne nar ojftrejfhi klofhterfki ftan
v nebefa perpraviti, in te ne bo perpravil.

16

Kako hitro fe ohladi tudi nar vezhi gorezh-
noft, zhe fe vedno na novo ne fpodbuduje!

S shivo gorezhnofljo je Teresija pervo ali
novifhko leto fvojiga klofhterfkiga shivljenja sa-
zhela, ga ravno tako podaljfhevala, in ga s pras-
nizhno perfego klofhterfke obljube dokonzhala. Pa
komej je tiga eno leto preteklo, she je sazhela
fpet nje gorezhnofi v Boshji flushbi, njeno vefelje
do molitve, njena shelja do duhovniga branja,
njena ljubesen do duhovne vaje odjenjevati in fe
hladiti.

&  *

*

Tako neftanovitni fo ljudje v dobrim! Tudi v
fvojih refnizhnih in nar terdnifhih fklepih fe fpoti-
kajo in padajo. Kar nizh fe tedej ne fme zhlovek
nafe sanefti; vfe dobro v njim dela gnada Boshja. —
Bog pak hozhe, de ga te gnade profimo. Pa tudi
s profhnjo in molitvijo farno ni opravljeno. 4 S. Bo¬
naventura pravi, de Bog in zhlovek fi morata med
fabo tovarfhiti. Poglavitno vrednoft Bog da, zhlo¬
vek fvoj prid in persadevo. To je, zhlovek mora
s gnado boshjo delati, in truditi fe, po nagihovanji
gnade shiveti. Bog nam podaja fvojo roko, mi
pak fe moramo po nji ftegniti, de naf bo Bog nafe
potegnil, fe nam perblishal in pomagal. Kako
kmalo, kako lahko pade mlado fhibko dete, ako fe
roke fvoje matere ne dershi!

17

Bog H pomaga vftati, kader padefh, ne
vftavljaj fe mul

Poflufhajmo, kako Bog v drugizh mlazhni Te-
resii is padza pomaga, in jo s fvojo gnado k febi
vlezhe — kako fe pa tudi ona roži, ki jo vsdigniti
hozhe, ne vftavlja, ampak Tvoje roke fteguje, Boshje
mogozhno in vfmiljeno narozhje dofezhi.

Bila je Teresija nekiga dne v zerkvi in je
molila. Tedej Te je permerilo, de je pogledala na
neko podobo neufmiljeno raftepeniga Svelizharja.
Ta nagli pogled ji je zelo ferze pretrefel. V njeni
dufhi fe je per ti prizhi safvetilo, in fposnala je,
kaj de je ftorila, kako je omagala, v pervi gorezh-
nolti opefhala, kako fe je v dobrim ohladila in
omlazhila, in kako nevredno fe je s tim ftorila
fvojiga nebefhkiga shenina Jesufa Kriftufa. V brit—
kofti in fkefanji je sazhela grenke folse prelivati.
Padla je pred to podobo na kolena, in je, kakor
nekdaj Peter, ki je bil fvojiga Gofpoda trikrat
satajil, savolj fvoje dofedanje pregrefhne neftano-
vitnofti britko jokala. t S terdnim saupanjem je ozhi
vperla na podobo fvojiga rasfhibaniga Svelizharja
ter klizala: „0 Gofpod! ne vftanem fpred tebe,
dokler mi ne dodelifh toliko mozhi in gnade, de
v prihodnje vezh ne padem v greh mlazhnofti, te-
muzh ti s želim ferzam vdana, svefto in ftanovitno
flushim.“ In ref, od tiga zhafa Teresija ni vezh
omahovala v Boshji flushbi, temuzh je nepreneha-
ma in vedno s novo gorezhnoftjo hodila po poti
zhednofti in fvetofti.

2

18

Bog je s fvojo gnado Teresii ferze fpodbudal.
Teresija fe ni soperftavila, ampak je puftila Boshjo
gnado v ferzu delati5 ji ni nobeniga, tudi ne nar
manjfhiga sadershka nafproti ftavila.

* *

'ir

Pa vfak ne ftori tako, ako mu Bog ob frezh-
nih urah v mifel da: „V veliki nevarnofti fi, fvojo
dufho pogubiti5 delaj pokoro, fprafhaj fvojo veft,
obshaluj fvoje grehe, fpovej in poboljfhaj fe!“
Zhakaj, odgovori marfikteri v fvojih miflih; drugi¬
krat, o velikinozhi; sdej ne more biti, imam druge
opravke. Bog ga hozhe rasfvetliti, de bi fe fpos-
nal in fpreobernil, on pa luzhi Boshje milofti sa-
vere ftavi, de mu ne more ferza prefhiniti. Rav¬
no tako dela s gnado Boshjo, kakor safpanez s
folnzhnimi sharki. De bi ga folnzhni sharki v nje¬
govim toshljivim fpanji ne motili ; ob poftelji in ob
oknih sagrinjala raspne, in vfe sapre, de bi ga le
noben shark ne sadel, in bi torej prav mirno sa-
mogel pozhivati. Zhe tudi Bog fvoje miloftljive
roke nafprot moli, de bi ga vsdershal, kader pada,
sgubljeniga na pravo pot perpeljal, pogresnjenimu
kvifhko pomagal; ga vender nehvaleshnik nasaj fuje.
4 Saj ti fe ne vftavljaj Boshjimu dobrotljivimu per-
sadevanju sa tvoje fpokorjenje. Boshji milofti so-
perftaviti fe, bi bila pregreha soper fvetiga duha —
velik, hud greh. Ne delaj fe tiga greha kriviga!
poflufhaj notranje opominjevanje fvoje vefti*, Bog
te hozhe poboljfhati in svelizhati. Ne brani
fe mu, kakor fe mu fveta Teresija ni branila.

19

Rasfvetljena in uterjena po Boshji gnadi, poti kre-
pofti od tiftihmal ni vez h sapuftila.

Kdor bo flanoviten do konza, bo svelizhan.

Mat.  10, 22.

Teresiino ferze je bilo sdej sa vfelej fpreo-
bernjeno, in vfa ljnbesin do fveta in fvetnih opra¬
vil v njim saterta; nafproti ljubesen do Boga in
vliga nebefhkiga ushgana, vefelje do molitve in dru-
sih fvetih vaj povernjeno, nefpreminljivi fklep ref-
nizhniga in ftanovitniga poboljfhenja ftorjen in der-
shan. ( Sposnalaje, kako malo zhlovek fam od febe
samore, torej je neprenehoma gorezhe Boga profila,
de bi fvojirau fklepu svefta oftala. Tudi Marii in
fvetimu Joshefu fe je v profhnjo perporozhevala, de
bi v dobrim ftanovitna oftati samogla, slafti ker je she
tako miflila, de je po nju profhnji milofi fpreober-
njenja od Boga sadobila. Ravno tako fi je vezh-
krat pred ozhi ftavila sgled fvete Magdalene in
fvetiga Avgufhtiua, ter le shnjim k ftanovitnofti fpod-
budovala. Vfak dan je britko shalovala savolj smot
poprejfhniga shivljenja. Ni bila sadovoljna jih s
pogoltnimi folsami fpirati, temuzh jih je tudi s oj-
ftrimi deli pokore isbrifovala. Kader je preinifhlje-
vala, kam bi bila sabredla, ko bi bila v tvoji
mlazhnofti dalje oftala, in ko bi je ne bilo Boshje
neismerno ufmiljenje is nje otelo; je vfa trepetala
in lafe fo ji po konzu vftajali. Sakaj, ni dmsiga
miflila, kakor de bi bila mogla vezimo pogubljena
biti. Sato tudi ni mogla nikoli Boga sadolti sa-

2 *

20

hvaliti: „Vekomej ne bom nehala Boshjiga ufmi-
Ijenja povsdigovati,“ je s kraljevim prei okara Davi-
dam klizala. In vedno vnovizh in vedno bolj fe ji je
shelja vnemala, Bogu smirej gorezhnifhi flushiti,
in nikdar ne omagati: in v refnizi ni vezh omagala.

O de bi pazh tudi mi she enkrat po poti zhed-
nofti in fvetofti ftanovitno hodili, in fe ne povra-
zhevali vedno nasaj v ftare, ravno tifte grehe in
smote! Kaj nam pomaga vedno fpovedovanje, ako
fe pa nikoli refnizhno in sa terdno ne poboljfhamo
in greham ne odpovemo. Ali nifmo tako med tifte
fhteti, od kterih fveti Peter CII. Petr. 2, 22)
pravi, de fo fvinjain enaki, ki fe po kopanji sopet v
blatu valjajo, — ali pa pfam, kteri is shelodza
versheno sopet poshrejo? Kje je tu kaj ftano-
vitnofti v dobrim? Kako bomo svelizhani, ako do
konza v dobrim ftanovitni ne oftanemo?

Koliko premore ferze, ktero v ljubesni do
Boga goril

Teresii ni bila sadofti njena laftna gorezhnoft
v flushbi Boshji in v delu svelizhanja, temuzh fe
je s vfo mozhjo persadevala, tudi druge k nji
fpodbuditi. Neisrezheno je, koliko je ona v ti rezih
ftorila, tako de fe is tega v refnizi rasviditi sa-
inore, koliko ferze premore, ktero je popolnama
vneto sa ljubesen Boshjo, sa gorezhnoft v njegovi
flushbi, sa laftno in drusih svelizhanje. Pred vfnn

21

drugim fi je persadevala med fvojimi feftrami oj-
ftroft klofhterfkiga shivljenja fpet vpeljati, ktera je
s zhafama slo saftala bila. Lahko je mifliti, ko¬
liko vpora in nafprotja de je p er tim mogla prenefti.
<She veliko vezhi teshave pak je mogla preterpeti,
ko je fklenila vezli klofhtrov fvojiga Reda napra¬
viti, de bi Bog bolj zhefhen bil, in v vezhni prid
nefhtevilnih neumerjozhih dufh, ktere fo shelele, od-
lozhene od saderg sapeljivofti, v klofhtrih, kakor
v varnih savetjih , fvojiga vezhniga svelizhanja ifkati.
Od vfih ftrani fo fe ji mozhno soperftavili duhovfki
in deshelfki ftanovi. Marfikteri fo jo grosovitno in
nekerfhanfko preganjali. t Sto in fto drilsih bi bilo
per tazih in tolikfhinih opoverah od fvojiga fklepa
odftopilo; Teresija je na Boga saupala in nar huj-
fhi nafprotja premagala. S Boshjo pomozhjo je delo
dokonzhala, kteriga je bila s Bogam sazhela. Per
njeni fmerti je bilo dva in tridefet klofhtrov, ktere
je ona poftavila, in v njih fpet ojftroft vpeljala,
kakorfhna je bila od sazhetka tiga Reda.

jou- .o,

-IT ^ "dC
'if

4 Sveti Pavl je rekel: „Vfe samorem v njim,
kteri mi mozh du. ££  Ravno to je frnela tudi fveta
Teresija sa njim rezhi5 sakaj tudi ona je samogla
in premogla vfe v njim, kteri ji je mozh dal.
In kdo je bil ta, v kterim in pokterim fta fveti Pavl
in fveta Teresija tako neisrezheno velike rezhi sa¬
mogla ? Bog je bil in njegova vfemogozhna gnada.
Kaj samoremo ftoriti tudi mi bres Boshje gnade in
pomozhi? 4 S. Avgufhtin nam saterdi, de bres
Boshje gnade in pomozhi nizh dobriga nifmo v ftanu

22

ftoriti. Njegova pomozh nam je she k nar inanj-
fhim opravkam tako potrebna, kakor desh in folnzh-
na gorkota semlji, de shito rafte. Torej ne fmeino
nikdar kakiga dela ali opravila sazheti, predenj
Boga njegove pomozhi in blagoflova profimo.
Le kar fe s Bogam in s saupanjem na njegovo
pomozh sazhne, fe dobro iside.

Uftno blebetanje Jhe ni molitev.

Teresija je pridno in pogofto molila. Ni imela
prav odlozhenih ur sa molitev, molila je pa po uku
fvetiga Pavla neprenehama, ker je fvoje mifli in
ferze vedno per Bogu imela. Sgoli uftne molitve
ni nikoli opravljala. Vfelej je v ferzu to miflila,
kar je sgovarjala, fhe zelo bolj je v ferzu molila,
kot s uftimi. Vezhkrat fe je satopila v globoko pre-
raifhljevanje, in je bila bolj enaka svefto molezhi-
mu Angelju, kot zhloveku. V takim ftanu fo jo
neki dan flifhali klizati: „Oh! en fam Bog, ena
farna fmert, ena farna dufha.“ Tifti, ki fo jo fli¬
fhali klizati, fo fizer befede umeli, pa nifo vedili,
kai de hozhe s tim rezhi. Po dokonzhanim pre-
mifhljevanji fo jo prafhali, kaj jim je hotla s timi
befedaini povedati. In ona jih je takole rasloshila:
„Le en fam Bog je. Ako tiga rasshalimo in rasfer-
dimo, nimamo nobeniga drusiga, de bi ga pomozhi
profili. Tudi je le ena fmert, rezhe dalje. Kdor
enkrat nefrezhno umerje, te nefrezhe ne more vezh
popraviti. Sadnjizh je rekla, ima tudi zhlovek eno

23

farno dufho, zhe je ta sgubljena, nima nobene dru¬
ge, de bi jo samogel svelizhati. ££

* * *

Nikomur fe ne more zhaf odlozhiti, kdaj rav¬
no naj moli. Vender nej dobri kriftjan moli sjutrej
in svezher, pred jedjo in po jedi, pred delam, po-
febno pa per Boshji flushbi. .Sveta Teresija ni le
ob tih zhafih molila, ampak molila je neprenehama.

.Se ve, de kraj molitve je prav sa prav zer-
kev, vender je zeli fvet Boshja vesha; ni ga kraja
ne kota na semlji, kjer bi Bog prizhijozh ne bil.
Torej fe samore povfod moliti. Teresija je pov-
fod molila.

Ko pa molimo, mora nafha molitev ferzhna
bita. Sakaj vfaka molitev mora is ferza priti, de
bo Bogu dopadljiva. V ferzu in v uftih mora
eno biti. Kar jesik isgovori, nej ferze mifli in
obzhuti. Tako je fveta Teresija molila. Kdor ne
dela tako, ne moli, ampak prasne befede govori in
blebeta, kar Bogu nikakor dopafti ne more. V
fvoji pridigi na hribu je Jesuf ozhitno omenil, de
mu taka molitev nikakor dopafti ne more, kjer je
tele imenitne befede govoril: „Ako molite, ne de¬
lajte toliko befedi. ££  Satorej ni mozh dofti opom¬
niti in saterditi, de: Raj fhi en Ozhenafh prav ,
kakor pa dejet, ali dvajfel flabo.

24

V refnizi ponishni fe ne boji ponishevanja.

4 Sveta Teresija je bila v duhu ponishna. ,Slo-
vezha je bila v vfih zhednoftih, in velika v ozheh
d rus ih 5 majhna pak fe je vidila farna febi. Govo¬
rila je, kakor de bi nizh dobriga na febi ne imela.
Veliko grefhnizo je pogofto farna febe imenovala;
nizh ji ni bilo hujfhi flifbati, kakor de bi jo bil
kdo, v zhimur fi bodi, pohvalil. Takrat je ali
molzhala, ali pa prozh fhla. Ljubfhi ji je bilo, in
bolj jo je vefelilo, tudi ni bila nikoli nejevoljna ali
ferdita, zhe jo je kdo grajal. Klizala je: „o jeft
uboga grefhniza! vfe to, in fhe veliko vezh saflu-
shim sa fvoje obilne smote. 4 She prav hvalesh-
na lim miloftljivimu Bogu sa vfe to, de me le ni
po mojiinu saflushenji vezimo savergel v pekel . u
Tolikfhino je bilo njeno ponishevanje pred ljudmi ;
kolikfhino je moglo fhe le pred Bogam biti. Do
prahu fe je pred Bogam ponishevala, in fe njego-
viga ufiniljenja in dobrot popolnama nevredno fhtela.

Ponishnoft je zhednoft, ktera fe nad nobenim
Kriftjanam ne fine pogrefhati. Torej jo je tudi
Teresija v tako obilni meri imela. Ponishnoft mora
podftava biti flednjimu poflopju krepofti, zhe ne, fe
bo kmalo poderlo. Na taki vklad je Teresija fvojo
krepoft uftavila. Bres ponishnofti ni zhednofti.
4 Sveti Avgufhtin pravi: Kdor hozhe kerfhanfko kre-
poliin biti, in mu perve vfih zhednoft, ponishnofti
manjka; on dela ravno tako, kakor de bi prah na

25

veter nofil. De bi tedej Teresija s dobrimi deli
obilne in velike saflushke sa vezhnoft fi perdo-
bila; fe je h zhednofti vfih zhednoft, h poglavitni
krepofti — h ponishnofti persadevala. Kriftjan!
oglej fe v njenim sgledu! Shelifh pa refnizhno, te
prafha f. Bernard, in s terdno voljo ponishnolt do-
fezhi; vedi, de fe ne fmefh bati po poti ponishe-
vanja hoditi. De fe pa ponishafh, ni potreba, de
fi marfikake smote in pregrefhke domifhljujefh. Le
fvojo vefi odkritoferzhno fprafhuj in preifkuj; in
najdel bofh vsrok, fe bres hinjavftva in hlimbe po-
nishevati. Sakaj nefhtevilno grehov te bo framotilo.
Grehe fam febi perpifuj; kar pa na febi dobriga
vidifh, Bogu, darovavzu vfih dobrot, perlafti. Tako
je delala v ferzu ponishna Teresija.

Pot krisha je pot v nebeja.

Kakor slato v ognjenzi, tako je bila fveta
Teresija v terpljenji fkufhana. Bog ji je namrezh
dal veliko terpeti; s nar hujfhimi in nar britkej-
fhimi kolesnimi jo je obifkoval. 4 Sama je fposnala,
de je v fhtirdefetih letih komej eno uro popolnama
sdrava in vfih bolezhin profta bila. Le kader je
( Sveto Refhnje Telo prejemala, je per ti duhovni
jedi vfih bolezhin posabila. ( Sizer pa je hil sanjo
neprenehama zhaf terpljenja. Nikdar pa ni bilo vi-
diti na nji tudi ne nar manjfhiga snamnja nepoter-
peshljivofti. S terpljenjem je bila popolnama fosna-
njena in fperjasnjena, terpljenje ji je bilo tako lju¬
ba tovarfhiza, de bi bres njega ne bila mogla

26

shiveti. Sato fo jo tolikrat flifhali klizati: „Gofpod-
ali umreti, ali pa terpeti.“ Ako fo ji njene feftre
tovarfhize rekle: „Pazh koliko ti je terpeti, ali ti
ni she terpljenje preteshko ? jim je odgovorila fmeh-
ljaje: „Zhe fino dobriga is Gofpodove roke pre¬
jeli, sakaj bi tudi teshavniga in hudiga f hvalesli-
noftjo ne vseli?

Dokler bomo na tim fvetu shiveli, nam nebo
nikdar mozh prav bres terpljenja biti. O de bi
pazh tudi nikoli bres poterpeshljivofti ne bili! O
de bi tudi terpljenje tiga fveta s tako ftanovitno
poterpeshljivoftjo vfelej prenefli, s kakorfhno ga je
fveta Teresija preftala! Terpljenje, zhe prav nar
hujfhi, je ona s voljnoftjo in bres vfake pertoshbe
is Boshje roke fprejemala. Ali bi fe nam fpodo-
bilo, proti terpljenju, f kterim naf Bog v nafhe
dobro, obifkuje, shaloftne glafove sagnati? .She
le roko poljubimo Ozhetu, f ktero naf tepe! Tepe,
de bi naf osdravil, vsdignil in svelizhal — de bi
naf po poti krisha v nebefa perpeljal.

jtorile dobro jim, ki vaj fovrashijo!

Mat.  5. p. 44r. v.

.SvetaTeresija je imela tudi fovrashnike. .Sama
pa ni nikoger fovrashila. Vfe ljudi fi je miflila
brate in feftre v Jesufu, fvojim Gofpodu. Njen
tudi nar hujfhi fovrashnik is njeniga ljubesnjiviga
in dobrovoljniga ferza ni bil isklenjen. Nikdar ni

27

bilo na nji vfditi kake nejevolje do tiftih ljudi, kteri
fo jo neufiniljcno preklinjali in preganjali. 4 *She le
fofebno ljubesen jim je fkasovala, in fi je persa-
devaia jim dobro fioriti, kjer koli je mogla. Ta-
kofhne fkasovanja ljubesni je na toliko gnala, de
je neki fhkof od nje rekel: „Kdor per Teresii ho-
zhe dobro opraviti, naj jo le smer ja, ali ji kako
drugo krivizo ftori.“

t Sovrashnike ljubiti, ljubiti te, ki naf fovra-
shijo in zhertijo — tim dobro delati, ki nam le
hudo shele in delajo — sa tifte moliti in profiti, ki
nam vfe mogozhe hudo naklanjajo, in nar neufmi-
ljenifhi preganjajo} o kako teshak je leta nauk!
In vender je nauk kerfhanftva. Dobro je fposnala
fveta Teresija ta nauk, torej ga je tako na tanko
fpolnovala.

Zhe Tvoje nagnjenja uprafhamo, imamo li fov-
rashnike ljubiti? je ref, de bodo odrekle, in nam
govorile: „Oko sa oko! sob sa sob (to je hudo
sa hudo)!“ Kaj h timu pravi fveti Evangeli, Kri-
ftufov nauk? Ne soperftavljaj Te mu, pravi Jesuf,
kteri te rasshali! Ako te kdo na defno lizevdari,
pomoli mu tudi levo. Ljubite Tvoje Tovrashnike,
nam on saterduje, vofhite jim dobro, kteri vam
hudo shele. ^Storite dobro jim, ki vaf fovrashijo.
Profite sanje, ki vaf preganjajo, in krivizo delajo.
Zhe Tvoj dar pernefefh k altarju, pravi on, in Te
tam fpomnifh, de ima tvoj brat kaj soper tebe,
pulti ondi Tvoj dar pred altarjem, pojdi poprej fpra-
vit Te s Tvojim bratam, in tedej pridi in daruj Tvoj

28

dar (Luk. 5, 23.). .Sveti Evangeli nozhe tedej
jese in ferda, ne mafhevanja; ampak ljubesen,
vfelej ljubesen do nafhih tudi nar hujfhih, nar
terdovratnifhih fovrashnikov od naf hozhe imeti.
Ko bi hotli le prijatle ljubiti, govori Jfveti Evan¬
geli, kaj bi bilo to veliziga? Ali ne delajo tako
tudi nejeverniki in grefhniki? Od naf fe tirja vezh,
kakor fo nejeverniki imeli, fe tirja žela ljubesin,
fe tirja ljubesin do fovrashnikov. Nafh nebefhki
Ozhe da fvojimu folnzu fijati na dobre in hudobne,
in da deshiti ravno tako na njivo grefhnika, kakor
na polje pravizlmiga 5  tako moramo tudi mi, nje¬
govi pokorni otrozi, vfe ljudi — tudi fvoje fov-
rashnike ljubiti.

Kdor ni tudi sa vezhno svelizhanje dufhe blish-
njiga fkerben , ga Jhe ne ljubi prav in popol-

nama, kakor ga je Teresija ljubila.

t Sveta Teresija fi je persadevala Boshjo sa-
poved ljubesni do blishnjiga tudi od te ftrani prav
natanko fpolnovati. Vfe bi bila rada v nebefa per-
pravila, ko bi le bilo V njeni mozhi. Kar je pre¬
mogla, je gotovo ftorila; je namrezh nevedne uzhila,
smotene na pravo pot vodila, grefhnike k pokori
nagibovala. Kjer fo pa bile nje mozhi preflabe, fe
je k molitvi satekla in k Bogu sdihovala, de bi
njih ferza rasfvetlil in fpreobernil. jšlepota neje-
vernikov in krivoverzov jo je tolikanj v ferze
bodla, deje velikrat brilko jokala, in grenke folse
prelivajo, jih fvojimu ufmiljenimu Jesufu perporo-

39

zhevala. Molila je sanje, in fvojo molitev s ojftrimi
deli pokore podpirala, ktero je v njih fpreobernje-
nje Bogu darovala. In de bi njeno molitev in njene
pokorila v poboljfhanje grefhnikov fhe bolj teknile:
je v fvojih klofhterfkih poftavah sapovedala, de
naj vfe nji podloshne ofebe Reda molijo in dobre
dela dopernafhajo v ta namen, de bi Bog duhov¬
nim ofkerbnikam, pridigarjem, fpovednikam in dru¬
gim duhovnim paftirjem, kterim je svelizhanje dufh
perporozheno, gnado in mozh dodelil, de bi kri¬
voverne in grefhnike od poti greha in pogubljenja
saverniti samogli. Rasvidila je namrezh, kako
shaloften je ftan krivovernikov in grefhnikov, in ob
koliko obilnih dobrot sa vezhnoft farni febe perpra-
vijo. y takim tresnim prevdarjanji in premifhlje-
vanji nebefhkih dobrot, fe je ona popolnoma prepri-
zhala, kolikofhnih dobrot fe obropajo vfi tilti, ki v
grehih shive in v grehih umerjo 5 čorej ni le ob¬
ljube ponovila, farna greha fe varovati, temuzh
tudi odAhmal fhe bolj fkerbeti, de bi fe drugi
greha varovali. Od tiga zhafa fe je s vfimi dufh-
nimi in telefnimi mozhmi persadevala grefhnike
fpreobrazhati.

Prav lepo govori fveti Jakop: „Kdor grefh-
nika od njegovih krivizhnih potov odverne, vedi,
de on dufho od pogubljenja refhi, in de mu k od-
pufhenju njegovih grehov, zhe bi jih bilo fhe to¬
liko, perpomore. 44  Kolikokrat imafh perloshnoft,
bodi ft tu ali tam, koga od greha sdershati! O,
ne samudi tako drage perloshnofti, ampak glej.

30

kako bi fe samogla pregreha sabraniti! Kolikokrat
fe da s pregovoram, s dobro befedo v poduzhenje
in poboljfhanje grefhnika perpomozhi! O nikar ne
samudi, ako ti je mozh, s dobrim naukam kakimu
zhloveku k fpreobernjenju in poboljfhanju pomagati.
Ne rezi: ,, 4 Spovednikam, pridgarjem, duhovnim gre
gledati in fi persadevati, ljudi poboljfhati in fpre-
oberniti.“ Tudi tebi mora na vezhnim svelizhanji
tvojiga blishnjiga leshezhe biti. t She le s tim mo-
rafh pokasati, de fvojiga blishnjiga is zeliga ferza
ljubifh. Koliko fi je Teresija sa vezhno svelizha-
nje krivoverzov in grefhnikov persadela. Ako ti
nemorefh sanje drusiga ftoriti, samorefh faj moliti.
Tudi Teresija je molila.

Revni kruha ifhejo, in ga per Teresii najdejo.

Vfi revni in ftifkani, ki fo Teresijo boshjiga
daru profili, fo pomozh dofegli. Nobenimu potreb¬
nima ni odrekla. Vfim je delila s Ijubesnijo in po
fvoji mozhi. ^iromakam in bolnikam bres raslozhka
je bila fkerbna mati. Ravno tako ufmiljena je bila
do ubogih in fe pokorezhih dufh v vizah. Molila
je sanje, fe pokorila in druge dela opravljala.

ife K

*

Ko bi ti v potrebi bil, in koga poraozhi pro¬
fil, pa nobeniga miloftljiviga dani ne prejel; ali bi
ti ne bilo tefhko per ferzu? Nafproti pa, kako
dobro bi fe ti sdelo , in kolikanj bi te vefelilo, ko
bi ti v fvoji nadlogi dobrotljivo ferze dobil, kteri-
mu bi fe (milil, in bi ti zelo s blagimi darovi po

31

fvoji m o z hi is ftifke pomagalo. Kar pa ti nimafh
rad, ti Jesuf, tvoj Gofpod govori, tiga nikomur
ne flori — kar pa fam rad imafh, tudi drugim
delaj. t Sveta Teresija fe je ravnala po tim nauku
fvetiga Evangelija. Tudi ti ga fpolnuj. Shivi
Eden, kteri ti bo dobro, kar revnim ftorifh, popla-
zhal. Sakaj kar ubosimu ftorifh, to Jesuf, kakor fam
pravi, tako fprejme, kakor de bi bilo njemu in sa
njega ftorjeno. Ako tedej revesha vidifh, pravi
fveti Krisoftom, mifli fi, de Kriftuf nadlogo terpi,
de je lazhen, de nima kje prenozhiti, de nima
oblazhila, de je sapufhen, de je bolan in te po-
mozhi profi. In Jesufu fvojimu Svelizharju faj ne
bofh profhnje odrekel?

t She revnifhi in pomozhi potrebnifhi od ubosih
in filo terpezhih na semlji, fo dufhe v vizah. Tam-
kej v meftu ozhifhevanja grosovitno terpe in hre¬
pene po odrefhenji. Tamkej omagujejo in fe po¬
kore, in koperne, de bi she fkorej do sadnjiga vi¬
narja plazhano bilo. Tamkej morajo plazhevati
fvoje dolgove, ktere fo fi v shivljenji s grehi na¬
kopavale. Dobro je Teresija njih filo fposnala in
jim torej pomagala. Tudi ti jim ne odreži fvoje
pomozhi. Pomagaj jim s molitvijo! Koriftna in
svelizhana mifel je, pravi f. Pifmo, sa mertve moliti,
de bodo grehov ozhifheni. Slafti jim bodi v prid s
dobrimi deli, in daruj jih Bogu sa njih dolg! Ufmili
fe jih! tvoji bratje in tvoje feftre v Kriftufu fo. V
vezhnofti ti bodo hvaleshni; fam Bog bo tvoj pla-
zhevaviz.

32

Devifhka zhaft, nar imenitnifhi blago na
semlji , je bila tudi nar imenitnifhi blago
fvete Teresije.

Glede na fpodobnoft in framoshljivoft je bila
Teresija zhes vfe drugo fkerbna. S vfo mozhjo li
je persadevala zhiftoft ferza ohraniti. Lepi \ T enez
zhiftofti je nefla fabo v grob in v vezhnoft.

# %

&

Nar krepkejfhi smed pomozhkov, ki fo fveti
Teresii od detinfkih let fim fofebno perpomogli ne-
dolshnoft ohraniti, je bila framoshljivoft. Ona tudi
v refnizi saflushi smed vfih pomozhkov, zhiftoft
ohraniti, perva imenovana biti. Sakaj zhe je fra¬
moshljivoft sgubljena, je tudi pofhtenje in s timi
tudi nedolshnoft in devifhka zhiftoft sapravljena.
jSramoshljivoft mora biti hramba in varhinja de-
vifhkiga saklada. Ona je mozhna in terdna ogra¬
da, ktera oftudno pregreho nezhiftofti fhe saderslmje.
Kdor to fteno podere, nezhiftofti fhiroko vrata od¬
pre. Kogar framoshljivoft vezh ne brani, njegova
nedolshnoft je fkorej sgubljena. Pod njenimi pe¬
rutmi je perfhla f. Teresija do vrat vezhnofti pred
fedesh Boshji, in ni kar nar manjfhi fhkode ter-
pela na fvoji nedolshnofti.

.Spofhtovani mladenzhi! fpofhtljive devize! po¬
dajte fe tudi vi pod to obrambo, de tudi vi na
fvoji nedolshnofti nehote fhkode terpeli. Bodite
framoshljivi, kolikorkoli je mogozhe! Ne farno v
prizho drusih, in ozhitno; ampak tudi kader fte

33

farni, ko nimate nikoger sraven febe, ko vaf nih-
zhe ne vidi, kakor vfe vidijozhe in vfe prefegljivo
Boshje oko; bodite popolnama framoshljivi, kakor
vam veft veleva; bodite zhifti in fpodobni farni do
febe, fofebno sjutrej in svezher, kader fe oblazhite
in flazhite. Naj fe vam to, kar je soper fpodob-
noft, nikdar majhno ne sdi. Slafti fpodobni bodite
pred drugimi, de nikoger ne pohujfhate. Koliko¬
krat fe pohujfhanje dela s nemarno, nefpodobno —
pogofto s nalafh neframno nofho oblazhil! O de
tako malo ljudi verjame, koliko pohujfhanja fe ftori
s prefhernimi, rasujsdanimi in premalo fpodobnimi
oblekami! .Stoterim in ftoterim je bila obleka va¬
bilo, ki jih je k nezhiftofti mikalo, okufili fo ga,
in neframno ob fvojo zhaft in pofhtenje perfhli.

Verh pomozhka fkerbne framoshljivofti, je fveta
Teresija fhe drusiga imela, namrezh vedne prizhi-
jozhnofti Boshje. Miflite li tudi vi Boga vedno pred
ozhrni, slafti ob uri fkufhnjav! Ako fe ne upate te,
ali druge rezhi ftoriti v prizho ftarfhev, fpovednika,
ali drusiga pofhteniga zhloveka; kako bi fe samogli
predersniti, to pred oblizhjem Boshjim ftoriti?

,She en tretji pomozhik, ki je Teresii flushil,
fvojo angeljfko zhiftoft ohraniti, je bilo krotenje
ozhi in ufhef. Ona je namrezh ozhi in ufhefa pred
vfimi rezhmi saklepala, ktere bi bile vtegnile ji ne-
pofhtene mifli in shelje v ferzu obuditi. Kavno
tako tudi vi ozhi in ufhefa odvrazhajte od vfiga,
kjer bi utegnila nevarnolt biti, de bi kaj devifhki
zhiftofti nafprotniga vidili ali flifhali. Kratko nikar ne
mudite, fi vfe nezhifte mifli per pervim napadu is
ferza odpraviti, in vfako pregrefhno sheljo prezej

3

34

v sazhetku satreti. Gorje vam! ako to sanemarite.
Naj vam ne bodo take mifli in shelje majhnofti; v
tim. kar zhiftoft sadeva, ni nobene majhnofti. Ne
glejte na druge, ki vaf morebiti hozhejo pregovo¬
riti, de ni vfe tako bersh in tako velik greh! Po-
flufhajte pak fvarjenje fvoje vefti, tigaklizhejozhiga
glafu Boshjiga v ferzu! Ta glaf poflufhajte in
flufhajte, in nizh ne miflite, nizhefar ne poshelite,
nizh ne govorite, nizh ne ftorite, nizh ne poflu-
fhajte in nizh ne perpultite, zhefar bi fe pred Bo-
gam in farni pred feboj framovali! Ako bote tako
delali, bote, kakor Teresija, frezhno nevarnoftim
mladofti odfhli, in belo oblazhilo nedolshnofti, ktero
fte per fvetim Kerftu prejeli, neomadeshano pred
fodnji ftol Boshji pernefli.

^She druge lepe zhednofli Jvete Teresije.

t Sveta Teresija je shivela v nar vezhi rev-
fhini 5 le kar ji je bilo prav potrebno, je obdershala,
vfe obilno pak je rasdala in podarila. Ravno tako
vfedno ali firomafhko je bilo oblazhilo, kteriga je
nofila, ftaniza, v kteri je prebivala, poftelja in
vfa njena roba.

,S tim firomafhtvam fvete Teresije je bila v
savesi do dobriga voljna in natanka pokorfhina do
duhovfkih in deshelfkih oblaftnikov. Pred vfnni dru¬
gimi pa je Bogu pokorna bila. In ko bi bil Bog
od nje tudi dar tirjal, kakor je Isak bil, ona bi
nni ga bila s nar voljnejfhi pokorfhino pernefla, s
kakorfhino je Abraham fvojiga fina Isaka na altar
daritve poloshil.

35

,Sama do Tebe je bila Teresija grosno ojftraj
poftila fe je, žele nozhi v molitvi prezhula, fpokor-
ne oblazhila is dlake je nofila, in veliko drusih
del pokore opravljala.

Ni je zhednofti, de bi fi je Teresija ne bila
perlaftila. Ona je bila v refnizi popolnama podoba
kerfhanfke poboshnofti. Veliko jih je, ki miflijo,
de je dofti, de le eno ali drugo zhednoft imajo. Ni
jim v mari, zhe fo tudi sraven tiga eni ali drugi
pregrehi vdani. Kako mozhno fe taki motijo, fka-
suje fveti Jakop rekozh: Ako kdo zelo poftavo
fpolnuje, grefhi pa v eni farni rezhi, fe v vfim pre-
grefhi, to je, je toliko, kakor de bi ne bil nobene
sapovedi fpolnil, sato ko fveti volji Boshji, ki je
sapovedi dala, nafproti ravna. Kako pomankljiva
je tedej zhednoft toliko kriftjanovl Ali ti vfe sa¬
povedi fpolnujefh? ( Sveta Teresija je vfe fpolno-
vala. Permeri fe s njo, in persadevaj fi, fi vfe
zhednofti perdobiti, kakor jih je ona imelal Sakaj
ena zhednoft bres drugih, pravi fveti Gregori, ni
ali nobena, ali pa le nepopolnama zhednoft..

Bog ho zhe Jam in popolnama ljubljen biti ;
tako ga je ljubila Teresija.

Ljubesen fvete Teresije do Boga je bila po¬
polnama po njegovi sapovedi obravnana: „(Tllat.
22. 37.) Ljubi Gofpoda fvojiga Boga is vfiga fvo-
jiga ferza, in is vfe fvoje dufhe, in is vfe fvoje
mtfli.“ Viditi je bilo, de je v ti ljubesni bila
nar vikfhi ftopnjo dofegla; sakaj ona ni Boga Iju-

3*

36

bila, kakor ga vezhi del ljudi ljubi, le s befedami:
ljubila ga je is vfe fvoje dufhe. Njeno ferze je
gorelo sa njega; on ji je bil vedno v iniflih. Kader
je govorila, je od Boga govorila. Tudi nar ime-
nitnifhi opravila je nifo mogle od njega odmakniti.
O kako jo je shgalo, kako ji je tefhko bilo, kako
britko je jokala, kader je flifhala, de je Bog s
kako pregreho rasshaljen. Torej je pa tudi pred
nar manjfhi fenzo Boshjiga rasshaljenja beshala. Nar
manjfhi nepopolnomoft je s mnogimi folsami objo¬
kovala. Pa tudi nar manjfhih smot fe je ogibala, de
bi bila toliko popolnama, kolikor koli je zhloveku biti
mogozhe. Jesufove belede: „Bodite popolnama,
kakor je vafh nebefhki Ozhe popolnamaje  globoko
v dufhi ohranila. Te befede na febi svefto fpolniti,
je ftorila obljubo, gotovo Bogu nar ljubfhi, smed
vfih kdaj ftorjenih, namrezh: Gofpoda fvojiga Boga
ne le s nobenim proftovoljnim majhnim greham ras-
shaliti, in nobene fposnane nepopolnamofti vedama
ne perpuftiti, temuzh tudi vfelej in per vfih rezheh
to ftoriti in dopernafhati, kar bi po njeni pameti
Bogu prijetnifhi in torej tudi boljfhi bilo. Ob krat¬
kim: njene ljubesni do Boga ne more nobeno pero
popifati, ona ni imela konza.

Ivolikrat pravimo: „Boga ljubimo“ — greha
pak fe ne varjemo, s kteriin Boga shalimo. £ Sveta
Teresija, kije  Boga perferzhno in v refnizi ljubila:
fe je tudi fenze greha ogibala. Kako tedej rezhe-
mo: „Boga ljubimogreha  pa fe ne varjemo!
Kako fmemo rezhi, de ljubimo Boga is vfiga fvo-

37

jiga ferza, is vlili mozhi, ki fi fhe ne persadeva-
mo, perloshnofti greha ogibati fe, in fvoje ftrafti
satirati? De Ime kdo po pravizi rezhi, de Boga
ljubi, mora, kakor fveta Teresija, greha in vliga,
kar ni Bogu dopadljivo, ogibati fe. Otrok, ki
ozheta ljubi, ga ne shali. Zhe tedej mi, Boshji
otrozi, fvojiga nebefhkiga Ozheta refnizhno ljubimo;
fi persade\ r ajmo mu dopafti, ne pa ga shaliti!
,Sveti Krisoftom pravi: Nobene rezhi fe bolj ne
bojmo, kakor Boga rasshaliti, nar vikfhi dobroti
fe sameriti. Kako delezh fmo fhe od prave lju—
besni Boshje, zhe fe prav fposnamo!

Kakorfhino shivljenje , laka fmert.

Teresija je v fvojim pet in pedefetim letu zhu-
tila, de ne bo vezh ofem let preshivela. Vfako
uro, vfak trinek je bila perpravljena dufho fvojimu
ltvarniku srozhiti. ( She vezh, vofhila je she sdav-
nej s fvetim Pavlam, rasvesana biti, to je, umreti,
de bi s Kriftufam bila. Ko je po pretezhenih ofmih
letih fposnala, de fe zhaf njeniga lozhila blisha,
je pifala na vfe klofhtre, kteri fo po njeni fkerbi
in pomozhi sidani bili. V tira pifanji je opominjevala
fvoje podloshne, v sazheti gorezhnofti ftanovitno
oftati, Bogu perferzhno flushiti, in sa svelizhanje
dufhe svefto fkerbeti. Kar je na sunanje klofhtre
pifala, je v klofhtru Alba, kjer je bolna leshala,
fvojim klofhterfkim feftram s befedo ojftro perporo-
zhevala: „Moji otrozi! jim je rekla, jeft vaf sdej
sapuliiin, torej fi globoko v ferze vtifuite pofled-

38

nje dobrovoljne befede fvoje feftre! O nikar ne od-
jenjnjte od poprijete gorezhnolti, temuzh fpodbudo-
vajte fe fhe le k shivfhi vnemi! Bodite persadevne
in svefte v Boshji flushbi! pa ne manj persadevne
in svefte tudi sa svelizhanje fvoje dufhe!“

De bi nizh ne samudila, kar fe katolifhkimu
kriftjanu fpodobi, fe je dala sarano s poflednjimi
fvetimi Sakramenti previditi. Prejela jih je po fkerb-
nim perpravljanji k shivimu fpodbudovanju vfih pri-
zhijozhih fofefter; — in tako je perzliakovala v
dufhnim miru fvoje poflednje ure. Perjatliza mo*
litve in notranjiga sdrushenja s Bogam je bila ona
fvoj shivi dan; ravno to je tudi v bolesni in na
fmertni poftelji — zelo do sadnjiga dihljeja oftala.
Kmalo je hrepenela po hitrim odrefhenji, in fe ve-
felila ure, v kteri bi fe s Boshjo voljo od pose-
meljfkiga telefa lozhila, ktero ji je toliko nadlego
delalo, ker jo je lozhilo od tiftiga, kteriga je njena
dufha tako perferzhno ljubila. „Blisha fe dolgo
shelena ura, je govorila, ko ne bom vezh v ne-
varnofti, tebe moj Bog! s greham rasshaliti; tifta
blashena ura, ko fe bo moj duh k tebi v nebefa
povsdignil, in bo v tvojim velizhanfkim oblizhji
vezhno svelizhan !“ Kmalo je fpet premifhljevala
gnade in dobrote, ktere ji je Bog zelo shivljenje
delil, sa ktere fe mu je fhe enkrat, predenj je
shivljenje fklenila, is zeliga ferza sahvalila. S med
tih miloft in dobrot ji je bila naj perva ta, de po
Boshjim fklepu ni bila od nejevernikov, ampak od
kriftjanfko-katolifhkih ftarfhev rojena. To je v to¬
liko frezho fhtela, de fo jo vezhkrat flifhali sakli-
zati: „0 kako prefrezhna fim ! moj Bog! kako fe

39

ti hozhem fpodobuo sahvaliti! hzhi fim fvete zerkve!
mam pravo, svelizhavno vero 5  v nji fim shivela,
v nji hozhem umreti. O frezha, umerjeni kakor
otrok katolifhke zerkve ! <c  Kmalo fpet je sdihova-
lit, ter objokovala ftorjene, defiravno she davno
obshalovane in popravljene pregrefhke. Ko nekdej
pikorniza Jlagdalena je roke fklenila in ufmiljenja
profila. Ivlizala je: „Ne saversi me, o Cofpod !
fpred fvojiga oblizhja. Potertiga in ponishniga ferza
ne bofh sanizheval !■•

S takimi fvetimi zhutili in s terdnim saupanjem
na Boga fe je navdajala fveta Teresija sadnje dni
fvije bolesni. Poflednjizh je ura udarila, po kteri
je dolgo sdihovala. Ni ji bila ftrafhna ta ura, sakaj
ona je, kakor modre devize v Evangelii, fvojiga
shenina s polno, gorezho fvetilnizo ali lampizo per-
zhakala. Vedila je, de je zhaka, vefelo iti na ne-
befhko shenitvanje s Jesufam fvojim sheninam. K
temu je bila tudi urno popravljena 5  na itran fe je
obernia, in podobo krishaniga Svelizharja, ktero je
vedno v rokah imela, s ljubesnijo na ferze pertif-
nila, de bi fe fhe v sadnje fvojimu Gdrefheniku in
Svelizhirju darovala, roke je krishem djala, fhe
kratek ihaf na tihim molila, ter — mirno in sve-
lizhano x Gofpodu safpala v 67. letu fvoje ftarolii,
po Kriliufovim rojftvu 1582 let.

* * *

Ako shelifh enkrat mirno in svelizhano umreti,
kakor je fveta deviza Teresija umerla; shivi fveto
in poboshn», kakor je ona shivela.

40

Verjamefh, de bofh enkrat po ravno tifti poti
fhel, po kteri je ona fhla in vfi ljudje morajo iti,
tode, kako in kedaj — tiga ne vefh. Pa ravno,
ker fino fi fmerti fvefti, nefvefti pa kedaj in kak)
bo perfhla, naj tebe in naf vfe fpodbuda, de ni
bomo tako v nemar shiveli, kakor de bi nam fhi
bilo zelo vezhnoft tukej shiveti, na fmert in kones
vfih rezhi pa zlo ne miflili. Ko fe bo enkrat nafhi
dufha od telefa lozhila — in kako kmalo fe t)
utegne sgoditi! — moramo sapuftiti in flovo d&i
vfimu, kar nam je na scmlji ljubiga in drasiga bilo.
Umirajozhi lakomnik, — per zhiger poftelji shelesia
fkrinja ftoji, v kteri je hranjeno, kar mu je bilo rar
ljubfhiga na semlji, namrezh njegov dnar — mora,
zbe mu tudi fhe tako teshko de, fkrinjo s dntrmi
vred sapuftiti. Knesje, kralji in zefarji, ki fo že¬
lim kraljeftvam in milijonam ljudi sapovedovali, ne
morejo od vfiga bogaftva na fmertni poftelji nizh
fabo vseti, nar revnifhimu berazhu enaki motajo v
vezhnoft iti. Ozhe in mati, kader njuna poflednja
ura udari, morata fvoje ljube otrozhizhe —otrozi
fvoje ftarfhe na semlji sapuftiti. .Slaba rjuha, v
ktero bodo nafhe mertvo truplo savili, bo vfe, kar
nam bodo v grob s nami dali.

Nekaj pa bomo vender unkraj fabo vseli, nam¬
rezh fvoje dobre in hudobne dela. Od tih pravi
fveto pifmo, de bodo sa mertvim v vezhioft fhle.
Karkoli bomo tedej tukej dobriga ali fhbiga fto-
rili, naf bo unkraj groba v vezhnoft fpremlo. Kako
lahko in dobro je bilo fveti Teresii umreti! Njeno
tovarfhtvo v vezhnoft, in pred fodnjim ftolam Go-
fpoda in fodnika Jesufa Kriftufa, fo bile njene dobre

41

dela. Po pravizi tedaj zerkveni ozhak fveti Av-
gufhtin vfe opominja, de bi poboshno shiveli, de
bi tudi frezhuo in blasheno umreti samogli. Nar
boljfhi in nar varnifhi perpravljanje k frezhni in
blasheni fmerti je fveto, bogabojezhe shivljenje.
Po nafhih delih — po nafhim shivljenji bo tudi
nafha fmert.

Bi li ne umerli vfi radi frezhno in blasheno,
kakor je fveta Teresija umerla? Njena fmert saref
ni bila drusiga, kakor frezhna pot v nebela. She
ftari pregovor pravi: „Kakorfhino shivljenje, taka
fmert . u  O de bi pazh to vfi prevdarili — in fi
slafti tifti v ferze vtifnili, ki fo mladi, vefeli in
sdravi! Oni fi miflijo: fim fhe mlad, fmert je fhe
delezh; fi miflijo: fim vefel in sdrav, je fhe zhaf
na fmert mifliti. Tiga pa ne pomiflijo, de mladoft
in sdravje fmerti ne ubrani. Kolikokrat je she
fmert ljudi v nar lepfhih letih sgrabila, ljudi, ki
fo bili shivi, ko tiza pod neham, terdni ko hraft!
,Smert fe s mladimi leti ni pogodila, de jim bo
persanafhala. Ona je kofez (Tenofek), in ne dela
raslozhka med travo in zvetlizami. Njena ojftra
kofa vfe pokoli, kar ji pride na prot. Ona je
gluha; saftonj je tedej profiti. Ona je flepa; ne
gleda na ftan in ofebo, nar manj pa na lepoto.
Ona nima nobene potrebe; in fe tedaj ne da pod¬
kupiti. Na fmert je treba mifliti, predenj fe umira.
Teresija je. ob zhafi na njo miflila; zelo njeno
shivljenje je bilo perpravljanje k fmerti. Hazhemo
li mi inishe grobu nafproti hoditi? Ali ne bomo
tako, ne de bi v grobu savetje vezhniga mini
nafhli, le fhe na rob sadeli, in poginili. Lejte!

42

pravi fveti Bernard, frnert vaf povfod zhaka, —
tedaj jo tudi vi, ako fte pametni, povfod zhakajte.
t Svete Teresije ni fmert nenavidama prehitela; ona
je bila ob vfaki uri na njo perpravljena. Ofem let
pred fvojim lozhenjem is fveta je ona fvoj fmertni
zhaf nasnanila. Sdelo fe ji je, ko de bi ji bil
Angelj s nebef klizal: „ t She ofem let bofh shi-
vela, — ko te pretekd, bofh umerla.“

Tudi nam pogofto en Angelj — Angelj fmerti
fmertno uro osnanuje. Kolikorkrat merlizha poko-
pujeino, naf opominja s befedami: Danf meni  —
jutri tebi.  Pa ta glaf navadno mirno ufhef gre.
To naj fe nikar ne sgodi; pofnemajmo sgled fvete
devize Teresije, ter bodimo na frezhno in sveli-
zhavno fmert vfelej perpravljeni. Tako tudi konz
nafhiga shivljenja ne bo drugi, kakor je bil fvete
Teresije, namrezh — nefkonzhno frezhen.

Grob blisha fe, o pomni, zhlovk! o fpolni sdej !
Kar fejefh tukej — shel bofh tamkej vekomej.

43

fHLlIAHE.

NEKTERE LEPE IN KORLSTNE MOLITVE.

Molitev k fveti T ere sil.

O vifokozhefhena nevefta devifhkiga Shenina, Tve-
ta Teresija! ki fi v Tvojim fvetim shivljenji tako
gorezhe po svelizhanji greThnikov kopernela, in s
Tvojimi v Tveti Ijubesni navdihnjenimi Tpifi zerkev
rasTvetljujefh in rasveTeljujeTh; osri Te jnilofiljivo na
mojo molitev, in vlij eno iTkro Tvoje angeljTke Iju¬
besni v moje Verze, de bom tvojiga preljubiga ne-
beThkiga Shenina is vfih mozhi in is žele duThe lju¬
bil! O Tveta, perTerzhna pomozhniza vfih duTh, ki
po Ijubesni JesuTovi hrepene, Tprofi mi od Njega,
kteri je tvoje proThnje na semlji dobrotljivo uTlifhal,
miloTt sanizhevanja poTvetnih rezhi, in sbraniga duha,
de s nerastreTenim Terzam Boshje rezhi premiTh-
Ijujem, Tvete Tkrivnofti ljubesniviga Jesufoviga Ter-
za prevdarjam, Tvoje Ijubesni na zhafne rezhi ne
navesujem, ampak jo na doTeshenje Trezhne vezh-
nofti ravnam. ,Skashi mi mozh Tvoje Tvete proThnje,
ktera je she toliko duTh od poTvetniga odlozhila;
de me po nji nebeThke milofti vredniga flori JesuT
KriftuT, kteri je krona vfih t Svetnikov. Amen.

44

Molitev nedolslmoft ohraniti.

(Sa vfak dan.}

Od P. Oub« Henevesja.

Ushgi, o Cofpod Bog moje ferze s ognjem
fvetiga Duha, de ti bom samogel s neomadeshanim
telefam flushiti in s zhiftim duham dopafti. ,Spo-
snam fvojo flaboft, vem nadlogo fvojiga mefa in
svijazhnoft hudiga duha, kteri me v greh napeljuje;
torej perferzhno profim tvoje velizhanftvo po saflu-
shenji in profhnji danafhniga fvetnika (ali IVetnize)
N., de bom s tvojo fveto in mozhno gnado pod¬
piran, vfirau hudobnimu salesovanju soperftati in l'e
vfaziga greha ogibati samogel. Zhertim vfo po-
sheljivoft, neframnoft, in karkoli je zhiftolii nafprot.
V ta namen darujem tebi, o prezhifta deviza Bosh-
ja in moja perferzhna Mati, ferze, -j* jesik, -j*
ozhi, -j* ufhefa *J- in roke *f\ Po tvojim zhiftim
fpozhetji in neomadeshanim devifhtvn te profim,
ozhifti mi ferze, telo in dufho! Angelj Boshji,
moj varil! tebi me je Boshja miloft srozhila, vari,
vodi, in vladaj me tedej tudi ta dan! Amen.

Molitev

Lelejno in duflino zhiftoji sadobili.

D vfigamogozhiii Bog, ki fi mojo dufho po fvoji
podobi uftvaril, ne perpufti, de bi jelt v prihodnje
tvojo podobo kdej vezli ofkruniU Ti shugafh po-

45

konzhati tiftiga, kteri tvoj tempelj ognufi; in ravno
moje telo je tempelj, v kterim fveti Duh s fvojo
gnado ftanuje, in kteriga je Jesuf Ivriftuf tolikrat
per fvetim obhajilu s fvojo prizhijozhnoftjo pofvetil.
O ufmiljeni Bog! odpufti mi grehe, f kterimi fim
mu nezhaft ftoril, in dodeli mi, de s refnizhno po¬
koro oftudne madeshe na njim sopet ozhiftim. Daj
mi miloft, de svefto nad fabo zhujem, fvoje po-
zhutke fkerbno varjem, in fe vfih, tudi nar manj-
fhih nevarnih perloshnoft ogibljem, de fkufhnjavez,
fovrashnik tvoje zhalti in mojiga svelizhanja, nizh
soper mene premogel ne bo. Amen.

Sopel* nezliifte mifli in slieljc.

Gofpod! ti fi moja mozh in moje saupanje;
pridi k meni in refhi me! ti vefh, moj Bog! de te
ljubim, in de raji s nar grosovitnifhi fmertjo uiner-
jem, kakor de bi tebe rasshalil.

Ti fi moj Ozhe, jeft tvoj fin (tvoja hzhf),
kteriga ljubifh; fpomni fe na moje flabofti in na
fvoje ufmiljenje!

Ne perpufti, o Bog! de bi moje ferze, ki fi
ga uftvaril in s predrago fvojo kervjo odkupil,
tebe satajilo!

Moj Jesuf! tolikokrat fim ti obljubil, de te
bom vekomej ljubil. Premifhljeno bi te fovrashil,
ako bi v hudobno mifel pervolil!

Prefveta deviza Marija! telo in dufho fim ti
daroval, de oboje obvarjefh; o nikar me ne sapufii!

46

Molitev IV. Alojsia,

/« varftmi Marije perporozhiii.

4 Sveta deviza Marija, moja vodniza in moja
kraljiza! glej, h tvojimu ufmiljenimu ferzu perbe-
shim, in ti srozhim odlihmal fvoje telo in Tvojo
dufho, in vfe kar imam v varftvo in pofebno brambo.
Tebi saupam, in v tvoje roke dam vfe Tvoje upa¬
nje in tolashilo, vfe shalofti in ftifke; tebi perpo-
rozhim zelo shivljenje in pofebno fvojo sadnjo uro,
de bodo po tvoji fveti profhnji, in po tvojim sa-
flushenji vfe moje djanja po tvoji in tvojiga jSina
volji vfelej ravnane in opravljane. Amen.

Tfakdanja molitev

sa jrezhno fmert.

Predobrotljivi Jesuf! savolj fvoje fmertne brit-
kofti in sapufhenja ne sapufti bolnikov in umirajo-
zhih. Bodi pa tudi nam v pomozh, de fe s po-
boshnim shivljenjem perpravljamo k frezhni fmerti,
de enkrat blasheno umerjemo, k tebi pridemo, in
per tebi oftanemo vekomej. Amen.

Molitev f. Jederti

je s Jesujam sediniti.

Dobrotljivi Jesuf, v edinofti tifte ljubesni, š
ktero fi na krishi dufho fvojimu nebefkimu Ozhetu

47

srozhil, ti tudi jeft fvojo dufho in fvoje slavljenje
srozhim, in jo denem v nar fvetejfhi rano tvojiga
prefladkiga ferza, de bo v njim vfaziga saleso-
vanja hudobniga fovrashnika obvarovana! Ti vefh,
o dobrotljivi Jesuf, in jeft farna fim obilno fkufila,
kako flaba fim in neftanovitna. Bres tvoje fofebne
milofti in pomozhi ne morem, ne eno farno uro,
ftanovitna biti, in is Iaftne mozhi nobeni fkufhnjavi
soperftati. Torej te profim, de, kakor fi ti s Ozhe-
tam in fvetim Duham v edinofti, je tudi moja volja
s tvojo voljo v edinofti, in de fe nikdar ne pre-
dersne, soper tebe fe povsdigniti! In kakor je v
tvoji Boshji in zhlovefhki natori edinoft, naj je po
tvoji dobroti tudi v meni edinoft, de vfi udje rnojiga
telefa, s vfimi fvojimi pozhutki, danafhnji dan, is
ljubesni do tebe, le to delajo, kar je tvoji zhafti
in hvali permerjeno! Amen.

P r o Tli n j a

sa sveftobo v molitvi.

O Bog, Gofpod vfih miloft! daj mi duha prave
svetlobe v molitvi, in dodeli mi miloftljivo, de bo
v molitvi žela moja dufha v tebe samaknjena, in
vfe moje mifli tako s tabo fklenjene, de bodo vfe
mozhi v tvoji flushbi fladkoft tvoje prizhijozhnofti
s mirnim duham vshivale. Amen.

48

Molitev

Jvetiga Franzhifhka de Pavla.

Gofpod Jesuf Kriftuf, dobri paftir! ohrani pra
vizhne, poboljfhaj grefhnike, ufmili fe s fveta lo
zhenih, in bodi miloftljiv meni grefhniku. Amen.

Naitfnil JosheJ' Sassenberg.