62 EKOLOŠKO STANJE POVRŠINSKIH VODA ECOLOGICAL STATUS OF SURFACE WATERS SPREMLJANJE EKOLOŠKEGA STANJA POVRŠINSKIH VODA V SLOVENIJI Monitoring of ecological status of surface waters in Slovenia Nataša Dolinar kološko stanje voda nam pove, v kakšnem stanju so združbe alg, rastlin in živali v vodnih ekosistemih ter, koliko je ohranjeno njihovo življenjsko okolje. Ekološko stanje na Agenciji za okolje (ARSO) ugotavljamo na podlagi dolgoroč nega in sistematič nega spremljanja (monitoringa) vrstne sestave in številč nosti pritrjenih alg (fitobentos, makroalge), planktonskih alg (fitoplankton), višjih vodnih rastlin (makrofitov), drobnih živalic na dnu strug, obalnih predelov jezer in morja (bentoških nevretenč arjev) ter rib. Za namen vrednotenja ekološkega stanja te združbe imenujemo biološki elementi kakovosti. S spremljanjem temeljnih splošnih fizikalno-kemijskih elementov, posebnih onesnaževal in hidromorfoloških elementov pa spremljamo tudi stanje njihovega življenjskega okolja. Za vrednotenje ekološkega stanja voda na podlagi živih bitij je nujno poznavanje njihovih ekoloških zahtev, torej v kakšnem okolju se obič ajno pojavljajo. So to, v primeru tekoč ih voda, hitri in bistri alpski potoki ali poč asi meandrirajoč e reč ice nižinskih predelov? Vsak tip voda ima svojo znač ilno vrstno sestavo rastlin in živali. Primerjava ugotovljenega dejanskega stanja združb s prič akovanim naravnim (referenč nim) stanjem nam pove, kolikšno je odstopanje zaradi č lovekovih dejavnosti. Nekatere vrste nam s svojo prisotnostjo ali odsotnostjo zelo dobro pokažejo, kako moč no spremenjen je njihov življenjski prostor. Take vrste imenujemo indikatorski organizmi. Primera indikatorskih organizmov bentoških nevretenč arjev in pritrjenih alg sta prikazana na slikah 1 in 2. Slika 1. Nekaj mm velik predstavnik dvokrilcev (Diptera) iz družine Chironomidae, poddružine Tanypodinae je splošno razširjen v neonesnaženih vodotokih, v zmerno in moč no onesnaženih vodotokih pa prevladuje v združbi. Figure 1. A few millimetres long Diptera representative from Chironomidae family, Tanypodinae subfamily, is widespread, but abundant in polluted waters. Slika 2. Kremenasta alga vrste Gomphonema parvulum je splošno razširjena, vendar se v več jem številu pojavlja v moč no organsko onesnaženih vodah. Figure 2. Diatom algae species Gomphonema parvulum is widespread, but more common in large numbers in heavily organically polluted waters. E Agencija Republike Slovenije za okolje 63 Monitoring ekološkega stanja voda Na ARSO spremljamo ekološko stanje slovenskih voda v skladu z Uredbo o stanju površinskih voda, ki v slovenski pravni red prenaša zahteve Vodne direktive (Direktiva 2000/60/ES). Podatki vsakoletnega vzorč enja so podlaga za obdobne ocene ekološkega stanja voda. Slednje, kot del nač rtov upravljanja voda, predstavljajo osnovo za opredelitev ciljev in ukrepov za doseganje dobrega stanja voda, prepreč evanje nadaljnjega slabšanja stanja ter zagotavljanje več jega varstva in izboljševanje vodnega okolja. Ekološko stanje spremljamo na vodnih telesih rek, jezer in zadrževalnikov ter obalnega morja, ki so določ ena v Pravilniku o določ itvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda. V Sloveniji prevladujejo tekoč e vode, zato imamo tam največ , kar 138 vodnih teles (sliki 3 in 4). Med stoječ imi vodami so, razen naravnih Blejskega in Bohinjskega jezera, bolj pogosti zadrževalniki, in sicer v vzhodni Sloveniji. Določ enih je tudi pet vodnih teles obalnega morja, od tega sta dve moč no preoblikovani, in eno vodno telo teritorialnega morja, kjer ekološkega stanja ne vrednotimo. Slika 3. Število vodnih teles rek, jezer in obalnega morja po posameznih tipih vodnih teles. VT – vodno telo, MPVT – moč no preoblikovano vodno telo, UVT – umetno vodno telo Figure 3. The number of river, lake and coastal water bodies based on their formation. VT – natural water body, MPVT – heavily modified water body, UVT – artificial water body Slika 4. V Sloveniji so prevladujoč a naravna vodna telesa tekoč ih voda. Na sliki je vodotok Hubelj pri Ajdovšč ini, ki ima dobro ekološko stanje Figure 4. In Slovenia, natural river water bodies are most common. In the picture is Hubelj stream near Ajdovšč ina, which has good ecological status Vodno telo je razvršč eno v enega od kakovostnih razredov, ki opredeljujejo zelo dobro, dobro, zmerno, slabo ali zelo slabo ekološko stanje. Za vsakega od njih je v Vodni direktivi opisno določ eno prič akovano skupno stanje in stanje posameznih elementov kakovosti. Opisi za biološke elemente so povzeti na sliki 5. Barvna lestvica, ki jo za prikaz ekološkega stanja uporabljamo bodisi v grafih, preglednicah ali na zemljevidih, je določ ena v Vodni direktivi in je enotna po vsej Evropski skupnosti. Ko ocenjujemo ekološko stanje posameznega vodnega telesa, upoštevamo rezultate vseh spremljanih elementov, skupna ocena vodnega telesa pa je določ ena kot ocena najslabšega elementa kakovosti, kar je prikazano na primeru vodotoka Hubelj na sliki 5. Agencija Republike Slovenije za okolje 64 Slika 5. Kratke opisne opredelitve razredov ekološkega stanja in primer vrednotenja konč nega ekološkega stanja po principu slabši od elementov določ i stanje Figure 5. Short descriptive definitions of the ecological status classes and an example of an evaluation of final ecological status based on »one-out all-out« principle Spremljanje stanja združb v povezavi z obremenitvami voda Rezultati monitoringa nam razen stanja voda nakažejo tudi vrsto obremenitev. Na podlagi prisotnosti oziroma odsotnosti indikatorskih organizmov lahko razberemo, kakšnega tipa in kako obsežne so obremenitve na izbranem delu vodotoka, jezera ali morja (preglednica 1). V grobem velja, da so organizmi prvega trofič nega nivoja ali primarni producenti (alge, makroalge in višje vodne rastline) pokazatelji vnosa hranil v ekosistem, saj se nanj praviloma odzovejo z bujnejšo rastjo in/ali spremenjeno vrstno sestavo. Organizmi višjih trofič nih nivojev ali sekundarni producenti (bentoški nevretenč arji in ribe) pa so pokazatelji vnosa organskih snovi ter hidromorfoloških sprememb ekosistema in drugih sprememb v zaledju voda. Pri tem gre za poenostavitev v razumevanju medsebojnih povezav med samimi združbami ter med združbami in okoljem. Živa bitja, ki živijo v istem okolju, so namreč v stalnih medsebojnih odnosih, kot so predatorstvo, parazitizem, simbioza. Po drugi strani na njih delujejo številni vplivi č lovekovih aktivnosti (naselja, industrija, kmetijske površine, ceste, zašč ita pred poplavami itn.). Kar je na prvi pogled vpliv le na en del združbe (na primer odstranjevanje obrežne vegetacije), je dejansko vpliv na celotno združbo. To pa navadno zabriše jasnost slike č lovekovega odtisa v okolju. Preglednica 1. Pregled bioloških elementov kakovosti glede na kategorijo voda (reke, jezera, obalno morje) in vrsta obremenitve, ki jo kažejo. - Element je relevanten za posamezno kategorije vode. * Metodologije so v razvoju ali postopku validacije Table 1. Biological quality element overview for water categories: rivers, lakes and coastal waters and their corresponding pressure. - The biological quality element is relevant for specific category. * Methodologies are in development or in process of validation Biološki element kakovosti Reke Jezera Obalno morje Tip obremenitve Fitobentos in makrofiti Obremenitev s hranili in organsko snovjo Fitoplankton Obremenitev s hranili Makroalge Obremenitev s hranili, spremenjena raba zemljišč Bentoški nevretenč arji Obremenitev z org. snovjo, hidromorf. sprem., splošna degradiranost Ribe* Hidromorfološke spremembe, splošna degradiranost Glavni tipi obremenitev, ki jih prepoznavamo, so razpršeno in toč kovno onesnaževanje s hranili in organsko snovjo (spiranje s kmetijskih površin, ozrač ja, vtoki komunalne in industrijske odpadne vode) ter hidromorfološke spremembe skupaj s splošno degradiranostjo. Hidromorfološka spremenjenost in splošna degradiranost voda in zaledja sta široka in medsebojno povezana pojma, katerih vplive na stanje združb težko loč imo. Hidromorfološka spremenjenost vključ uje neposredne spremembe strug in bregov Agencija Republike Slovenije za okolje 65 vodotokov ali obal jezer in morja, na primer pregrade, regulacije, utrjene brežine, odstranjeno obrežno rastje, idr. Splošna degradiranost združuje vse spremembe v zaledju voda zaradi poselitev, kmetijstva in industrije. Ekološko stanje voda v obdobju 2009–2015 Ocena ekološkega stanja rek, jezer in obalnega morja je pripravljena na podlagi podatkov monitoringa bioloških, splošnih fizikalno-kemijskih, hidromorfoloških elementov kakovosti in posebnih onesnaževal v obdobju 2009–2015 (slika 6). Najboljše ekološko stanje voda ugotavljamo v zahodni Sloveniji, to je na jadranskih rekah z morjem in reki Soč i s pritoki, ter tudi na povirnih delih Save in poreč ju spodnje Save. V splošnem velja, da je ekološko stanje vodotokov boljše v povirnih delih in manjših vodotokih. Navadno že povirni deli niso brez obremenitev (npr. pregrade, direktni vtoki komunalnih voda, pašne površine, ipd.), po toku navzdol pa se vplivi č lovekove dejavnosti kopič ijo in seštevajo, kar se kaže v slabšem stanju več jih vodotokov. Relativno dobro ekološko stanje poreč ja spodnje Save vseeno ne preseneč a, saj vključ uje številna vodna telesa na Kolpi in Krki ter Č abranko, Raduljo, Radešč ico in druge manjše vodotoke, ki imajo dobro ekološko stanje. Slika 6. Ekološko stanje vodnih teles za Slovenijo in po poreč jih. Jezera, zadrževalniki in obalno morje so priključ eni pripadajoč im poreč jem Figure 6. Ecological status of waters for Slovenia and for individual river basins. Lakes, accumulations and coastal waters are included in corresponding river basins Na drugi strani kakovostnega razpona so vode vzhodne in osrednje Slovenije, še posebej vodna telesa vodotokov in zadrževalnikov poreč ja Mure, ki v več kot 80 % ne dosegajo dobrega stanja. Pri slednjih je vpliv intenzivnega kmetijstva in posledič nega onesnaževanja s hranili, organsko snovjo ter posegov z namenom pridobivanja č im več površin in vode tako velik, da so na združbah alg, vodnih rastlin in živali pogosto opazne spremembe zaradi vseh treh ključ nih vrst obremenitev – onesnaževanja s hranili, organsko snovjo in hidromorfoloških sprememb hkrati. Po zmernem, slabem ali zelo slabem stanju več elementov kakovosti izstopajo npr. reka Šč avnica z Gajševskim jezerom, reka Ledava z Ledavskim jezerom in Kuč nica. Prevladujoč vzrok, da vodna telesa ne dosegajo dobrega ekološkega stanja, je hidromorfološka spremenjenost voda in splošna degradiranost zaledja (slika 7). Pri oceni stanja zaradi hidromorfoloških sprememb je še nekaj negotovosti, saj stanje ribjih združb, ki so prav tako pokazatelji tovrstnih sprememb, v več ini primerov ni upoštevano. Druga najobsežnejša obremenitev je onesnaževanje s hranili, ki povzroč ajo spremembe ekosistemov povezane z evtrofikacijo. Tudi č e vodotoki teh sprememb ne kažejo vedno, se onesnaženje s hranili bolj ali manj odrazi v konč nih prejemnikih – jezerih, Agencija Republike Slovenije za okolje 66 zadrževalnikih ali v obalnem morju. Obremenitve voda z organskimi snovmi so najmanjše in v primerjavi s preteklo obdobno oceno tudi v upadu, saj je bilo v zadnjih letih v Sloveniji nadgrajenih ali na novo zgrajenih veliko č istilnih naprav. Slika 7. Deleži glavnih obremenitev voda v Sloveniji in po poreč jih prepoznanih na podlagi združb. Jezera, zadrževalniki in obalno morje so priključ eni pripadajoč im poreč jem. Hidromorfološke obremenitve zaradi rabe moč no preoblikovanih vodnih teles niso upoštevane. HM in SD – hidromorfološka spremenjenost in splošna degradiranost Figure 7. The main pressures on waters in Slovenia and in individual river basins based on biological assessments. Lakes, accumulations and coastal waters are included in corresponding river basins. Hydro-morphological pressures due to use of heavily modified water bodies are not included. HM in SD – hydro-morphological changes and general degradation V prispevku je prikazana druga obdobna ocena ekološkega stanja voda (za obdobje 2009–2015) od sprejetja Slovenije v Evropsko skupnost, prva je bila pripravljena za obdobje 2006–2008. V tem č asu se je moč no zmanjšalo število neocenjenih vodnih teles, saj ostajajo v zadnjem obdobju neocenjena le tri umetna vodna telesa in dve moč no preoblikovani vodni telesi obalnega morja. Splošna slika ekološkega stanja slovenskih voda je bolj zanesljiva, negotovosti, ki ostajajo, pa so vezane na vrzeli v metodologijah vrednotenja in relativno kratko obdobje spremljanja. Pri nadaljevanju spremljanja ekološkega stanja bo razen nadzornega monitoringa voda zlasti pomembno spremljanje odziva bioloških elementov na ukrepe na vodnih telesih, ki ne dosegajo ciljev Vodne direktive. V prihajajoč ih mesecih bodo v biltenu predstavljeni prispevki s podrobnejšo vsebino s področ ja vrednotenja ekološkega stanja voda. Več informacij in podatkov o ekološkem stanju pa je dostopnih tudi na naslednjih spletnih straneh: http://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Program%202016 %20do%202021_SPLET_kon%C4%8Dna.pdf (program monitoringa za obdobje 2015–2021), http://www.arso.gov.si/vode/reke/publikacije%20in%20poro%C4%8Dila/Ekolo%C5% A1ko%20stanje_NUV2_reke.pdf, http://www.arso.gov.si/vode/jezera/Ekolo%c5%a1ko%20stanje_NUV2_jezera.pdf, http://www.arso.gov.si/vode/morje/Ekolo%c5%a1ko%20stanje_NUV2_morje.pdf ( rezultati ekološkega stanja vodotokov, jezer in morja za obdobje 2009–2015), http://gis.arso.gov.si/apigis/povrsinskevode/, http://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Povr%C5%A1insk Agencija Republike Slovenije za okolje 67 e%20za%20splet.pdf ( ekološko stanje voda po posameznih vodnih telesih na interaktivnem prikazovalniku in v obliki zemljevida Slovenije). SUMMARY At Slovenian Environment Agency, we monitor the ecological status of Slovenian rivers, lakes and coastal waters in accordance with the Decree on surface water monitoring, which transposes the requirements of the Water Framework Directive into Slovene legislation. The focus of the ecological status assessment is on the status of aquatic plants and animals, namely phytobenthos, phytoplankton, macroalgae, macrophytes, benthic invertebrates and fish. Based on presence or absence of indicator organisms and their abundance, we determine the nutrient and organic matter loadings, as well as hydro-morphological changes and general degradation of streams, lakeshores, seashore and the catchment area. We classify water bodies into one of five classes of ecological status: high, good, moderate, poor or bad ecological status, based on the worst rated element or “one-out all-out” principle. The ecological status of Slovenian waters in the period 2009–2015 was good or high for 60 % of water bodies. Water bodies in NW Slovenia, namely the Adriatic rivers with coastal waters and the Soč a river basin have the highest rated ecological status in Slovenia. Rivers and accumulations in the Mura basin have the worst rated ecological status. The most common type of human pressures recognized on aquatic ecosystems are hydro-morphological changes, general degradation and nutrient pollution. Pollution with organic matter is in decline, because of construction and upgrading of wastewater treatment plants. The monitoring of the ecological status in future will focus on the response of biological quality elements to measures on water bodies that are failing the objectives of the Water Framework Directive.