OBISK NA DOMU Pogovor z Lavoslavom Gosakom, medvojnim izseljencem v Srbijo Vedno je bil rad med Ijudmi »MENIM, DA NAM GRE TAKO DOBRO, DA SE VCASIH BOJIM, DA SE NE BI KJE ZATAKNILO«, PRAVI LAVOSLAV GOSAK »Kdaj mi je bilo najtežje ...?« Lavoslav Gosak se je trenutek zamislil. Spomini... Sončno popoldne v Mariboru leta 1941. Zi-vinski vagoni. Izseljenci, izgnanci v Srbi-jo: »V Dobovi smo zapuščali Slovenijo... Bilo ni nobene svetle točke, nikakršnega izhoda... Kaj bo z našimi življenji? Hitler je pravkar napadel Sovjetsko zvezo...« Obraz sedemdesetletnika. Globoke zare-ze, nekoliko premajhna črno obrobljena očala, visoko čelo, sivi, ne — beli lasje. Uporni...! Še zaznaven štajerski naglas. Roke pa sklenjene na pogrnjeni mizi in palca predeta čas. Čas... • Izseljen je bil v Rogojevac, vas na pol poti med Kragujevcem in Gornjim Mi-lanovcem. 8. septembra 1941 je skozi vas šla četa črnogorskih partizanov. Takrat jih je videl prvič. Komandant je ljudem razde-ljeval Bilten. .. Nekaj dni prej so Nemci ubijali v Kragujevcu ... Nekako se mu je posrečilo z družino vrniti v Slovenijo, k tastu v Črnomelj ... 3. oktobra 1943 rau je avionska bomba ubila ženo ;in sinka ... • Tovariš Gosak je bil strokovnjak za kmetijstvo. Na osvobojenem ozemlju je najprej deloval v kvartni komisiji, potem v belokranjskem okrožju, od 1944 pa že ze-lo dobro organizirano pri SNOS-u. Zelo va-žno je bilo takrat obdelati vso zemljo in dobro urejati prehrano. Po vojni je delal na ministrstvu za kmetijstvo, bil tudi član komisije za kolonizacijo Apač, pa v svetu za kmetijstvo, na Zadružni zvezi in direk- tor različnih kmetijskih ter veterinarskih šol vse do upokojitve leta 1963. Vzporedno s temi dolžnostmi je živahno deloval v kra-jevni skupnosti, občinski skupščini in so-cialistični zvezi: • »Vendar terenskega dela nisem ni-koli zanemaril. Vedno sem želel biti med ljudmi, sam sem se slabo počutil... Tride-set let sem Šiškar in našo krajevno skup-nost dobro poznam. V vseh teh letih smo imeli sila različne probleme. Bilo je napri-mer hudo pomanjkanje servisnih delavnic, mizarstva, pleskarstva, zidarstva ... Seve-da se s časom problematika spreminja...« • Nekaj časa so imeli v KS Milan Maj-cen težave z velikimi tovarnami. Dolgo ni-so in niso našli skupnega jezika s Pivovar-no, Alkom, Plutalom: • »Danes pa je to že nekoliko drugače. Zastopniki teh delovnih organizacij priha-jajo na sestanke dn zbore naše KS. Marsi-kaj smo skupaj rešili, mnenje krajanov se upošteva ...« Kaj meni o današnjem trenutku, naši socialistični stvarnosti? • »Gledam iz svojega zornega kota in pravim, gre nam tako dobro, da se človek kar boji, da se ne bi kje zataknilo. Pomi-slite, kaj smo napravili iz tako zaostale de-žele. Mi, ki smo starejši, to lahko resnično ocenimo. Nekoč je bila socialna varnost le za redke, revnejši smo bill sploh deležni mnogih ponižanj in zapostavljanj... Mar-sikdo, ki je le malo razmišljal, se je kmalu zavedel, da se mora vključiti v borbo za boljše življenje ...« • Zdi pa se mu, da je bilo najživahnej-še vendar med leti 1945 in 1960. V tistih časih je bilo na zboru krajanov tudi po dvesto udeležencev, na mladinskih sestan-kih pa se je zbralo do sto mladincev. Trdi pa, da se zdaj stanje izboljšuje. • »Sociala, stanovanja, izobraževa-nje ... Samozaščita na primer. Menim, da bi morala biti dobro organiziirana po vseh hišah. Kaj pa naravne katastrofe?« Potem se nenadoma zjezi: »Pa več mladih je po-trebno vključiti! Kaj bi vendar kimale in razpravljale samo sive glave ...« • Tovariš Gosak ima skromnega ko-njička. Spodaj v dvorišču, obkroženem z visokimi hišami, ima majhen vrtiček: • »Veste, to ni ravno kakšen dobiček ali korist. Glavno je, da se človek nekoliko razgiblje in da je na zraku. Pa veselje, ka-dar sadiš in spremljaš rast... Jaz sem za-dovoljen in če to lahko istovetim s srečo, potem sem tudi srečen človek ...« Bogomir Šefic