HJfc LETO XXXI, številka : Z G 0 R N J E S ZAVOD ZA KULTURO knjižnica Hribernikova 1 3330 MOZIRJE 1999 Cena 269,00 SIT S K I ČASOPIS Zadruga mozirje Z.O.O. ZADRUŽNE TRGOVINE VEDNO Z VAMI VSC ZA KOLINC Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska | zadruga Mozirje z.o.o. ™ V POSLOVALNICAH * KPC LJUBIJA MOZIAJC, Ž€l. AADMIAJC, Ž€L. LUČC IN Ž€L. G. GAAD - MREŽE ZA ŠUNKO - BAKI ZA SALAME - BAKI ZA ŽELODCE - GOVEJI KOTI - MEHURJI - TANKA ČREVESA - KOLOFONIJA - MESOREZNICE - navadne in električne - TLAČILKE ZA KLOBASE ■ ŽAGE, SEKAČI ZA KOSTI - KAVU ZA MESO - in RAZNE VRSTE NOŽEV - SOL ZA RAZSOLJEVANJE - SALAMURIN - VEZIVO ZA MESO ■ PRIPRAVLJENE MEŠANICE ZAČIMB ZA SALAME, PEČENICE IN KLOBASE - RAZNE VESTE PVC ČEBROV IN KADI ZA MESO - ETERNA POSODA, LONCI IN KOZICE VEČJIH DIMENZIJ UGODNA DEVIZNA POSOJILA! Uvoznikom opreme in repromateriala nudimo ugodna devizna posojila v nemških markah z rokom vračila do enega leta. Pogoj je, da se plačilni promet opravi preko Banke Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke. Izhodiščna obrestna mera: 6-mesečni EURIBOR + 2,28% za nemško marko, s klavzulo o prilagajanju. Podrobnejše informacije dobite na telefonski številki 8995-220 in 8995-223. banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke NIerkadA PRODAJA KURILNEGA OLJA zakaj se nakup pri nas izplača? - imamo dnevno najniije cene ■ brezplačno dostavo (nad 1.000 lit) ■ možnost takojšne dostave -kurilno oljel. kvalitete ■ plačilo na več čekov - ker se bomo potrudili, da vam bomo popolnoma ustregli - z nakupom olja boste sodelovali v nagradni igri ISSN 0381-8140 Leto XXXI, št. 88,10. december 1999 Izhaja vsak drugi petek Ustanovitelj: \ \ \. ' X\ \ x, Skupščina občine Mozirje Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, telefon: 063/83-90-790, telefon in faks: 063/83-90-791, žiro račun 52810-685-13016 Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik \'\ Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Uroš Kotnik, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Vesna Retko, Marija Šukalo, Vesna Banjevič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove ' ' \ \'\ Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik Računalniška obdelava: Tomaž Pajk \ X \ X X X \ \ Trženje: \ \\ Helena Kotnik, mobitel 041/793-063 Naslov uredništva: Savinjske novice X Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje Telefon: 063/83-90-790 Telefon in faks: 063/83-90-791 E-pošta: X savinjske.novice@siol.net Internet: \ http//:www.saviij-novioe-sp.si Cena za izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 229,00 SIT A ■'v \ X Tisk: X '\X X Grafika Gracer, Lava 7b, Celje X/\^N;X\x^ Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom \' tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Objavljenih rokopisov in fotografiji ne vračamo. \\ X X \\. \ \ \ \ Pridrži^emo si pravico kr^šarja \ \ besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektorirambx '\\ \ \ \ X \ X Xx Odpovedi sprejemamo za naslednje Motiti seje človeško, pravi star pregovor, toda nekateri so očitno nezmotljivi in tega ne razumejo. Vsaj tako bi lahko sodili po njihovi reakciji ob neljubi pomoti, ki se nam je pripetila v 24. številki Savinjskih novic. Objavili smo namreč eno leto star propagandni prispevek o miklavževanju na Rečici ob Savinji, v katerem se datumi in še marsikaj seveda ni skladalo s tistim, kar je sodelavka napisala v nov prispevek na to temo. Vsem tistim, ki se vsaj površno ukvarjajo z računalništvom, bo vse jasno, če povem, da sta imeli obe datoteki, tako stara kot nova, enako ime. Največjo napako smo storili takrat, ko v fazi korektur zaradi časovne stiske nismo opazili, da prispevek ni pravi. Ampak to je v bistvu že stvar preteklosti. Miklavž je prav tako prišel na Rečico, otroci so ga prav tako z veseljem pričakali, prav tako so dobili njegova darila, ostal je le grenak priokus, daje nekdo to priložnost izkoristil za grob javni obračun z lokalnim časopisom, ki že 31-leto redno prihaja v zgomjesavinjska gospodinjstva. Ker je v ta namen zlorabil mesto, kjer dialog ni mogoč, ne morem drugače, kot da se na izrečene obtožbe javno odzovem na način, ki mi je dostopen. V uredništvu Savinjskih novic se trudimo, da bi v največji možni meri enakomerno »pokrivali«prostor celotne Zgornje Savinjske doline. Toda v nekaterih krajih se zgodi več dogodkov kot v nekaterih drugih in to je tudi razlog, da se nekateri v časopisu večkrat pojavljajo kot drugi. Vse pohvale vredna so društva, ki delujejo na Rečici ob Savinji, na čelu s turističnim društvom, s katerimi korektno sodelujemo in o njihovih aktivnostih tudi redno poročamo. Očitek o arogantnem pristopu Savinjskih novic do rečiške krajevne skupnosti je torej popolnoma neargumentiran, kakor tudi očitek, da (pre)malo pišemo o rečiški šoli. Pišemo in pisali bi še bolj pogosto, pa tega po dogovoru z občinskim vodstvom nismopoče-li, dokler ni bil znan nov izvajalec gradbenih del. Hvaležni smo vsem Rečičanom, ki so oziroma ste naši zvesti bralci, in zadovoljni smo ob dejstvu, da tako ostaja tudi v prihodnje, ne glede na zlonamerna obtoževanja posameznikov. polletje. X \ X-v X tU —' IZ VSEBINE: Merx GP Turist Nazarje: Dražba za Dren in Planinko ....... 4 Nazarje: Država bo pomagala reševati probleme v zdravstvu 5 Mozirje: Obisk ministra za ekonomske odnose in razvoj.. 6 Občina Mozirje: Na obisku pri koroških. Slovencih............. 7 ZZZS: Začetek uvajanja kartice zdravstvenega zavarovanja.............9 Zavod za kulturo Mozirje: Ljudje imajo pravico biti obveščeni........................... 10 Pust mozirski: Začetek pustnega časa 2000.»............ n Nova Štifta: Zvon skupne ljubezni.... 13 SMO PD: Vrniti zaupanje v osrednjo planinsko organizacijo. 14 Turistično društvo Rečica ob Saviqji: Za nepozaben božični čas................ 17 Zgodovina in narodopisje: Delavsko povezovanje po letu 1928 ........... 20 Alkohol v prometu: Hvala, kadar vozim, ne pijem..................30 Fotografije na naslovnici: Osrednja fotografija: Zimsko veselje na snegu (foto: J. Miklavc) Zgoraj desno: Koncert pianista Gregorja Deleje v Narodnem domu Celje (foto: MŠ) Spodaj desno: Miklavževanje v Mozirju (foto: Ciril Sem) Zgoraj levo: Začetek pustnega časa 2000 (foto: Ciril Sem) Spodaj levo: Obisk predstavnikov Upravne akademije v Mozirju (foto: KF) Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica Velenje 0 brezposelnosti mladih Upravni odbor savinjsko-šaleške gospodarske zbornice se je na tretji seji sestal v prostorih Šolskega centra Velenje. Ne brez razloga, kajti osrednja tema razgovora je bila namenjena brezposelnosti mladih v regiji. Ob tej priložnosti se je predsednica upravnega odbora Marija Vrtačnik v imenu območne gospodarske zbornice zahvalila mag. Božu Ledniku za njegov izjemen doprinos v dvanajstih letih, ko je kot direktor vodil zbornico do svoje nedavne upokojitve. 0 nezaposlenosti mladih v savin- podatki zavoda za zaposlovanje ne jsko-šaleški regiji je poročal direktor velenjske enote zavoda za zaposlovanje Srdan Arzenšek. Poudaril je, da se je v letošnjem letu stopnja brezposelnosti znatno znižala. V oktobru je na območju Upravne enote Velenje znašala 12,1%, na območju Upravne enote Mozirje pa 13,8%, medtem ko je povprečje na nivoju države v istem mesecu znašalo 13,3%. V Zgornji Savinjski dolini med brezposelnimi izstopajo zlasti trajno presežni delavci, stečajniki, dolgotrajno brezposelni in starejši od 50 let. V izobrazbeni strukturi skoraj polovico vseh predstavljajo brezposelni s I. in II. stopnjo izobrazbe. Tudi v strukturi brezposelnih do 26 let starosti prevladujejo delavci brez poklica in pomožni delavci. V javna dela je vključenih relativno malo mladih brezposelnih. Slednji prejemajo predvsem denarno pomoč, bistveno manj jih dobiva denarno nadomestilo. Po Arzenškovih besedah se bo država v prihodnje proti brezposelnosti borila s povečevanjem zaposlenosti prebivalstva, pospeševanjem podjetništva, povečevanjem prilagodljivosti podjetij in zaposlenih in izenačevanjem možnosti zaposlovanj a. Kot katastrofalno je ocenil stanje v regiji na področju kadrovskih štipendij, saj je njihovo število padlo na vsega 171. V razpravi so gospodarstveniki, ki se jim je s podobnim mnenjem pridružil tudi velenjski župan Srečko Meh, poudarili, da statistični Vising d.o.o. Mozirje organizira seminar na temo ZAKON O FINANČNEM POSLOVANJU, ki bo ob svoji uveljavitvi (23.1.2000) dvignil veliko prahu in pometel marsikatero podjetje ali podjetnika v stečaj. Pripravimo se pravočasno! Predaval bo dr. Šime Ivanjko, prof. Pravne fakultete v Mariboru. Informacije na tel. 839 44 30. Merx GP Turist Nazarje Dražba za Dren in Planinko Po sklepu senata Okrožnega sodišča v Celju je stečajni upravitelj gostinskega podjetja Turist Nazarje Harald Kamer za torek, 7. decembra, razpisal javno dražbo za prodajo dveh nepremičnin, in sicer okrepčevalnice Dren na Rečici ob Savinji in hotela Planinka na Ljubnem. dajejo realne slike na področju brezposelnosti, saj podjetja, ko iščejo delavce, le-teh preprosto ne morejo dobiti. To daje misliti, da nekateri brezposelni nočejo legalno delati oziroma se preživljajo skozi različne oblike sive ekonomije. Srdan Arzenšek je odgovoril, da te zadeve z novo zakonodajo postopno urejajo, res pa je tudi, da znaša brezposelnost v Sloveniji po evropskih merilih vsega 7,6 odstotka. Predlagal je tudi, da bi v Velenju odprli ČIPS -center za izobraževanje in poklicno svetovanje, za kar pa bi potrebovali tudi finančna sredstva iz gospodarskega sektorja. V nadaljevanju jejanez Dekleva iz Gospodarske zbornice Slovenije predstavil sistem strokovnega izobraževanja in usposabljanja na državnem nivoju, Nada Hudarin pa je poročala o dosedanjih izkušnjah delovanja regionalnega sveta za poklicno izobraževanje in usposabljanje. Ravnatelj velenjskega šolskega centra Ivč Kotnik je skupaj s sodelavci predstavil omenjeno izobraževalno institucijo, kjerv 111 oddelkih nova znanja pridobiva 2.800 dijakov in 300 študentov. Po Kotnikovem mnenju ŠC Velenje glede na zastavljen program potrebuje še en šolski objekt. Ljudje se bodo morali sčasoma privaditi na vseživljenjsko učenje, saj znanja, pridobljena v času rednega šolanja, ob sedanjem tempu napredka ne morejo zadostovati za celotno delovno dobo. Franci Kotnik Okrepčevalnica Dren na Rečici se prodaja kot celota in v naravi predstavlja gostinski (opremljen) in stanovanjski del skupne površine 330 kvadratnih metrov. Izklicna cena znaša 10 milijonov tolarjev, od katere predstavlja vrednost nepremičnine 96 odstotkov, oprema pa štiri odstotke. Ljubenski Hotel Planinka se prodaja skupaj z opremo, skupna koristna površina znaša 668 kvadratnih metrov. Izklicna cena je 20 milijonov tolarjev, od tega je 96,25% vrednost nepremičnine, 3,75% pa vrednost opreme. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki pred začetkom dražbe predložijo potrdilo o državljanstvu (fizične osebe) oziroma sklep o registraciji v Republiki Sloveniji ter pooblastilo osebe, ki zastopa dražitelja na javni dražbi (pravne osebe). Dražitelji morajo vplačati varščino v višini desetih odstotkov od izklicne cene pred začetkom dražbe, eventualni kupci pa morajo skleniti pogodbo najkasneje v 30 dneh po dražbi. V nasprotnem primeru lahko stečajni upravitelj odstopi od sklenitve pogodbe in obdrži varščino. O poteku dražbe za prodajo okrepčevalnice Dren in hotela Planinka bomo poročali v prihodnji številki. Franci Kotnik PODJETNIŠKI KOTIČEK RAZPIS računalniškega izobraževanja Zgornjesavinjski podjetniški center bo v skladu s pozitivnimi izkušnjami iz letošnjega leta tudi v začetku leta 2000 organiziral osnovno računalniško usposabljanje, v katerega se bodo lahko vključili tako podjetniki oziroma obrtniki in njihovi zaposleni kakor tudi ostali občani. Predvideno je izobraževanje za naslednje Microsoftove programe: - Word (urejevalnik besedila), - Excel (preglednice), - Internet Explorer (brskalnik po internetu) in - Outlook Express (elektronska pošta). Izobraževanje za posamezne programe bo trajalo 15 do 20 ur, potekalo pa bo v drugi polovici januarja oziroma prvi polovici februarja. Organizirano bo v računalniški učilnici, kjer bodo lahko udeleženci vseskozi aktivno sodelovali. Evidenčne prijave sprejemamo na Zgornjesavinjskem podjetniškem centru v Mozirju pismeno, po elektronski pošti zpc@siol.net ali po telefonu 49-73-111, kjer smo vam na voljo tudi za vse dodatne informacije. 2PC d, o*o* ZGORNJESAVINJSKI PODJETNIŠKI CENTER Nazarje Država bo pomagala reševati probleme v zdravstvu V ponedeljek, 29. novembra, je Zgornjo Savinjsko dolino na povabilo župana občine Nazarje Ivana Purnata obiskala državna sekretarkav ministrstvu za zdravstvo prim. dr. Dunja Piškur Kosmač. Na sedežu nazarske občine se je sestala z županjo in župani zgornjesavinjskih občin ter direktorjem Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma dr. Ivom Butom. Državna sekretarka se je seznanila s težavami v zgornjesavinjskem zdravstvu, ki so povezane zlasti s potrebnimi investicijami v nazar-skem zdravstvenem domu. Le-ta s svojimi splošnimi in specialističnimi ambulantami pokriva celotno dolino, lastnik objekta pa je Občina Nazarje. Zdravstveni dom mora nujno prenoviti in razširiti oddelek fizioterapije, obnoviti streho in urediti parkirišče, kar terja znatna finančna sredstva, ki jih občina sama seveda ni v stanju zagotoviti. Prim. dr. Dunja Piškur Kosmač je predstavnike občin in zavoda razveselila s podatkom, da bo država sofinancirala potrebne investicije v višini 11 milijonov tolarjev. Predstavila je tudi bistvene novosti v novem zakonu o zdravstvenem varstvu, ki je v pripravi, nato pa si je ogledala še nazarski zdravstveni dom in otroško zobno ambulanto v mozirski osnovni šoli. Franci Kolnik Dr. Dunja Piškur Kosmač je obljubila pomoč države zgornjesavinjskemu zdravstvu (foto: F. Kotnik) Gornji Grad Silvestersko rajanje Številnim, ki so se odločili pričakati novo leto na prostem, se bodo letos pridružili tudi Gornjegrajci. In to zelo organizirano, saj se je priprav na prihod leta 2000 lotila kar občinska uprava na čelu z županom Tonijem Rifljem, seveda so na pomoč priskočila tudi društva in gostinci. Skratka, ljudje, ki jim družabno življenje kraja ne sme biti deveta briga. Organizatorji obljubljajo pester program. Za predšolske in šolske otroke bodo pripravili karaoke (prijave Anica Kolar, 843 597), odrasle pa bosta v leto 2000 pospremila znana slovenska humorista Iča Putrih in Matevž Roblek. Mladi zadružniki bodo poskrbeli, da ne bo treba nikomur domov s praznim trebuhom, za zabavo bo skrbel ansambel Savinjski trio, za začetek praznovanja pa bo gornjegrajski župan, iz domače zaloge, prispeval 200 litrov vina in 35 litrov žganja. Savinjčan Občinski svet Nazarje Sprejet rebalans letošnjega proračuna Nazarski svetniki so deseto redno sejo, opravili so jo prvi četrtek v decembru, namenili zlasti finančnim zadevam. Na predlog župana Ivana Purnata so potrdili rebalans proračuna za leto 1999, v prvi obravnavi pa so sprejeli tudi predlog občinskega proračuna za leto 2000. Obseg letošnjega proračuna Občine Nazarje je bil na strani prihodkov predviden v višini 264 milijonov tolarjev. Ker so se med letom nekatere proračunske postavke spremenile, poleg tega pa so se bistveno povečali prihodki iz naslova sofinanciranja oziroma namenska sredstva, je z rebalansom spre-jeti proračun za leto 1999 bistveno zajetnejši in znaša skoraj 299 milijonov tolarjev. Največja razlika - 22,6 milijona tolarjev - se pojavlja pri sredstvih Ministrstva za okolje in prostor za sanacijo posledic lanskoletnih poplav, vendar je občina do konca oktobra iz tega naslova dobila vsega 13,4 milijona tolarjev. Kdaj bo država izpolnila svojo obveznost v celoti, v tem trenutku še ni znano. Predlog proračuna za leto 2000, ki ga je pripravil župan Ivan Purnat, je uravnotežen, kar pomeni, da je obseg odhodkov usklajen s prihodki. Slednji naj bi znašali dobrih 491 milijonov tolarjev, kar predstavlja 64-odstotno povečanje v primerjavi z letošnjim proračunom. Povečanje gre zlasti na račun namenskih sredstev s strani države v znesku 277 milijonov tolarjev. Naj večji del le-teh - 120 milijonov - bo namenjen za gradnjo osnovne šole Nazarje, za gradnjo toplovoda v Nazarjah naj bi država prispevala 70 milijonov, za odpravljanje posledic poplav 42 milijonov itd. Predlog proračuna je naravnan varčevalno s poudarkom na zaključevanju investicij v osnovnošolske objekte, odpravljanju posledic poplav ter asfaltiranju odsekov krajevnih cest, ki so bili pripravljeni v letu 1999- Za investicije je predvidenih 315 milijonov tolarjev, kar predstavlja 65-odstotni delež proračuna. Če predvidenih sredstev ne bo, tudi ne bo planiranih investicij. Po neuradnih informacijah ima Občina Nazarje realne možnosti za pridobitev sredstev iz programa Phare za toplifikacijo Nazarij. Uidi zainteresiranost krajanov je velika, še posebej po zadnji podražitvi naftnih derivatov, ki zanesljivo ni bila zadnja. V prihodnje naj bi bila zato cena ogrevanja na biomaso cenovno še bolj konkurenčna kot je sedaj. Svetniki so tokrat v prvi obravnavi sprejeli tudi predlog odloka o stavbnih zemljiščih, ki bo zajel vsa stavbišča v občini Nazarje in jih razporedil v štiri kategorije. Na podlagi te kategorizacije bodo gospodinjstva plačevala nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Franci Kotnik Občina Gornji Grad Zaključen natečaj za izviren spominek Strokovna komisija, v kateri so bili poleg etnologinje Tanje Hohnjec in svetovalke za turizem Marije Praznik, člani projektne skupine Crpov za področje turizma, je izmed dvajsetih predlogov izbrala za izviren spominek glinen klobuk avtorice Terezije Bastelj. Natečaj je bil razpisan v okviru izvajanja projekta Crpov, ter v sodelovanju s Turističnim društvom Gornji Grad. Po razpisnih kriterijih mora izdelek predstavljati eno ali več značilnosti ali posebnosti občine Gornji Grad, bodisi s področja naravnih znamenitosti, etnoloških objektov, kulturnih spomenikov, značilnosti iz življenja in dela tuka- jšnjih prebivalcev; skratka spominek mora na svojevrsten način predstavljati občino in njene prebivalce. Kot rečeno, se je komisija odločila za izdelek akademske slikarke Terezije Bastelj. Njen glinen klobuk predstavlja dediščino zadrečkega lončarstva in je posebnost v slovenskem prostoru. Savinjčan Obisk ministra za ekonomske odnose in razvoj v Zgornji Savinjski dolini Država smatra, da namenja precejšnja sredstva za regionalni razvoj Minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Marjan Senjur je v Mozirju pred župani in gospodarstveniki Savinjsko-šaleške regije razpravljal o možnostih in perspektivah regionalnega razvoja. Dr. Marjan Senjur (drugi z leve) je pozorno prisluhnil predstavitvi razvojnih problemov Zgornje Savinjske doline (foto: Ciril Sem) Organizatorji, Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica, Obrtna zbornica Mozirje in Zgornjesavinjski podjetniški center, so ministra Senjurja, državnega sekretarja Rada Klančarja in podsekretarja Iva Pir-yja seznanili z gospodarskimi in kmetijskimi kazalci predvsem na območju Zgornje Savinjske doline. Gre za izrazito zaprt prostor, zaokroženo območje, kar se seveda odraža predvsem na gospodarskem področju, je ob uvodni predstavitvi doline dejal načelnik Upravne enote Mozirje Darko Repenšek. V šestih občinah na območju Upravne enote Mozirje imajo registriranih 180 gospodarskih družb, kar je nekako primerljivo s povprečjem v državi. Kot je bilo slišati, so pozitivne primerjave s tem izčrpane. Število družb z izgubo narašča, nad povprečjem je tudi število firm v stečaju, plače sicer rastejo, vendar še vedno za dva odstotka zaostajajo za slovenskim povprečjem. Podatki torej, ki ne dopuščajo pretiranega optimizma, še posebej, ker se kriza v gornjegrajski Smreki in nekaterih Glinovih podjetjih poglablja, usodo turističnega centra Golte so v svoje roke prevzeli tujci, v malem gospodarstvu se spopadajos prostorskimi problemi in previsoko ceno kapitala, nič bolje se zaradi nedorečenosti pri vstopu v Evropsko unijo ne godi kme- tom. Za nameček kar dve tretjini Zgornje Savinjske doline sodi med demografsko ogrožena področja, delovna mesta se ne ustvarjajo, z dotrajano infrastrukturo pa bo težko zagotoviti prepotreben razvoj, so prepričani Zgornjesavinjčani. Še naprej ostaja odprto regijsko povezovanje. Zgornjesavinjčani naj bi bili regijsko umeščeni v širše celjsko območje, ki se razteza od hrvaške do avstrijske meje, kar je zanje nesprejemljivo. Pomisleki o tako imenovani statistični Savinjski regiji so verjetno tehtni, bolj realno se zdi povezovanje s Šaleško dolino, s katero že sedaj načrtujejo skupno razvojno strategijo. Minister Senjur je v svoji razpravi priznal, da je težko voditi regijsko politiko brez določenih regijskih območij in njihovih pristojnosti. Teh naj bi bilo v državi dvanajst, na območjih, kot je savinjsko-šaleško, pa naj bi ustanovili nekakšne podregi-je. Minister Senjur namreč ni bil povsem prepričan, da bodo v tako imenovani Savinjski regiji videle vse občine dovolj velik izziv in tehtne razloge za prostovoljno vključevanje. Po ministru je smiselno povezovanje občin na podlagi izkazanih interesov. Država je za prihodnje leto namenila za regionalno infrastrukturo 3,3 milijarde tolarjev, kar je po ministrovih besedah precej. Še naprej pa ostaja nedorečen problem, kako zagotoviti, da bodo sredstva dala večji učinek. Država je, kot kaže, prepričana, da namenja za regionalni razvoj sorazmerno velika sredstva, precej kritične razprave direktorjev in županov pa ministrovih besed ravno ne potrjujejo. Predvsem naj bi ministrstva delovala usklajeno, sredstva namenjena za regionalni razvoj in demografijo naj bila po mnenju razpravljalcev združena. Vsekakor je skrb vzbujajoča razprava Antona Vrhovnika, direktorja Glin Holdinga. Pred leti je Glin prešel v upravljanje Sklada za razvoj, ki se je pozneje preimenoval v Slovensko razvojno družbo. Po petih letih je prodanega 60% premoženja, SRD pa si je poplačala 7 milijonov mark. Neodplačane obresti in del terjatev pomenijo še vedno 20 milijonov mark dolga, je dejal Vrhovnik, ustanovile so se hčerinske firme, ki dolgov niso prevzele. Holding in hčerinska podjetja imajo 400 milijonov tolarjev negativnega kapitala, kljub temu, da se novonastale firme niso zadolževale oziroma nisodo- ...DA MINISTRI HODIJO V NASO DOLINO SAMO NA EKSKURZIJE, GLEDAT KAKO IZGLEDA OBUBOŽANO GOSPODARSTVO. GLEDE NA TO, DA KAKŠNEGA NAPREDKA PO TEH OBISKIH ITAK NI VIDETI, MENIM.... V ZGORNJO SAVINJSKO DOLINO VSAKE KVATRE ENKRAT ZAIDE NA OBISK KAKŠEN MINISTER. bile kredita, so poslovale pozitivno. Po prepričanju Vrhovnika je Glin “žrtvovan” za pokrivanje privatizacijske luknje, čeprav sanacija še ni končana. Pri tolikšnem negativnem kapitalu je seveda realna opcija stečaj, je ministra opozoril direktor Holdinga, čeprav bi lahko SRD z dodatnimi sredstvi dokapitalizirala podjetje ali celo spremenila terjatve v kapitalske deleže. Te so zaposleni še vedno pripravljeni odkupiti, na SRD pa se sklicujejo na mnenje okolice. Za njih je očitno pomembno, kaj se bo zgodilo, če bo šlo eno podjetje iz SRD, Smreka pa ne - in nenazadnje privatizacijska luknja se vedno bolj širi, namesto obratno. Jasno se vidi, kam drvi gospodarstvo Zgornje Savinjske doline, je kritično zaključil Anton Vrhovnik. Franci Kotnik, direktor Zgornjesav-injskega podjetniškega centra, je ministra seznanil tudi z drugimi bolečimi gospodarskimi problemi, s katerimi se ta hip sooča dolina, vendar ne on ne ostali razpravljalci konkretnih odgovorov niso bili deležni. Celotno razpravo je pravzaprav mogoče ponazoriti z besedami Antona Boršnaka, direktorja Glina IPP. Slovenija je zelo majhna, vendar za Zgornjo Savinjsko dolino zelo velika in oddaljena. Savinjčan Vesela karavana se je nato podala do cerkve Gospe svete, ki je znano romarsko središče in naprej do gosposvetskega prestola, na katerem so v času začetkov slovenstva simbolično ustoličevali tudi slovenske kneze. Od zibelke slovenstva so se podali v Celovec na sprejem h generalnemu konzulu RS Jožetu Jeraju. Konzul jena kratko opisal težave Slovencev, s katerimi se kot manjšinski narod vsakodnevno srečujejo. Z Jerajevim spremstvom so izletniki nato obiskali katoliški dom prosvete v Tinjah. Dom je v lasti skupnosti slovenskih duhovnikov, Sodal- posameznikom pa gre zahvala, da je dandanes zopet dokaj spoštovana. Z oživitvijo kulturnega društva in posojilnice se je slovenstvo zopet okrepilo, letos pa so zgradili tudi večjezični vrtec, saj se v domačih, torej avstrijskih, slovensko ni govorilo. Popotniki so se tam poslovili od Jožeta Jeraja in se preko mejnega prehoda Vič vrnili v Slovenijo. Ob koncu dneva so se ustavili še v koroški vasici Šentanel, kjer so se okrepčali z večerjo in zaključili poučen dan. Benjamin Kanjir Že viđeno in slišano? Po obisku ministrov za okolje in prostor ter za promet in zveze, mogoče se je v zadnjem letu predstavil še kakšen, vendar sta omenjena za Zgornjo Savinjsko dolino še kako pomembna, se je prišel predstaviti še eden. Tokrat, dr. Marjan Senjur, odgovoren za resor, ki se ukvarja z notranjim trgom, mednarodnimi ekonomskimi odnosi ter regionalnim razvojem in privatizacijo. Gostitelji so ministra na delovnem srečanju temeljito seznanili z dosežki, tehjeresnici na ljubo bolj malo, vendar, spet resnici na ljubo, ne po krivdi ministrovih gostiteljev, mu predstavili in razvojne težave celotnega območja. Lepo je bilo gledati ministra Senjurja in njegovega državnega sekretarja ter podsekretarja, kako pozorno sledijo besedam gostiteljev, iz katerih je bilo moč razbrati skoraj alarmantno situacijo v zgornje-savinjskem gospodarstvu. O skorajšnji bedi in razvojni zaostalosti, propadanju podjetij in še o čem iz gospodarskega arzenala, nekateri tako ali drugače že dolgo opozarjamo, tokrat so o tem spregovorili tudi vodilni zgomjesavinjskega gospodarstva. Brez odgovoraje ostalo kočljivo vprašanje Glina inprivatizadjskeluknje, kinajbigapožrla, ničbesedse ni namenilo usodi Golt, ministerje ostal nem tudi ob usodi gornjegrajske Smreke, drobno gospodarstvo pa je itak nedorečenost, ki ne sodi v resor ministra Senjurja. Taje zbranim nanizal kup statističnih podatkov o inflaciji, o gospodarski rasti, razložil smernice in težave slovenske vlade. Tudi bodoča regionalna povezava je izvenela povsem statistično in če sem vse skupajprav razumel, minister Senjur ni človek, ki bi bil neposredno odgovoren za gospodarska vprašanja. Predlagam torej, da si naravne in zgodovinske lepote ter gospodarsko bedo Zgornje Savinjske doline ogleda tudi gospodarska ministrica Tea Petrin. Za eno večerjo in prijetno družabnost bomo spravili skupaj, toliko gostoljubnosti še premoremo. Tudi bodoča regionalna oziroma pokrajinska povezava nekoliko navdaja s skrbjo. Saj zaupamo, mogoče bodo sedeži takšnih ali drugačnih zbornic in združenj v Mozirju, za kje drugje v dolini ni verjetnosti in ne potrebe, vendar gospodarsko skrahirani nikakor ne bomo parirali gospodarsko razvitim “partnerjem ” izŠaleške ali katerekoli doline. Kapitalje gospodar, to je že nekaj časa vsem jasno. Zgornje-savinjčani nismo vsi. Zato gre pričakovati, da bomo, ob takšnem razvoju in pomaganju države, v nekaj letih popolnoma odvisni od “zunanjega” kapitala. Vpretežni meri seje to že zgodilo, zato je čas za streznitev. Zgodba o uspehu Zgornje Savinjske doline se je namreč končala tisti dan, koje zadnji tovornjakprešvercane robe odpeljal iz doline. ■ Savinjčan Občina Mozirje Na obisku pri koroških Slovencih Svetniki mozirskega občinskega sveta, krajevnih skupnosti, predsedniki društev in delavci občinske uprave so se 6. novembra podali na tradicionalni jesenski izlet. Tokrat so obiskali avstrijsko Koroško, spoznali deželo, ljudi in njihove težave. Polni dobre volje so se v jutranjih urah udeleženci izleta podali na pot. Le-ta jih je vodila skozi Velenje, Dravograd, do mejnega prehoda Vič. Po prestopu meje so si najprej ogledali prodajalno sadnega vina (pri nas bi temu rekli tolkca) in sadnega žganja. Labodska dolina namreč ni primerna za gojenje grozdja in pridelavo vina, dobro pa uspevajo razne sadne vrste. itas, ki je bila z namenom ohranjanja slovenstva ustanovljena že na začetku tega stoletja. V domu potekajo razna srečanja, razstave, delavnice, seminarji, duhovne vaje in podobno, vse pa s ciljem sožitja narodov, ki živijo na tem prostoru. Po okrepčilu so se podali na srečanje s koroškimi Slovenci v Kapljo vas. V njej je slovenska beseda pred 25. leti skoraj zamrla, vnetim Mozirjani so pri generalnem konzulu Jožetu Jeraju doživeli prisrčen sprejem in se zanj oddolžili z lepim darilom (foto: Ciril Sem) Upravna enota Mozirje Kako racionalizirati izobraževanje javnih uslužbencev Na povabilo načelnika Darka Repenška so se v začetku decembra na sedežu Upravne enote Mozirje sestali načelniki upravnih enot z območja statistične Savinjske regije in se pogovorili o ponudbi ljubljanske upravne akademije o decentraliziranem načinu izobraževanja in usposabljanja javnih uslužbencev. Interes vseh upravnih enot in drugih institucij je, da bi bilo tovrstno izobraževanje kar najbolj racionalno, in skladno s tem naj bi se v prihodnje tudi organizirale. Kot je ob tej priložnosti povedal njen direktor Slobodan Dujic', je upravna akademija v svojih strateških usmeritvah sprejela odločitev, da del izvajanja izobraževalnih seminarjev prenese na mrežo učnih centrov po vsej Sloveniji s ciljem omogočiti racionalno usposabljanje in izobraževanje kar najširšemu krogu strokovnih delavcev javne uprave. V začetnem obdobju naj bi bilo v Sloveniji sedem ali osem neformalnih učnih centrov in eden od njih naj bi bil tudi na območju statistične Savinjske regije. Upravne enote in ostale institucije javne uprave na tem območju naj bi evidentirale potrebe za izobraževanje svojih delavcev, tako po vsebini kot po obsegu, nato pa bi z ustrezno koordinacijo izobraževanje na najbolj racionalen način tudi izvedle. Dujič je poudaril, daje upravna akademija v zadnjem času bistveno razširila obseg ponudbe svojih izobraževalnih programov, ker pa gre za neprofitno ustanovo, ki deluje pod okriljem Ministrstva za notranje zadeve, je tudi cenovno zelo konkurenčna. Načelniki in načelnice upravnih enot so pozdravili pobudo upravne akademije, s katero že sedaj redno sodelujejo, hkrati pašo ugotovili, da bo decentralizirana oblika izobraževanja prišla v poštev zlasti za tiste programe, za katere znotraj posameznih okolij ne bodo uspeli zagotoviti »kritične mase« udeležencev. Ključni načeli sodelovanja v omenjenem projektu bosta samostojnost in prostovoljnost, kar pomeni, da bodo sedaj že utečene in ustrezne izobraževalne oblike potekale naprej. V razpravi je bila izpostavljena tudi potreba po izobraževanju strokovnih delavcev v zvezi z evropskimi zadevami oziroma vstopanjem Slovenije vEv-ropsko unijo. Upravna akademija bo s tovrstnim izobraževanjem začela v septembru leta 2000, v prvi polovici prihodnjega leta pa bo poskrbela za strokovno usposabljanje predavateljev. Za koordinatorja decentraliziranega izobraževanja v Savinjski regiji je bila imenovana Tatjana Purnat iz Upravne enote Mozirje. Zveza Svobodnih Sindikatov Območna organizacija Velenje SINDIKALNE INFORMACIJE Območni odbor sindikata tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije___________________________________________________ Delavci TUS, ki so upravičeni do odškodnine, se z izračunano odškodnino ne strinjajo. Na vodstvo podjetja je bila naslovljena prošnja, da se izračuni preverijo, predvsem, če so bili upoštevani vsi dodatki, ki se morajo upoštevati po kolektivni pogodbi in da se pripravi nov izračun. 24.11. sta predstavnika sindikata IUV in predsednik sveta delavcev poslala sindikatu v Šoštanj dopis: “Zaradi opozoril delavcev iz PE Šoštanj, da za izračun odškodnin ni bila upoštevana pravilna osnova oz. plača, je bil 22.11.1999 z direktorjem družbe opravljen razgovor na to temo. Pri razgovoru sva sodelovala Milan Pavlin, predsednik sindikata družbe in Dušan De Glerija, predsednik sveta delavcev. Pri pregledu priloženih izrčunov izplačil odškodnin in daljši razpravi je bilo ugotovljeno: - da izračun ne upošteva plačo v skladu z zakonom o delovnih razmerjih, - da direktor ne odstopa od izdelanih izračunov, kajti to je maksimalni strošek, ki ga družba lahko v tej situaciji še prenese, - za predstavnike MGD in SRD je že ta ponudba nesprejemljiva in je povzročila določene sankcije.” Predstavnik sindikata podjetja, sindikata dejavnosti in vodstva podjetja se bodo ponovno sestali v sredini decembra in ocenili odziv delavcev na sprejemljivost zneska odškodnin. Delavske pravice so tudi človekove pravice___________________________________________ Mednje sodijo tudi: - socialna in pravna varnost, - zaposlitev in delo, - plača za opravljeno delo, ki omogoča normalno preživetje, - varnost pri delu in skrb za zdravje, zdravstveno in socialno zavarovanje, primerna pokojnina, - industrijska demokracija in soodločanje delavcev. Brezposlenost je ena najhujših kršitev človekovih pravic, kršenje pravic do sindikalne orgniziranosti in dejavnosti je tudi kršenje človekovih pravic. Ob dnevu človekovih pravic, 10. decembru, bo v četrtek, 9.12.1999 konferenca Zveze svobodnih sindikatov Slovenije razširjena s sindikalnimi zaupniki in člani. Tema konference: Delavske pravice so tudi človekove pravice. Po končani konferenci bo manifestacija pred poslopjem Državnega zbora Republike Slovenije. Pobuda za izplačilo trinajste plače__________________________________________________ Zveza svobodnih sindikatov Slovenije poziva delodajalce, naj v skladu z 49. členom Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti, določili kolektivnih pogodb dejavnosti in sprejetimi kriteriji za ugotavljanje dela plač iz naslova uspešnosti poslovanja v podjetjih v decembru, zagotovijo izplačilo dela plače iz naslova uspešnosti poslovanja (13 plača). Zveza svobodnih sindikatov Slovenije prav tako poziva delodajalce, naj v decembru zagotovijo izplačilo “božičnice”, kot je to določeno s kolektivno pogodbo dejavnosti oziroma kolektivno pogodbo podjetja. Delodajalce želimo spomniti tudi na možnost izplačil dela plač iz naslova uspešnosti poslovanja, kot je določeno v 19. členu Zakona o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in regresa za letni dopust v obdobju 1999-2001. mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS Kandidacijski postopek za volitve funkcionarjev in organov OO ZSSS V kandidacijskem postopku, ki je trajal od 22.11. do 30.11.1999, so organizacije in območni odbori sindikatov dejavnosti odločali o podpori evidentiranemu kandidatu za skretarja 00 ZSSS Velenje Miri Videčnik. Kandidatka je dobila 95,4 % podporo za sodelovanje v nadaljnih volilnih postopkih. Za sekretarja območnih odborov je predlagan Andrej Kranjc, ki je dobil za imenovanje soglasje RO sindikatov dejavnosti. Za nadzorni odbor 00 ZSSS so predlagani: Edvard Koncilja (SDE), Teja Obreza ((SKEI), Zdravko Kokolj (SKVN), Stanko Orosel (SINLES), Tatjana Moškon (SDTS) in Marija Šavor (S VIR). Sekretar 00 ZSSS opravlja v 00 ZSSS tudi sekretarska dela za določene organizacije in območne odbore, za kar so republiški odbori sindikatov dejavnosti že poslali soglasja. Predloga za sekretarja 00 ZSSS in sekretarja 00 sindikatov dejavnosti (sekretarja v 00 ZSSS) je komisija za volilne postopke posredovala Predsedstvu ZSSS za soglasje Mira Videčnik, sekretarka Franci Kotnik Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Začetek uvajanja kartice zdravstvenega zavarovanja Območna enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje Ravne na Koroškem, pod okrilje katere spada tudi Zgornje Savinjska dolina, je prvega decembra začela z distribucijo kartic zdravstvenega zavarovanja. Zavod kartico uvaja postopoma po posameznih slovenskih regijah, dokončno pa naj bi bila uvedena do 30. junija 2000. Do tega datuma oziroma najkasneje do 30. septembra 2000 se bosta v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja sočasno uporabljali kartica zdravstvenega zavarovanja in zdravstvena izkaznica. Območna enota Ravne na Koroškem bo po pošti kot vrednostno pismo poslala okrog 135.800 kartic. Prvi jo bodo prejeli občani na območju Raven na Koroškem, nato pa še prebivalci na območjih izpostav Radlje ob Dravi, Slovenj Gradec, Mozirje in Velenje. Kartici bo priložen izpis vseh podatkov, ki se nahajajo v čipu kartice, in zloženka z vsemi potrebnimi informacijami o kartici in rokovanju z njo. Zavarovanci bodo lahko podatke natančno pregledali in sporočili morebitne nepravilnosti na najbližjo izpostavo ZZZS ali na odprti telefon št. 080/1006, kjer bodo strokovne službe na razpolago vsak delovni dan med 7. in 17. uro. Za pojasnila in nujno urejanje morebitnih zapletov v zvezi s kartico lahko zavarovanci vsak dan med 7. in 18. uro pokličejo tudi službo za poslovanje s kartico na telefon št. 061/17-21-466. Vse kartice bodo ob prejemu potrjene. Za naprej velja pravilo, da si morajo upokojenci in otroci do 18. leta starosti potrjevati kartice sami na samopostrežnih terminalih enk- rat letno, vsi ostali pa na tri mesece. Samopostrežni terminali so na našem območju že postavljeni v zdravstvenih domovih v Mozirju, Nazarjah in Lučah. Ob vsakem terminalu je obešen plakat z navedbo vseh lokacij terminalov v regiji in navodila za rokovanje z njim. Terminali so na razpolago vse dni v tednu med 6. in 22. uro. Kartice bo mogoče potrjevati tudi pri referentih na vseh enotah in izpostavah ZZZS. Kartica prinaša s seboj kar nekaj novosti. Uporabljali jo bomo tudi v lekarnah, ko bomo dvigovali zdravila na recept. Kartica z obstoječimi funkcijami prinaša razbremenitve lekarniškemu osebju pri vnosu administrativnih podatkov z glave recepta, farmacevti pa so izrazili tudi željo po čimprejšnji razširitvi kartice s funkcijo elektronskega recepta. Na kartico bo postopoma mogoče preko samopostrežnih terminalov vnesti tudi podatke o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju pri zavarovalnici Adriatic. Franci Kotnik Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59,3332 Rečica ob Savinji - Tel. & Faks: 063/ 831 848 - Vratna krila Lesne Sl. Gradec po tovarniških cenah - Proizvodnja kvalitetnih smrekovih podbojev - vhodnih vrat - oken po naročilu - prodaja kljuk Možnost plačila na več čekov! Gotovinski popusti! Gornji Grad Okoljska vzgoja vse bolj aktualna Eno od osnovnih vprašanj sodobnega sveta je ali vsi skupaj posvečamo dovolj pozornosti varstvu okolja. Slovensko - avstrijski dvodnevni seminar v Gornjem Gradu je poskušal opredeliti rabo energije v šolskih zgradbah, udeleženci pa so se seznanili z novimi pristopi v okoljski vzgoji. Organizatorji kraja seminarja verjetno niso določili slučajno, saj prav Gornji Grad z okolju prijaznimi projekti v zadnjih letih posveča perečemu vprašanju precejšnjo pozornost. Vzgoja za varovanje okolja naj bi učence osvestila glede odvisnosti naravnih in družbenih pojavov, o kvarnih vplivih na okolje in nenazadnje o problemih, ki se pojavljajo pri reševanju teh zapletenih procesov. Dejstvo je, da postajajo vplivi rabe energije in energetskih procesov na okolje vse bolj splošno znani. Gotovo ima zasluge za to tudi izobraževalni proces in prizadevanja številnih učiteljev, da dijaki in učenci spoznavajo vpliv človeka na okolje. Res pa je, da kljub zavzetosti pri vcepljanju potrebe po varovanju okolja in dobronamernosti učiteljev rezultati niso vedno najboljši. Namen seminarja je bil vzpodbuditi bolj zavzeto in sistematično reševanje teh vprašanj tudi pri nas. Po ločenih skupinah in na skupnem plenarnem zasedanju so udeleženci poskušali identificirati obstoječe in manjkajoče potenciale ter se dogovorili za medsebojno sodelovanje šol v Sloveniji in Avstriji, z lokalnimi skupnostmi ter nevladnimi organizacijami. Savinjčan Društvo davčnih svetovalcv Slovenije Podeljeni nazivi davčni svetovalec za leto 2000 V dneh od 2. do 4. decembra je bil v Termah Čatež 3. kongres Društva davčnih svetovalcev Slovenije. Društvo, ki se je na kongresu preimenovalo v Zbornico davčnih svetovalcev Slovenije, je bilo 24. septembra letos v Parizu sprejeto v polnopravno članstvo evropske zveze davčnosvetovalnih organizacij (CFE), ki združuje 26 nacionalnih združenj iz 22 držav z okoli 400.000 člani. To je vsekakor pomemben trenutek, saj je za vključitev potrebno izpolnjevati zelo stroga merila. Pomembna novost organiziranega delovanja davčnih strokovnjakov v Sloveniji je uvedba internega portala, ki naj bi postal osrednja interna stran za davke v Sloveniji in zbirališče informacij o davkih vseh virov. Na njem bodo obj avljene zadnje novice na področju davkov, seznam članov društva, cenik storitev davčnega svetovanja, povezave z imenikom zavezancev za DDV, DURS in ministrstvom za finance. Portal bo razdeljen na javni in zasebni del. Prvi bo namenjen obiskovalcem, zasebni pa samo članom društva - zbornice davčnih svetovalcev in bo dostopen samo z uporabniškim imenom in geslom. Zasebni del je tako namenjen izpolnjevanju in medsebojni izmenjavi mnenj davčnih svetovalcev z namenom izboljšati kvaliteto storitev le-teh. Član društva davčnih svetovalcev lahko postane oseba z dokončano visokošolsko izobrazbo ekonomske ali pravne smeri. Društvo - zbornica davčnih svetovalcev vključuje l6l članov. Članom, ki izpolnjujejo predpisane pogoje in izkažejo potrebno aktivnost na davčnem področju v tekočem letu, zbornica podeli naziv davčni svetovalec. Na 3. kongresu v Termah Čatež letos sta ta naziv med 69 davčnimi svetovalci v Sloveniji pridobili tudi Božena Knapič Iz Grušovelj in Vida Skok iz Mozirja. , , ' Vida skok Zavod za kulturo Mozirje Ljudje imajo pravico biti obveščeni V mozirskem zavodu za kulturo skrbijo poleg prevladujoče knjižničarske, še za razstavno-galerijsko dejavnost, so posrednik raznih gostovanj in ogledov različnih kulturnih prireditev, ukvarjajo pa se tudi z založniško dejavnostjo. Vključno z raznimi literarnimi večeri prestopi prag njihove knjižnice letno okoli 30.000 ljubiteljev pisane besede in kulture nasploh. Ne samo iz matične, mozirske občine, ampak iz, kar je razveseljivo, vseh krajev Zgornje Savinjske doline. Po splošni deklaraciji o človekovih pravicah imamo ljudje pravico do obveščenosti, vendar te pravice ni mogoče uresničevati brez pravice do enakega dostopa do informacij. Razpoložljivi prostori v matični knjižnici, podobno je tudi po krajevnih izposojevalnicah, so precej pod standardi, ki nekje veljajo za splošno izobraževalne centre, ugotavlja Peter Sirko, direktor Zavoda za kulturo. Jasno je torej, da primanjkuje prostora tudi v čitalnici, ter večnamenskem prostoru v katerem organizirajo druge dejavnosti v okviru knjižnice. Bolje je pri zalogi knjižnice. Po novem zakonu o knjižničarstvu bodo morale za zavode skrbeti občine ustanoviteljice. Posebnih problemov v preteklih letih na tem področju ni bilo, ugotavlja Peter Sirko. Občine so relativno korektno izpolnjevale dogovorjene obveznosti do matične knjižnice. V letošnjem letu so se stvari nekoliko spremenile - na slabše. Država je na občine prenesla z javnimi zavodi nove obveznosti in jim v resnici pustila za te namene pet odstotkov dohodnine več. V bodoče kulturno ministrstvo od financiranja torej odstopa, kjub temu, da med nekat- V mozirski knjižnici je vedno živahno (foto: Ciril Sem) knjižničnega gradiva, saj je knjižnica že izpolnila predpisani standard za splošno izobraževalne knjižnice, to je tri knjige na prebivalca območja. Trenutno imajo v Mozirju na zalogi 51.264 knjig, v število vsega knjižničnega gradiva pa se bliža številki 53-000. Kljub temu veliko pozornost namenjajo sodelovanju z ostalimi knjižnicami. Knjižni fond kljub vsemu ne poseduje dovolj knjig, zato si pomagajo z izposojo, pove Ana Lamut, vodja erimi občinami, podobno je med občinami Zgornje Savinjske doline, delitvena bilanca še ni opravljena. Po trdnem prepričanju ministra Jožefa Školjča je ta dohodninski dodatek dovolj velik denar, vendar dogaja se, da nekatere občine del teh sredstev preprosto porabijo za druge namene. Zakonske podlage za ukrepanje preprosto ni, torej lahko namenski denar za knjige občine preprosto prekanalizirajo za drugačne potrebe. I^TeAničIte Ljubezen je najlepša stvar na svetu - dokler ne ljubiš osebe, ki ti ljubezen vrača. Savinjčan Z zakonom o javnem interesu v kulturi je skrb za njegovo uresničevanje resda naložena tako državi kot lokalnim skupnostim, razmejitev med njima je prepuščena nacionalnemu kulturnemu programu, ki ga v tej državi zaenkrat še ni. Vsej nedorečenosti navkljub direktor mozirskega zavoda Peter Sirko verjame, da bodo na prostoru zgornjesavinjskih občin znali poiskati skupen jezik o financiranju knjižničarske dejavnosti, saj letno samo stroški knjižnične dejavnosti dosegajo 25 milijonov tolarjev. Tem bolj, ker je bilo to okolje vedno naklonjeno razvoju kulture. Nenazadnje gre tudi temu dejstvu pripisati visoko kulturno razvitost posameznih krajev. Pravzaprav zapisana beseda zagotavlja informiranost in izobraževanje, mirno bi lahko rekli pismenosti. Dovolj velik vzrok in potreba, da knjižnice, v našem primeru pač mozirska z vsemi krajevnimi izpostavami, postane, če še ni, bistvena sestavina vsake dolgoročne strategije na področju kulture. Savinjčan Zavod za kulturo, Galerija Mozirje Spominska razstava Janeza Lunarja Ob drugi obletnici smrti so v mozirski galeriji na ogled postavili razstavo likovnih del Janeza Lunarja. Njegova značilna in razpoznavna dela je na otvoritvi, 29. oktobra, predstavil njegov prijatelj Frančišek Lešnik. Slikar se je ukvarjal z mnogimi slikarskimi zvrstmi. Motive je iskal v naravi, saj na njegovih platnih najdemo ljudi, pokrajino, njene sestavine, kot so reke, bolj ali manj pomembne stavbe, stare zgradbe, konje, ptiče in podobno. Predstavljenih motivov se je loteval na samosvoj način, ki si ga je izoblikoval pri arhitektu Jožetu Plečniku. Le-ta je okoli sebe zbiral mlade talente, katerim je posredoval svoje bogato teoretično in praktično znanje. Eden izmed teh nadebudnežev je bil tudi Janez Lunar, ki je pri tem svetovno znanem slovenskem arhitektu izpilil svoj stil in željo po odkrivanju in preizkušanju vsega novega. Različnih zvrsti slikarske umetnosti se je loteval zaradi svojih globokih občutenj okolice, ki so v njem ob vsakem trenutku povzročala uporabo različnih materialov in tehnik, s katerimi je ta občutenja prenesel na platno in s tem omogočil tudi ostalim, predvsem svojcem in prijateljem, da so doživeli del “njegovega sveta.” Svoje poklicno življenje je posvetil razvoju grafičnega industrijskega oblikovanja. Zaposlen je bil v ljubljanskem Saturnusu, njegovi izdelki pa so krasili tudi marsikatero pločevinko v prehrambeni industriji in pakiranju. Večino svojega življenja je preživel v Ljubljani, življenjsko jesen pa v Mozirju. T\i sta z ženo Marijo poiskala svoj mir in inspiracijo za njegova likovna dela. Njegova posmrtna samostojna razstava v prostorih mozirske galer-ije je obiskovalcem predstavila delček bogatega umetnikovega ustvarjanja. Hkrati je vsem približala skromnega človeka, ki je svoje motive iskal med preprostimi ljudmi, saj je bil tudi sam eden izmed njih. Čas okrog dneva spomina na mrtve so na Zavodu za kulturo Mozirje dobro izkoristili, saj so predstavili likovna dela pred dvema letoma umrlega slikarja. S tem bodo najverjetneje nadaljevali tudi v prihodnjih letih. Otvoritev Lunarjevih del so z ubrano pesmijo popestrili pevci Moškega pevskega zbora KD Mozirje, ki ga vodi Anton Acman starejši, z izbranimi besedami pa jo je vodila Vladka Planovšek. Benjamin Kanjir Narodni dom Celje Mlada talenta navdušila poslušalce V petek, 19. novembra, je bil v veliki dvorani Narodnega doma v Celju klavirski koncert Gregorja Deleja in Simona Dvoršaka, na katerem so nastopili tudi violistka Urša Doler, flavtist Luka Železnik ter znani mariborski akordeonist Vilijem Babič. Koncert je pripravilo Kulturno društvo Anton Aškerc, ki že vrsto let opravlja na I. Gimnaziji Celje kulturno poslanstvo. Mozirjan Gregor Deleja je prve korake v svet glasbil začel s sedmimi leti, ko je ob pomoči Mire Kelemen začel spoznavati skrivnosti belih in črnih tipk klavirja. Po odhodu na pedagoško fakulteto je vlogo mentorice prevzela profesorica Renata Navirt. V 5. letniku nižje glasbene šole se je začel zanimati za kompozicijo. Sprva je skladal lažje skladbe, s petnajstimi leti pa je napisal prvo večje vokalno-instrumentalno delo, njegov opus pa obsega vrsto priredb. S Simonom Dvoršakom je začel sodelovati pred šestimi leti. V tem času sta se prebila med najvidnejše mlade Koncert Komornega moškega pevskega zbora Celje v Mozirju Poslanica Slomšku Zavod za kulturo Mozirje je prvo novembrsko nedeljo organiziral Koncert Slomškovih pesmi v izvedbi komornega moškega pevskega zbora iz Celja pod vodstvom dirigenta Sama Ivačiča. Zbor jevletošnjemletu praznoval 50-letnico neprekinjenega delovanja, za kar je prejel tudi Zlati grb občine Celje. talente na Celjskem in edina, ki ustvarjata v obliki klavirskega dua. Na petkovem koncertu je bilo moč slišati pester izbor skladb, ki so jih občinstvu namenili mladi glasbeniki. Pianista Gregor Deleja in Simon Dvoršak sta se na dveh klavirjih štiriročno predstavila z deli Mozarta, Beethovna, Rossinija, Liszta, Dvoraka in Musorgskega, violistka Urša Doler je krstno izvedla Elegijo za violo in klavir v e-molu sla-datelja Gregorja Deleje. Flavtist Luka Železnik je za koncert pripravil dela Kuhlauain Miqueta, akordeonist Viljem Babič pa je za svoj debut na celjskem odru izbral dela Scarlattija in sodobnega argentinskega skladatelja Piazzole. Marija Sukalo Slomškove pesmi so nastajale iz njegovega božjega poslanstva, kjer glavno vlogo igra človek, med ljudmi pa naj vlada strpnost, razumevanje in ljubezen. Pred tremi leti je komorni moški pevski zbor posnel nekaj Slomškovih pesmi na kaseto in CD ter z njimi gostoval po mnogih slovenskih krajih, med drugim sedaj tudi v Mozirju. Pesmi v različnih priredbah so v kulturnem domu zvenele praznično, prepredene pa so bile s predstavitvijo življenja in dela blaženega Slomška. Obiskovalcem so člani pevskega zbora s svojim virtuoznim prepevanjem pesmi pripravili nepozaben večer. Marija Sukalo Pust Mozirski Začetek pustnega časa 2000 Vlada pusta mozirskega je 11. novembra ob 11. uri in 11 minut oznanila začetek pustnega časa, ki bo zaznamoval leto 2000. Zaradi pestrosti in obveze, ki jo ima Mozirje do Evropskega združenja karnevalskih mest, katerega član je, bo tradicionalno pustovanje trajalo več mesecev. V Mozirju se je pustni čas že začel (foto: Ciril Sem) Kot so mozirski Pustnaki zapisali v svojem okolo oznanilu, bodo s pestrejšo ponudbo prireditev začeli loviti zgornjesavinjski turistični vlak, ki je po njihovem s perona že zdavnaj odpeljal. Simboličen začetek pustnega časa se je zgodil ob pokih petard, zavijanju sirene in podelitvi pustnega pokrivala mozirskemu županu Jožetu Kramerju. Sledilo je srečanje, kjer so zbrane seznanili s programom pustnih prireditev. Le-te se bodo nadaljevale 26. februarja 2000 s srečanjem slovenskih pustnih likov in mask na Ptuju. 2. marca bodo nato zaslužnemu Mozirjanu podelili trške pravice. Po tem bo v karnevalski dvorani, ki bo postavljena na prostoru pred Mozirskim gajem, sledil izbor V soboto bo tradicionalna Velika gala maškarada in v nedeljo jutranji obhod trških meja. Po popoldanskem obisku šoštanjskega karnevala bo otroška maškarada z gosti, ki bodo zabavali najmlajše maske in njihove starše. V ponedeljek, 6. marca, bo ob treh popoldan otroški živžav oziroma rajanje za šolarje vseh savinjskih šol, po njem pa Festival pop glasbe za mlade. Pustnaki bodo med tem časom “okolofirali”, po njem pa se zbrali na rajanju in modni reviji. Pustni torek bo zaznamoval prevzem občinske oblasti, obhod domačega gospodarstva in popoldanska povorka. Mimohod bo potekal od občinske zgradbe in po trgu do karnevalskega šotora. Po predstavitvi sodelujočih skupin bo sledila torkova maškarada z izborom najizvirnejše Komorni moški pevski zbor Celje (foto: Ciril Sem) naslovom Festival veselih ljudi. Predstavili se bo#o znani slovenski humoristi in glasbeniki. Pust Mozirski vložili v pripravo letošnjega programa pustnih prireditev, se bo gotovo obrestovalo z množico obiskovalcev. Pester program pa zagotavlja obilo dobre volje in sprostitve, kar je temeljni namen pustnega časa. Benjamin Kanjir TD Mozirje Predsednica ostaja Mojca Finkšt Turistično društvo Mozirje sodi med starejša društva v dolini. Ker je v kraju kar nekaj društev, ki skrbijo za promocijo in prireditve, delo turističnega društva ni tako vidno, kar pa ne pomeni, da niso delavni. 0 delu v preteklosti In o smernicah za naslednje obdobje so spregovorili na občnem zboru, ki so ga po štiriletnem premoru pripravili sredi novembra v gasilskem domu v Mozirju. Poročilo o delu je podala predsednica društva Mojca Finkšt. Vsako leto so bili organizatorji prihoda božička na trg. Sodelovali so z ostalimi društvi in skrbeli za promocijo kraja. V letu 1997 so si v akciji TZS “Moja dežela - lepa, urejena in čista” priborili tretje mesto v kategoriji izletniških krajev, leto pozneje so se uvrstili na prvo mesto, letos pa so uspeh ponovili. Ob pomoči pustnakov in podeželske mladine so sodelovali na različnih sejmih. V letu 1998 so sodelovali na televizijskem tekmovanju v Bohinju “Poletni most”, kjer so se pomerili z ekipo Slovenskih Konjic, letos pa v kvizu “Potepanja”, kjer so se pomerili v znanju z radovljiško ekipo. Finančno poročilo je podala blagajničarka. Iz njega je razvidno, da so bila finančna sredstva v primer j avi z narejenim izredno nizka, vendar tega nadzorni odbor ni mogel potrditi, saj v preteklem obdobju sploh ni bil imenovan. Zato so prisotni na občnem zboru dodelili nalogo novoizvoljenemu nadzornemu odboru, da pregleda delo blagajnika in poda poročilo na naslednjem občnem zboru, ki Društvo katoliških pedagogov Mozirje Za otroke si je potrebno vzeti čas V začetku novembra je Mozirje obiskala pisateljica in slavistka Berta Golob. V goste so jo povabili člani društva katoliških pedagogov. Berta Golob je govorila predvsem o tem, da si je za otroke in njihovo vzgojo potrebno in vredno vzeti čas. Šolski sistem s strogimi učnimi načrti premalo časa posveča vzgoji, saj je danes pomembnejše izpolnjevanje načrtov kot pa sama vzgoja. Otrokom je potrebno prisluhniti, saj so “lačni” prijaznih besed. Teh je velikokrat premalo, zato bi se bilo tudi pri pouku potrebno več pogovarjati, čeprav zaradi tegane bi bili izpolnjeni vsi učni načrti. S pisateljico je v goste prišla tudi predsednica Društva katoliških pedagogov Slovenije in ravnateljica srednje ekonomske šole v Ljubljani Marija Žabjek. Spregovorila je o delovanju društva in njegovemu velikemu pomenu med pedagogi. Udeleženci srečanja so ob koncu izrazili željo, da bi bila podobna predavanja še pogostejša, saj smo ljudje res potrebni prijaznih in vzpodbudnih besed. Benjamin Kanjir bo marca prihodnje leto. Veliko polemik in kritik je bilo izrečenih na neurejenost kraja. Vsi prisotni so se strinjali, da si priznanje za najlepše urejen izletniški kraj TD pribori le zaradi Mozirskega gaja, ki privablja vse več turistov. Nikakor pa ne smejo mimo dejstva, da so gaj ustvarjali vsi krajani Mozirja in okolice z udarniškim delom. Dotaknili so se tudi črnih točk v kraju, vendar so ugotovili, da bo potrebno vložiti še veliko naporov in prostovoljnega dela, da bodo našli konkretne rešitve. Nedorečeno pa je tudi članstvo in članarina - seznami članov niso ažurirani niti niso pobirali članarine. Zato so si to nalogo zadali kot prioritetno za obdobje med obema zboroma. Ker je upravnemu odboru potekel mandat, so izglasovali razrešnico in imenovali novega. Prav tako so izvolili člane v nadzorni odbor in častno razsodišče. Za predsednika društva je bila ponovno izvoljena Mojca Finkšt, ki je že do sedaj dobro “krmarila” med vsemi problemi, ki pa jih v preteklosti ni bilo malo. V plan dela so si za naslednje obdobje zadali povečati število članov in oživeti togo mrtvilo v društvu, kar pa seveda ni mali zalogaj. Marija Sukalo Območna organizacija Rdečega križa Mozirje Krvodajalske akcije V nedeljo, 10. oktobra, je v Lučah potekala letošnja zadnja krvodajalska akcija. Udeležilo se je je kar 90 krvodajalcev, ki so po odvzemu krvi lahko posedeli v jedilnici tamkajšnje osnovne šole in se okrepčali z dobrotami, ki so jih pripravile lučke aktivistke. Z omenjeno akcijo smo potegnili črto pod letošnje krvodajalske akcije in ugotovili, da smo za 90 krvodajalcev presegli plan za leto 1999, ki je bil določen s številko 700. Glede na lansko leto se je število krvodajalcev povečalo kar za 166. K temu je gotovo pripomoglo tudi to, da smo s treh akcij na leto prešli na pet, zahvala pa velja seveda vsem krvodajalcem in drugim, ki so kakorkoli pripomogli k uspehu akcij. Naredili smo že okvirni terminski plan za naslednje leto in tako že lahko obvestimo vse, ki čakajo na naslednjo akcijo, da bo le-ta 2. marca 2000 v Gornjem Gradu. Z željo, da bi naslednje leto presegli številko 800, že zdaj vabimo vse zveste krvodajalce in vse tiste, ki bi to želeli postati, da se nam pridružite. lika Kramer Nazarje Ustanovili planinsko društvo Pred dnevi so se na ustanovnem občnem zboru lastnega planinskega društva, v dvorani nazarskega delavskega doma, zbrali ljubitelji planin in lepe narave iz Nazarij in okolice. Ideja o lastnem društvu ni nova, pobudniki pa so v zadnjem času opravili vse potrebne opravke, katere so prisotni na ustanovnem zboru potrdili in tako'postavili temelje bodočemu delu. Drži namreč trditev, da je v občini Nazarje precej planincev, kateri so se vključevali v delo sosednjih društev oziroma v planinski organizaciji sploh niso bili dejavni. Na ustanovnem zborovanju so tako opravili zahtevane postopke, sprejeli pravila in izvolili organe novega društva. Devetčlanski upravni odbor bo (je) predsednika društva izvolil na svoji prvi seji, izvolili so tudi nadzorni odbor in častno razsodišče ter sprejeli okvirni program dela. Zbranim je spregovoril dolgoletni planinski prijatelj Božo Jordan, ki je izrazil posebno veselje ob ustanovitvi društva, ob tej priliki pa je novo ustanovljenemu društvu dal obilo koristnih napotkov. Posebej je izpostavil pomen mladinskega odseka, več kot dobrodošli so bili napotki glede urejanja načrtovanih planinskih poti, popotnico bodočemu delu pa je strnil z besedami, naj si za začetek zastavijo skromen in dosegljiv delovni program. Tako bodo ob prvem občnem zboru zadovoljni z doseženim, na tej podlagi bo lahko zastaviti bolj smele naloge. Ustanovitelje zbora je pozdravil tudi nazar-ski župan Ivan Purnat. Vesel ob ustanovitvi novega društva, saj z njim občina tudi po društveni plati postaja prava in polnejša. Ob novem proračunskem porabniku je posebej poudaril, da za tozadevna združevanja krajanov, ki ljubijo gore in naravo, gotovo ne bo težav pri zagotavljanju sredstev za redno dejavnost. Izrazil je lepe želje za plodno delo ter obljubil sodelovanje in pomoč. V prvem mandatu so bili v upravni odbor izvoljeni: Martin Dušič, Srečo Uzar, Janez Nadvežnik, Aleksander Klemše, Sandi Grudnik, Andreja Mavrič, Janez Plesnik, Marjan Ostruh in Zvone Poličnik; nadzorni odbor Bojan Golob, Tatjana Mohorčič in Stane Žvipelj; v častnem razsodišču pa so Jože Štiglic, Olga Klemše, Stanka Bastl, Cveto Zagorc in Fanika Dobnik. Savinjčan Kulturno društvo Jurij Mozirje, Zavod za kulturo Mozirje Zaključen letošnji slikarski ex-tempore Konec letošnjega septembra so se slikarji iz vse Slovenije že petič zbrali na slikarskem ex-temporu, ki ga vsako leto organizirajo člani kulturnega društva Jurij iz Mozirja. 15 udeležencev seje 12. novembra zopet zbralo, saj so po pripravljeni okrogli mizi odprli razstavo likovnih del, ki so nastala v času srečanja. Na okrogli mizi so se slikarji pod mentorstvom dr. Jožeta Muhoviča lotili razprave na temo Kako razumeti moderno umetnost? Po mentorjevem uvodnem krajšem predavanju se je vnela razprava o tem, kaj sploh je moderna umetnost in na kakšen način jo ovrednotiti. Ustavili so se ob vprašanju, ali jo je sploh potrebno razumeti ali je dovolj, da jo le doživljamo. Bili so si enotni, da je razumevanje več kot potrebno, saj je umetnost del stvarnosti, ki iz vsakdanjosti izstopa inje kot takšna gonilo družbenega dogajanj a in razvoja. Likovna dela so zgoščena realnost in odraz slikarjevega pogleda na svet. Ta ni nujno takšen, kot so ga vajeni ostali ljudje. Prav zavoljo tega je vsaka umetniška slika gonilo, ki naj ostale ljudi, opazovalce, popelje skozi čas naprej. Ločnica med modernim in nemodernim je tanka in redki so tisti, ki smejo vrednotiti umetniška dela. Prav prenagljene sodbe so mnogim umetnikom za časa nji- \ova Štifta Udeleženci otvoritve so z zanimanjem prisluhnili predstavitvi nastalih del (foto: Ciril Sem) hovega življenja odrekale slavo in zaslužen družbeni položaj. Večini izmed njih je to priznanje nato prinesel čas. To dejstvo potrjuje, da so slikarji v mnogih primerih pred časom, da so njihova videnja v času njihovega življenja nesprejemljiva in nedoumljiva. Zato tudi ne dosežejo tistega, kar bi jim moralo pripadati. Po okrogli mizi je sledila otvoritev slikarskih del, ki so nastala med letošnjim druženjem slikarjev v Šmihelu. Na letošnjem že petem ex-temporu so sodelovali dr. Jože Muhovič iz Ljubljane kot mentor, Peter Matko iz Šmartnega ob Paki, Metod Sem iz Mozirja, Karmen Goričar iz Ljubljane, Drago Jerman iz Lukovice, Vojko Gašperut iz Kopra, Vinko Železnikar iz Mengša, Anka Rakun z Rečice ob Savinji, Konrad Marčinko, Alojz Zavolovšek, Jože Kramberger injure Repenšek iz Mozirja, Terezija Bastelj iz Gornjega Grada, Mojca Vilar iz Domžal, Marjan Miklavec iz Sežane, iz Turnišča sta prišla Avguštin Černi in Drago Gorjan. Dela slikarjev je na otvoritvi predstavila umetnostna kritičarka Milena Koren Božiček, v kulturnem programu pa sta sodelovali učenki Glasbene šole Nazarje Benjamina in Kristina Šuster ter družina Repenšek iz Mozirja. Program je povezovala Vladka Planovšek. Slikarji in slikarski ex-tempore so v Mozirju in njegovi okolici našli svoj prostor pod soncem. Bogat kulturni dogodek, katerega gonilna sila je Jure Repenšek, bo zato tudi v prihodnje ostal del mozirskega kulturnega dogajanja, ki je prav zavoljo zanesenjakov iz leta v leto pestrejše. Benjamin Kanjir Zvon skupne ljubezni Za župljane župnije Marije Zvezde v Novi Štifti in okoliške prebivalce sta bili sobota in nedelja pred dnevom mrtvih dneva slovesnosti in radostne izpolnitve. Sprejeli in slovesno so blagoslovili nov zvon, kateri od nedelje naprej iz lin cerkvenega zvonika poje radost in mir, oznanja veselje ter veleva ljubezen do Boga in domače zemlje. Težko je kaj reči ob dejstvu, da je narju in ordinariju mariborske škof- katerimi so brhka dekleta “preplavi- mala župnija, šteje komaj kaj več kot šesto duš, zmogla v časovno kratkem obdobju zbrati zajetna sredstva, stopiti skupaj in dokazati vsem omahljivcem, da je življenje na nekakšnem robu urbanosti povezano in nedeljivo. V veliki meri gre renesanso medsebojne povezanosti pripisati župniku Lojzetu Ternar-ju, ki je z svežo energijo in človeškim pristopom zainteresiral ljudi. Izdelavo zvona, ki poje na čast sv. Jožefu in blaženemu škofu Slomšku so zaupali žalskemu Feniksu. 2310 kg težak zvon se je na poti proti zvoniku Marijine cerkve ustavil na farni meji, kjer so ga pozdravili številni domačini, zadnji kilometer poti so ga spremljali tudi gasilci in pihalna godba. Okrog tisoč ljudi se je zbralo v nedeljo ob domačem župniku Ter- ije dr. Francu Krambergerju. Slednji je blagoslovil in posvetil “Jožefov in Slomškov” zvon na mestu, kjer je pred 145 leti tedanji lavantinski škof Anton Martin Slomšek posvetil Marijino svetišče na Metuljnem griču. Slučajnost ali kaj globljega, odgovor ni preprost; menda ga gre iskati v pesmi skupne ljubezni iz lin novaš-tiftne romarske cerkve. Tam na skrajnem, menda tudi začetnem kotu Zgornje Savinjske doline. Veselje ljudi, domačinov še posebej je bilo neizmerljivo, dobrota in hvaležnost sta bili spremljevalki nevsakdanje slovesnosti. Najtežji zvon iz tovarne Feniks, gotovo bi bilo krivično neomeniti mojstrov, ki so natančno skrbeli za pravilnost del, je pokazatelj moči, ki izvira iz sloge. “Zelo smo veseli, zvon pripada skoraj vsaki hiši v fari, tudi dobrote s la” prostor pred cerkvijo so vse podarjene”, je povedal ključar in organizator del Ivan Rihter. Čas dela torej in čas slovesnosti, predvsem pa čas dobrega vzgleda in povezanosti. Edi Mavrič - Savinjčan a.oiUKg lezaK zvon dr. Franc Kramberger (foto: Ciril Sem) Na trgu 22, Mozirje' ^ tel.: 063/832-200 jv! s ^ '*4 > # /ri Bliža se novo leto, zato obdarite svoje naj dražje! Ob tej priložnosti Vam nudimo: 10% popust za vse zlate izdelke. Dobrodošli v Zlatarstvu Kožic! - žaluzije - rolete MAROVT GREGOR s.p. Bočna 60 SL-3342 Gornji Grad Tel. / faks: ++386 (0)63 845 210 ..-................. nad Mozirjem *-245 PRIREJA ZADNJI PLES V LETU 1999 v soboto, 18. DECEMBRA, ob 21.00 uri, s priljubljenim pevcem MARJANOM SMODETOM in Štajerskim triom. Prireditev bo v telovadnici OŠ Šmihel. PRIDITE, ČAKA VAS OBILO ZABAVE! Šmihel Tel.: 83 Savinjski medruštveni odbor planinskih društev Vrniti zaupanje v osrednjo planinsko organizacijo Seja članov predsedstva Savinjskega medruštvenega odbora v Mozirju je odstrla precej problemov s katerimi se v zadnjem času soočaju v osrednji organizaciji planincev. Vendar, je dejal Adi Vidmajer, podpredsednik zveze, notranji problemi nikakor niso in ne smejo biti prepotencirani. Prenova planinske organizacije pomeni vrniti ponekod omajano zaupanje, obračanjev preteklost po Vidmajerju pa pomeni stagnacija zveze. Predsedstvo SMDO PD se je tokrat sestalo v Mozirju (foto: Ciril Sem) 0 notranji organizaciji PZ Slovenije so razpravljali tudi na seji upravnega odbora zveze, kjer so bili prisotni enotnega mnenja, da je pravila potrebno spremeniti in jih prilagoditi ljudem na terenu. Torej tistim, ki z veliko volje in volunter-sko delajo v planinskih društvih. Delo mladih je po znanju in strokovni izobrazbi na visokem nivoju. Torej se za bodočnost planinstva ni bati, je bil upravičeno prepričan Maksimiljan Korošec. Adi Vidmajer pa je prepričan, da si savinjsko planinsko območje zasluži planinski muzej, nenazadnje bi ljudem imeli kaj pokazati in planinski izobraževalni center. Podpredsednik slovenske planinske organizacije je v podkrepitev slednjega poudaril strokovno delo SMDO. S centrom, idejno so razmišljali o Okrešlju, bi temu področju odprli širše možnosti. Za realizacijo je potrebno animirati tudi državo, gre za vprašanje razvoja mladih, torej pomoč iz tega naslova ne bi smela biti vprašljiva, je bil prepričljiv Adi Vidmajer, ki je tudi član strokovnega sveta pri vladi za šport. Savinjčan OPRAVIČILO V 24. številki smo na strani 13 namesto aktualnega prispevka o miklavževanju na Rečici ob Savinji pomotoma objavili eno leto star prispevek z naslovom Obzorje je rdeče, Miklavž pa kekse peče... Do pomote je prišlo, ker je imela nova datotekaidentično ime kot stara, žal pa napake v fazi korektur zaradi časovne stiske nismo pravočasno opazili. Zaradi neljube pomote se vsem prizadetim vljudno opravičujemo. Uredništvo Rečica ob Savinji Med zahvalami in pozornostjo Prvo nedeljo v novembru so se na Rečici srečali starejši občani, ki so si v jeseni življenja naložili že sedemdeseti križ ali več. Organizator srečanja, Krajevna skupnost Rečica, je srečanje pričel s sveto mašo, ki jo je posebej za starejše daroval monsignor Jože Vratanar, župnik iz Radmirja, in s tem želel poudariti hvaležnost za vso dobroto ter pozornost in spoštovanje do ljudi, ki so nam ustvarjali naš sedanjik. Po maši so srečanje nadaljevali v gostišču Čujež na Rečici, ki je bil za vse, ki so prvo novembrsko nedeljo želeli preživeti s prijatelji in znanci ter obujati spomine na dni, ko so še aktivno sodelovali v oblikovanju in izgradnji kraja, skoraj pretesen. Občanom je spregovoril župan občine Mozirje Jože Kramer, ki je prisotnim zaželel veliko lepih trenutkov in veselja v življenju, ki so ga do sedaj živeli polno in vsem nam dali marsikatero izkušnjo in nasvet. Zbrane je pozdravil tudi predsednik Krajevne skupnosti Rečica Peter Kolenc, ki ni skoparil z besedami zahvale za vse, kar so do sedaj storili. Izrazil je veliko zadovoljstvo ob dejstvu, da so se srečanja udeležili v tako velikem številu, najstarejšima v krajevni skupnosti Katarini Turk in Francu Gričarju pa je izročil priložnostno darilo. Srečanje so popestrili rečiški osnovnošolci s kulturnim programom, ob zvokih harmonik učencev Darka Atelška pa se je marsikdo tudi zavrtel. Marija Sukalo SPV občine Nazarje Kontrola zimske opreme Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Nazarje je v sodelovanju s Policijsko postajo Mozirje zadnji novembrski dan izvedel preventivno akcijo kontrole zimske opreme. Akcija je potekala v Kokarjah, pri ustavljenih avtomobilih pa je komisija preverjala nastavitev luči, delovanje svetlobnih teles, izpravnost zimske opreme in ustreznost tekočine za čiščenje vetrobranskih stekel. Največ pomanjkljivosti so ugotovili pri zimskih pnevmatikah (44% vseh ugotovljenih pomanjkljivosti), sledijo pa nepravilna nastavitev žarometov (23%), okvare na svetlobnih telesih (22%) in neustreznost tekočine za čiščenje vetrobranskih stekel (11%). SPV občine Nazarje bo s preventivnimi akcijami nadaljeval v začetku prihodnjega leta. Bočna Praznik starejših krajanov Srečanja starejših krajanov so po Zgornji Savinjski dolini že tradicionalna. Prav je, da se starejšim izkaže pozornost vsaj enkrat naleto. Za mnoge je to edina možnost druženja, da pridejo med svoje vrstnike, se pogovorijo in poveselijo. Na povabilo Rdečega križa in Krajevne skupnosti Bočna so se tamkajšnji starejši krajani pred nedavnim zbrali v dvorani zadružnega doma. Ob belo pogrnjenih in z dobrotami obloženih mizah so se pogovarjali sami veseli obrazi. Prisluhnili so predsedniku Rdečega križa Ivu Srčniku, predsedniku KS Marku Potočniku in gornjegrajskemu županu Toniju Riflju. Omenjeni so starejšim zaželeli veselo druženje, trdno zdravje in dobro voljo. Župan je tudi obljubil dom za ostarele v domačem okolju. Za veselo razpoloženje so poskrbeli otroci iz vrtca s svojima vzgojiteljicama. Peli in plesali so tako prisrčno! Otroci so res naše veselje. V svoji sredi so imeli starejši dva krepka starostnika - 85-letnega Toneta Zagožna in 92-letno Ivanko Slapnik. Najstarejše krajanke, 97-letne Berte Miklavc, žal ni bilo. Večna spremljevalka vesele družbe je še vedno pesem, ki je napolnila vso dvorano. Pesem za pesmijo in še harmonika je vabila. »Kdo bi zmiraj bil doma, to ne more biti, želja moj’ga je srca med prijatle iti!« Misli se prepletajo, spomini oživljajo - največ lepi, slabi se pozabijo. Hvala vsem, ki so se trudili in pripravili še en nepozaben dan starejšim Bočankam inBočanom. MR Društvo prijateljev mladine Gornji Grad Pomagajmo Anji V ponedeljek, 29. novembra, so se v Gornjem Gradu na pobudo tamkajšnjega Društva prijateljev mladine zbrali predstavniki društev in župan Toni Rifelj. Predstavljen je bil projekt »Pomagajmo Anji«, ki je že v teku (v Savinjskih novicah smo o tem že poročali). Gornjegrajsko Društvo prijateljev mladine želi omogočiti nakup računalnika z vrstico za slepe, s katerim bi omogočili šolanje Anji Černevšek. In ne le to. Za Anjo bi bilo to okno v svet. Nihče ni rad v temi. Tudi Anja ne. Zato so v društvu pripravili več akcij, katerih izkupiček bo namenjen Anji. Kdor v tem predprazničnem času, ki je napolnjen z radostjo, srečo in lepimi željami, čuti, da bi rad poklonil nekaj zares lepega in bi rad naredil nekaj zares humanega, naj prisluhne srcu in prispeva za lepšo in srečnejšo Anjino prihodnost. Številka žiro računa: 32810-678-52630 - za Anjo. Mojca Štancar Klub zgornjesuvinjskih študentov vabi vse člane in bodoče člane na 2. tradicionalno zimovanje, ki bo v soboto 18. in nedeljo 19.12.1999 na Menini planini. Zbor pred dvorano v Bočni ob 13.00 (po južni). Info: 041/771-846,041/833866; 063/833631 4 A.W :\ ;I 4 r 7 •) KVAS®® Na trgu 27, Mozirje V majhnem se skriva veliko. Če želite presenetiti svoje najdražje v BOŽIČNO - NOVOLETNEM ČAŠO, vas vabimo k nakupu vseh vrst zlatega nakita. Decembra vam nudimo praznični popust VESELJE PRAZNIKE! KF Klub zgornjesavinjskih študentov Posvet za predstavnike mladinskih organizacij 2 2. in 2 3. oktobra je v hotelu Paka v Velenju potekal posvet za predstavnike in predstavnice mladinskih organizacij iz občin Braslovče, Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Polzela, Prebold, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Tabor, Velenje, Vransko in Žalec. Posvet je pripravil Mladinski svet Slovenije pri Uradu RS za mladino, udeležilo pa se ga je razmeroma veliko povabljenih organizacij in malo županov (2). S strani mladinskih organizacij smo se posveta iz Zgornje Savinjske doline udeležili predstavniki društva podeželske mladine in kluba zgornjesavinjskih študentov, od županov pa ni bilo nikogar. Prvi dan posveta so vsi udeleženci predstavili svoje delo in načrte. Naslednji dan smo se seznanili z naslednjimi temami: 1. Evropska listina o vključevanju mladih v lokalno in regionalno življenje. Aktivno vključevanje mladih v lokalno in regionalno življenje ima danes zelo širok pomen. Vključevanje mladih v mladinske organizacije in asociacije, mladinske klube, mladinske centre in posamezne projekte omogoča njihovo socialno integracijo. 2. Predstavitev Urada RS za mladino in Mladinskega sveta Slovenije. Delo MSS-a na nacionalni ravni se je začelo z željo, da bi zagotovili boljše pogoje za delo mladinskih organizacij. Velik del delovanja MSS-a predstavlja tudi usposabljanje in izobraževanje. 3. Predavanje dr. Alberta Mrgoleta z naslovom Potrebe mladih v sodobni družbi. 4. Financiranje delovanja mladih in mladinskih organizacij. 5. Program Mladi za Evropo. Je eden izmed treh programov, ki jih Evropska unija izvaja na področju izobraževanja, usposabljanja mladine. Skupaj s programom Socrates in Leonardo Da Vinci predstavlja komplementarno zasnovan okvir možnosti za socializacijo, splošno izobraževanje ter poklicno usposabljanje mladih v Evropski Uniji. 6. Po kosilu smo sodelovali v izvirni igri »gradnja mostov«, ki je bila namenjena za boljšo predstavo o pomenu skupinskega dela pri izvajanju projektov, posvet pasmo zaključili z oblikovanjem skupnih pobud za prihodnje sodelovanje. IB Udeleženci posveta iz Zgornje Savinjske doline Romanje v Lurd Če hočeš doživeti vero... Zadnjo septembrsko nedeljo smo se romarji iz Mozirja z avtobusom podali na pot proti Lurdu. Vožnja je potekala hitro in mirno. Ponoči smo se vozili po Ažurni obali, ki se je bleščala v soju neštetih luči. Pri Nici smo se ločili od morja in se podali proti Avignonu. V tem, nekdaj “papeškem mestu”, smo se ustavili malo dlje, saj smo tu imeli mašo in ogled papeških stavb. Za tem nas je pot vodila proti mestu Carcassonne, kjer smo si ogledali mogočno utrdbo, znotraj katere je tudi lepa cerkev. Po tem ogledu smo se odpeljali naprej proti Lurdu. To je čudovito mestece pod Pireneji, kjer se srečuje na tisoče romarjev vsega sveta. Tja smo prispeU v ponedeljek in se namestUi v manjšem hotelu. V torek zjutraj smo imeli mašo pred votlino, kjer se je leta 1858 Marija prikazala Bernardki. Biti prisoten in sodelovati pri taki sveti maši je poseben čar, ki te enostavno prevzame. Dopoldne smo si ogleda- li vse čudovite cerkve v neposredni bližini votline in baziliko papeža Pija X., ki je v celoti pod zemljo in sprejme do 30 tisoč ljudi. Za tem smo bili v Bernardkini rojstni hiši, popoldne pa smo se odpravili na hrib, na katerem je postavljen križev pot, ki je ponazorjen s kipi naravne velikosti. Nato smo si ogledali še procesijo invalidov. Po večerji smo imeli procesijo z lučkami. Ibdi ta poteka po isti poti kot procesija invalidov, le da je m množica vebko večja, molitev in pesem med procesijo še bolj glasna. V sredo zjutraj smo se zbrali v baziliki Pij a X. Pred sveto mašo (to je maša narodov) se tu opravi slovesen mimohod vseh držav udeleženk. Tako smo tudi mi s svojim predstavnikom pokazali, da smo Slovenci prisotni v množici romarjev. Za tem je bila sveta maša, ki jo je vodil kardinal, somaševalo pa je okrog 400 duhovnikov. Po kosilu smo nakupili nekaj spominkov, natočili nekaj lurške vode, še enkrat obiskali votlino prikazovanja in že se je bilo treba posloviti od Lurda. Zjutraj smo prispeli v Nico. Tu smo si ogledali bogato hotelsko naselje, za kaj več pa ni bilo niti časa niti denarja. Tako smo krenili na pot po Ažurni obali preko Monaka, kjer smo videli, kaj si lahko privoščijo tisti, ki imajo debele denarnice. Popoldne smo prispeli v Sirmione ob Gardskem jezeru. Th smo imeli še zadnjo mašo na našem romanju. Po maši in okrepčilu smo se odpeljali proti Mozirju, kamor smo prispeli v poznih večernih urah. Seveda je to le delček utrinkov z našega romanja. Če bi hotel opisati vse lepote in občutke, katere smo doživeli... To se preprosto ne da! “Kdor ne zna plavati, naj gre na morje. Če hočeš doživeti vero - moraš romati v Lurd,” pravi mozirski župnik Ivo Suhoveršnik. Roman Čretnik Turistično društvo Rečica ob Savinji Za nepozaben božični čas Leto se izteka, pred vrati je božični čas, ki naj bi prinesel mir in spokoj med vse narode in rase na celi zemeljski obli. Božič je tipičen družinski praznik. Ljudje takrat ostajajo doma; po prepričanju naših prednikov je to tako velik praznik, da ga ne smemo motiti niti z obiski. V Sloveniji je poleg okrašene smrečice božič povezan tudi s postavljanjem jaslic. Kdaj so začeli po cerkvah in hišah postavljati jaslice, ni znano. Pri njih gre za prizore Kristusovega rojstva, poklonitve pastirjevin treh kraljev. Prve ceikvene jaslice v Sloveniji so postavili jezuiti v Ljubljani pred več kot šti-ristopetdesetimi leti, iz cerkva pa so se potem širile v meščanske domove. Na podeželje so prišle v začetku 19. stoletja in svoje mesto našle v bogkovem kotu. S časom so oblikovali figurice iz različnih materialov, jaslice postajajo vse bolj pisane in vse bolj nepogrešljiv spremljevalec božičnega praznovanja. Pred leti so ponekod v Sloveniji začeli postavljati drugačne, “žive” jaslice. Prve takšne so bile v Postojnski jami, potem se je lep običaj razširil še v nekatere slovenske kraje. Da bi bil božič še lepši in še bolj drugačen, so se tudi člani Thrističnega društva Reči- ca ob Savinji odločili, da postavijo žive jaslice, prve v Zgornji Savinjski dolini. Jaslice, ki bodo ponazarjale Kristusovo rojstvo, čaščenje pastirjev in prihod treh kraljev, bodo člani TD postavili na Suhi - v neposredni bližini gostišča Atelšek. Jaslice bodo na ogled v nedeljo, 26. decembra, od 17.30 do 21 ure (prva predstava bo ob 17. 30, ponovitve ob 18.15,19-, 19-45 in 20.30); v ponedeljek, 27. in v torek, 28. decembra, pa od 19-do 21. ure (prva predstava ob 19-, ponovitve 19-45 in 20.30). Rojstvo Jezusa bodo slavili angel z oznanilom, pastirji, iz ozadja bodo na prizorišče prihajali trije kralji; seveda bosta ob jaslicah s Kristusom stala Marija injožef... Dogajanje bodo spremljale prelepe božične pesmi, ki jih bodo zapele članice Dekliškega pevskega zbora sv. Kancijana z Rečice... Po polurnem kulturnem programu si bodo obiskoval- ci lahko pobliže ogledali žive jaslice. Za okrepčilo v večernih urah (ne pozabite - v tem tednu so počitnice, tako da tudi najmlajši ne bodo prikrajšani za ogled jaslic) bodo poskrbeli v gostišču Atelšek, pot do prizorišča bo osvetljena in primerno označena. Člani turističnega društva pa opozarjajo vse obiskovalce, naj bodo za ogled živih jaslic primerno oblečeni in obuti, saj se bo vse dogajanje odvijalo na prostem. Precej Rečičanov je že odločenih, da bodo na prizorišče odšli peš z baklami, kar bo čarobnost večera le še polepšalo. V imenu Turističnega društva Rečica ob Savinji vabljeni na Suho, h gostišču Atelšek, kjer bodo obiskovalcem pričarali nepozabne trenutke Kristusovega rojstva. Marija Sukalo Janez Solar iz Primoža Spomini državnega prvaka z motorno žago Janez Solar (foto: F. Kotnik) Na svet je pokukal pred 55 leti kot nezakonski otrok v Primožu pri Ljubnem. Že kot devetletni deček je moral s trebuhom za kruhom. Najprej je pri sosedu pasel krave, nato pa je kot pomočnik delal še na dveh kmetijah. Prvo »pravo« zaposlitev je našel v podjetju Savingrad na Ljubnem, a že po letu in pol je moral v vojsko. Ko se je vrnil, se je zaposlil pri takratni gozdni upravi, kjer je najprej delal kot sekač, kasneje pa je dvajset let delovne dobe preživel na traktorju. Tekmovanja z motorno žago se je prvič udeležil leta 1974, v drugi polovici sedemdesetih let pa se s tem ni veliko ukvarjal. Poskusil je znova v začetku osemdesetih let in leta 1984 postal republiški oziroma slovenski prvak. Štiri leta kasneje mu je uspel še veliki met - osvojitev naslova državnega prvaka. »Takrat bi se moral udeležiti svetovnega prvenstva, toda v Beogradu se niso strinjali, da bi ga organizirali v Sloveniji. Jugoslavija naj bi bila namreč organizator SP. Zaradi sporov na zvezni ravni se je potem nehalo tudi državno prvenstvo.« Tekmovanja gozdarjev so bila zelo zanimiva. Janez Solar, možakar čvrstega stiska rok in iskrivega pogleda, je bil pred dobrimi desetimi leti prvi gozdar bivše Jugoslavije. Bil je namreč državni prvak v delu z motorno žago. Danes jih je bolj malo, ki se z veseljem spominjajo poznih osemdesetih let, ko smo se Slovenci v ozračju napetosti in negotovosti pripravljali na osamosvojitev, toda Janez Solar ima na tiste čase kar lepe spomine. Nenazadnje je bil takrat še zdrav, danes je invalid III. kategorije in dela v nazarskem podjetju GlinIPP. Merili so se v različnih tehnikah in izvedbah žaganja ter obvladovanja motorne žage. Pri tem ni bila pomembna le kvaliteta opravljenega dela, temveč tudi porabljen čas. Za nameček so morali tek- Po eni izmed Šolarjevih gozdarskih zmag (foto: Ciril Sem) movalci odgovarjati še na vprašanja iz varstva pri delu in samoupravljanja. Maksimalno število točk je bilo 1050, prvouvrščeni pa so običajno dosegli okrog 900 točk. Janez Solar se živo spominja precejšnjega števila udeležencev teh tekmovanj, med katerimi so bili nekateri, poleg njega seveda, zares odlični. Že pokojni Ivo Mlačnik je na svetovnem prvenstvu osvojil srebrno medaljo, zelo dobra sta bila tudi Stanko Voler in Andrej Lenko. Toda čas, ko je človek na višku moči, hitro mine. V življenje se rada prikrade bolezen in tako se je zgodilo tudi Janezu Solarju. Težke obremenitve v gozdu so terjale svoj davek: operacijo hrbtenice. Janez je postal invalid III. kategorije in ker v Gozdnem gospodarstvu Nazarje, kjer je preživel večino delovne dobe, zanj ni bilo ustreznega dela, se je lani zaposlil v invalidskem podjetju Glin IPP. Thdi danes rad poprime za vsako delo, ki ga zmore, jezi ga le to, kot pravi, da »je veliko mladih doma brez službe, invalidi pa moramo garati tudi na stara leta.« A že hip za to kritično mislijo, se čelo Janeza Solarja zjasni, njegov iskriv pogled znova zapleše po sobi in povpraša me, če vem najnovejši vic. Seveda ga ne vem in ko mi ga pove, se mu skupaj prešerno nasmejiva. Janezov duh je močnejši od telesa in to mu daje moč v času, ko se njegova delovna doba približuje izteku. Spomini na zmage z motorno žago pa bodo ostali za vedno... Franci Kotnik Marija in Alojz iz Spodnjih Pobrežij Srečna ob 50-letnici skupnega življenja Pred nedavnim so /a družinsko mizo sedlijerajevi, po domače Vrbinovi iz Spodnjih Pobrežij, in ob prijetnem klepetu, izdatnem prigrizku ter zdravici obeležili petdeset let skupnega življenja Marije in Alojzajeraj. Hčerki Marica in Slavica z vnuki ter ostali bližnji sorodniki so želeli, dabi starša sklenila simbolično »zlato« poroko tudi pred poročnima ustanovama, aso na željoobeh slavljencev to slovesnost opravili kar v družinskem krogu. Srečanje zaradi tega ni bilo nič manj prisrčno, saj so se vsi spominjali časa, ko sta se sedaj 7 5- oziroma 76-letna zakonca najprej »ugledala«, nato zasnubila, leta 1949 pa tudi poročila na kmetijo Vrbinovih na Spodnjih Pobrežjah. Alojz je še vedno krepak možak. Kruh si je služil v tujini, doma pa kot furman, delavec v lesni industriji in gozdarstvu, glavno delo pa ga je vedno čakalo doma na srednje veliki, ure-jeni kmetiji. Sedaj sta Jerajeva ena redkih v vasi, ki se na zemlji še vedno ukvarjata s prirejo bikov (sedaj imata v hlevu kar 14 repov), za domače potrebe pa tudi z ostalo živino. V nekdaj idilični kmečki vasi zdaj ni več vse tako, kot bi moralo biti, se spominjata Jerajeva Micka in Lojze. »No, tudi nama ni več tako, kot je bilo včasih, ko sva bilaše mlajša«. Lepo pa jima je bilo pred dnevi, ko so na zdravje malemu trimesečnemu pravnuku Martinu spili kozarček ob Martinovem prazniku. Ob lepem jubileju se čestitkam, ki sta jih zlatoporočenca prejela ob praznovanju, pridružujemo tudi pri Savinjskih novicah, saj smo izvedeli, da sta naročnika od vsega začetka. Vsako številko skrbno prebereta, saj se vedno najde kaj zanimivega in koristnega. lože Miklavc — Marija in Alojz Jeraj ob zlatem jubileju zvestobe (foto: JM) Dol Suha Dolenjci pri Bidru Zgornja Savinjska dolina je zanimiva za vse ciljne skupine turistov. Ti si ne ogledujejo samo kulturnih in naravnih znamenitosti, zanima jih tudi kmetijstvo in živinoreja. V pomoč pri tem jim je kmetijska svetovalna služba. Svetovalke pomagajo izletnikom spoznati vse pozitivne in negativne strani kmetovanja v dolini. V dolini je kar nekaj kmetij, ki lahko obiskovalcem predstavijo kmetijsko in živinorejsko proizvodnjo. Med njimi je tudi kmetija Jožeta Bidra v Dol Suhi, ki se pretežno ukvarja z živinorejo. Svoje delo si je olajšal z različnimi stroji, ki jih je sam izumil in skonstruiral. Stroje in izume na kmetiji je ob pomoči kmetijske svetovalke Štefke Goltnik predstavil tudi članom Govedorejskega društva Škocjan pri Novem mestu, ki so obiskali kmetijo prvo soboto v novembru. Marija Sukalo Spomin na Robanovega Joža Bil je mož volje, ljubezni in dela 30. oktobra je minilo 26 let, odkar je, ne samo Solčava, ampak cela Slovenija, utrpela bridko izgubo. Umrl je Robanov Joža, človek polnvere, upanja in ljubezni, ki slovenski javnosti in tudi zunaj naših meja ni bil neznan. Poznalo gaje vse od popotnikov, planincev, alpinistov, predvsem pa se je vtisnil v spomin revežem, saj je kot trgovski pomočnik pred drugo svetovno vojno rad pomagal vsakemu, ki je bil brez denarja. Bil je tudi usmiljen do družin z mnogimi otroki. Spominjam se bližajočih velikonočnih praznikov. Oče je bil na orožnih vajah, mama pa doma s šestimi otroki in brez denarja. Primorani smo bili iti s prošnjo v zadrugo, da bi nam poslovodja dal prepotrebne stvari »na puf« oziroma na knjigo. To je bilo očitno z njegove strani nemogoče, Joža pa je sceno ves čas le opazoval, ko pa smo hoteli vsi objokani zapustiti trgovino, nas je poklical nazaj in nam s svojim denarjem plačal vse stvari, ki smo jih potrebovali za preživetje. Joža je vrsto let objavljal svoje članke v raznih revijah in časnikih, kot na primer v Planinskem vestniku, Kmečkem glasu, Družini in Lovcu. Pisal je o doživetjih v naravi, katero je neizmerno ljubil. Vselej je povzdignil glas, ko je bilo to potrebno zaradi onesnaženja in oskrunitve narave. Thdi njegova zasluga je, da je ostal delček narave, ki ga sedanji rod neguje in čuva naprej, čist in nedotaknjen. Robanov Joža je bil mož volje, ljubezni in dela. Z jekleno voljo je premagoval vse težave na svoji življenjski poti. Iz preprostega kmečkega dečka je postal vzoren, ugleden mož, lahko bi ga imenovali učitelj. Joža ni mnogo govoril, zato pa je več delal: na vrtu, na njivah, v gozdu in za pisalno mizico v svoji sobi v hišici poleg domačije. Nazadnje, ko si je tudi sam že naložil nekaj let, je ljubeznivo stregel svoji bolni materi, ki jo je zelo ljubil. Kot je omenil v knjigi, si ni mogel odpustiti, da ji ni bil v tolažbo ob njeni zadnji uri. Joža ni bil nikdar poročen, zanj je bila edina ljubezen beseda mati. Njegovo temeljito in obširno znanje ga je usposobilo za delo vojščaka na narodnem, gospodarskem, kulturnem in leposlovnem polju. Z marljivostjo čebele je zbiral po knjigah in med ljudstvom vse, kar je bilo kakorkoli povezano z domačo grudo in ljudmi, s katerimi je živel. Kar je našel lepega, dobrega, zanimivega, ni ohranil le zase, ampak je objavil v prej omenjenih revijah in knjigah. Delo in znanje sta mrtvi, ako jih ne oživlja ljubezen. In Robanov Joža je ljubil neizmerno rojstno zemljo in materin jezik. Rojen pri Robanu, kjer se vsa stoletja ni nikdar menjala lastnina, je kot otrok spoznaval lepoto slovenske zemlje, poslušal njeno govorico in njene pesmi. Že takrat se mu je to vtisnilo v njegovo mehko, za vse lepo in dobro sprejemljivo srce. Svoji ljubljeni domovini je ostal zvest vse do svoje prerane smrti. Miro Prodnik SERVIS HLADILNIKOV IN ZAMRZOVALNIKOV MILAN TERGLAV, POLZELA 137a TELEFON: 063/720-406 GSM: 041/661-309 VAM ŽELI VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2000! Prodor karavanov 4x različno pa vendar 4x enako Mercedes T bo stopil na trg v začetku leta 2000 in bo z dvojnimi lučmi spominjal na večje brate. Popolnoma novo zasnovani razred C naj bi svojo slavo žel predvsem z modelom T. Odlična kvaliteta izdelave in vozne lastnosti naj bi dvigovale prodajne rezultate. Bomo videli. Motorji se bodo pričeli pri 140 KM in nadaljevali s CD1 do 170 KM. Prtljažni prostor naj bi se z lahkoto prelevil v 1.510-litrsko luknjo. Solidno. Seveda noče zaostajati niti Rover, ki bo na osnovi modela 75 ponudil karavansko izvedenko v istem času kot Mercedes. Motorji od 120 KM dalje in prtljažni prostor do 1.450 litrov so podatki, ki omogočajo nemoten prevoz palic za golf. Eleganca in uporabnost, bi rekli pri Roverju. Kot športni karavan nastopi nova alfa 156 sport wagon. Elegantne linije in športni motorji so namenjeni tradicionalnim ljubi- Alfa 156 teljem izdelkov alfa romeo. Moč vse tja do 190 KM in užitki v obilici adrenalina. Kogar karavani niso prepričali, naj še malce počaka. Kdor pa razmišlja s trezno glavo, bo v prihodnje kupoval karavane. Dobra razloga sta vsaj dva: udobje pri koriščenju prtljažnega prostora in večja vrednost pri končni prodaji. Igor Pečnik Rover 75 Ford mondeo, mercedes T, rover 75 estate in alfa romeo 156 sport wagon. 4x različno pa vendar 4x enako! Doba modernih karavanov se pravzaprav šele začenja. Klasične limuzine so “out”, v modi so enoprostorci, malčki in seveda karavani. Resnici na ljubo so klasične limuzine postale že kar malce dolgočasne in kdor se odloča za nakup novega jeklenega konjička, naj upošteva podatek, da se rabljeni karavani lažje prodajajo kot limuzine. No, to je vsekakor eden od dobrih razlogov za nakup karavana. Veliki upi pri Fordu ležijo na novem mondeu, ki je v zaključni razvojni fazi. S svojo obliko se bo seveda vklapljal v njihovo vizijo “New Edge Design”, ki jo je Ford začel aktivno uvajati z novim focusom. In da bo mera polna, pri Fordu odgovorni ljudje za marketing pričakujejo, da bo delež turnierjev (tako se imenuje mondeo karavan) dosegel kar Ford mondeo 68-odsotkov. Hm?! Če se vam na hitro zdi novi mondeo turnier podoben VW, se ne motite preveč, kajti glavni oblikovalec je prej delal pri W, sedaj pa je pri Fordu. Motorji bodo od 1,8 do 2,3 litra s 150 KM, v prihodnosti pa tudi bencinski z direktnim vbrizgom. In prtljažnik? Do 1.650 litrov! 041 636 434 □41 764 387 Vozniški izpiti za: - motorna kolesa - kolesa z motorjem - osebna vozila - tovorna vozila - avtobuse ^ - traktorje Uradne ure: V PROSTORIH IGEA Nazarje Iy od 8. do 15. ure, tel.: 831 962 Bf Tečaj CESTNO PROMETNIH PREDPISOV V Nazarjah: petek, 17. decembra, ob 17.00 uri. ' Praktični del vožnje se začne in zaključi pred avto šolo v Nazarjah. Možnost opravljanja izpita v CELJU ali VELENJU. Popust za dijake, študente in pripravnike. Plačilo do 10 obrokov brez obresti. ©O TRAFFIC Rosenstein avto- Tel: 832 937 GSM 041 698 252 TEČAJI VSAK MESEC NAJHITREJE DO VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Z RAVNO PRAVO MERO TRPLJENJA Točaj CPP se prične? vponedejek, 13. decembra 1999, ob 17. uri v gasilskem domu v Mozirju. Tečaj je za vse kategorije, vključno za kolo z motorjem. ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE POPUSTI PLAČILO S ČEKI NA VEČ OBROKOV! VARNO DELO S TRAKTORJEM Na podlagi tega tečaja in izpita "B" kategorije, ki ga že imate, pridobite izpit za traktor. Prijave sprejemamo v avto šoli Traffic v Gasilskem domu v Mozirju. cerkovnik, organist... Piše: Aleksander Videčnik Na samem začetku uvajanja osnovnih šol v Avstriji je bilo malo učiteljev in še ti niso bili državni uslužbenci, kot bi človek danes mislil. Do leta 1869, ko je stopila v veljavo tretja osnovnošolska zakonodaja, so bili učitelji župnijski plačanci, zato je bil njihov dohodek odvisen od gmotnih možnosti določene župnije. Opravljali pa so hkrati cerkovniki, organisti in šele potem tudi učitelji. Plače pogosto niso pozna- Učitelj, li, saj so prejemali od faranov razne dajatve v naravi (bera). Prav zaradi slabega gmotnega stanja v tem poklicu je bila tudi izobrazba učiteljev slaba. Znanje so si pridobivali na dvoletnih učiteljskih tečajih, ki so delovali v sestavu nekaterih glavnih šol (Celje, Maribor) ali normalk (Ljubljana, Gorica, Celovec, Trst). Njihov socialni položaj je torej bil skromen, tak pa tudi njihov strokovni ugled. Seveda so tiste čase bili v vsakem pogledu podrejeni cerkvenim predstojnikom. Po letu 1848 so se učitelji začeli povezovati v cilju, da si omogočijo ustrezno izobrazbo in dostojne dohodke. Že Matija Majar je opozarjal na neustrezno izobrazbo in slabe dohodke učiteljev. V šestdesetih letih 19- stoletja so končno pričeli v Avstriji ustanavljati štiri- letne strokovne šole (učitelišča) in to v Ljubljani, Mariboru, Celovcu, Gorici in Trstu. Tedaj se je za učiteljski poklic odločalo vse več žensk, ki pa so se šolale na posebnih, ženskih učiteliščih. V začetku so ženske poučevale le ročna dela, morda še gospodinjstvo, pozneje pa tudi ostale predmete. Učitelišča so imela priključeno osnovno šolo, tako imenovano “vadnico,” ženska pa so imela tudi otroške vrtce. Učitelji, ki so podučevali v kmetijskih nadaljevalnih šolah, so bili deležni praktičnega znanja v učnih vrtovih. Na učiteliščih je bil uveden le nemški jezik, toda kljub temu so številni mladi učitelji sledili klicu narodne zavesti in kar številni so bili na čelu narodnostnih gibanj. Po letu I869 so učitelji prejemali redne in boljše dohodke. Zanje so poskrbele okrajne ali deželne oblasti, seveda jim poslej ni bilo treba opravljati cerkvenih opravil, zato so se lahko bolj posvetili pouku. Kmalu so imeli svoja glasila, ki so skrbela za povezovanje učiteljev in hkrati tudi za izobraževanje. Pa tudi sicer je bilo vse več možnosti dodatnega izobraževanja. Seveda je razvoj šolstva hitro sledil okoliščinam bolj razvitih dežel. Posebno, ker je pač država s sprotnimi zakoni določala šolski red in hkrati skrbela za vsestranski razvoj šolstva. V času do razpada avstrijske države se je predvsem razvilo tesno povezovanje učiteljev v strokovna in narodna društva. Glasila so se množila in vedno več je bilo možnosti za ugledno družbeno življenje in družbeni položaj šolnikov. 1928 DelaDsko povezovanje po letu Zmotno je mnenje, ki še danes prevladuje med prebivalci Zgornje Savinjske doline, da tu ni bilo delavskih organizacij v Stari Jugoslaviji (I9I8 - 1941). Za zgodovino je pomembno vsakršno družbeno dogajanje, zato je prav, da se spomnimo začetkov delavskega gibanja med našimi predniki in rojaki. Razen znanih povezav v okviru Kmečkih fantov in deklet, ki so najbolj množično in organizirano delovali v Bočni in Šmartnem ob Dreti, so bili že leta 1924 poizkusi povezati delavstvo v sindikate. V Bočni so to želeli v okviru tedanjih socialno-demokratskih sindikatov. Toda na te pobude ni bilo odmeva, zato so po letu 1926 prihajali v dolino ljudje, ki so ponudili povezovanje v okviru sindikata krščanskih socialistov. Odmevnost je bila večja, saj je Jugoslovanska strokovna zveza, tako se je sindikat imenoval, ponudil sodelovanje vsem delavcem, ne glede na politično usmerjenost. Seveda je potrebno poudariti, da so naši ljudje bolj zaupali organizaciji, ki je izpričevala svojo krščansko privrženost. Tako so nastajale »strokovne skupine« delavcev, saj so te sprva štele le nekaj članov. Hkrati s to organizacijo so krščanski socialisti ponudili še povezovanje poslov vseh vrst, bodisi kmečkih ali drugih, v tako imenovano Poselsko zvezo. Tu ni bilo odmeva, saj so predvsem kmečki posli bili le še premalo razgledani za sindikalno delovanje. Delavci v naši dolini so bili največ kmečkega stanu, seveda še pretežno »kmečko« misleči in prav malo delavsko zavedni. Jasno je, da gre tako stanje pripisati dejstvu, da so ljudje delali predvsem na žagah, v gozdu in splavarili. Vse to pa je bilo več ali manj sezonsko delo. Veleposestvo Marijingrad je sicer že pričelo zaposlovati nekaj stalnih delavcev, postopno res vse več, toda tudi ti so bili v glavnem »dvoživke,« pomeni, da so delali tako pri podjetju, kot na kmetiji. Takšna struktura se je večinoma ohranjala vse do današnjih dni. Med tem, ko so se delodajalci kar uspešno povezovali v združenja in tako delovali usklajeno, so delavci postajali vse bolj »poceni delovna sila.« To je seve- da povzročilo postopno zavedanje izkoriščevalskih prijemov dobro povezanih lastnikov žag, flosarskih gospodarjev in ne nazadnje veleposestva. Tako je bilo razumljivo, da so izkoriščani delavci prisluhnili besedi sindikata. Seveda so bili na čelu vsega delavci veleposestva v Nazarjah. Morda smemo postaviti domnevo, da so bolj zaupali JSZ, ker je bil v vodstvu tega sindikata brat nazarskega ravnatelja inž. Lojzeta Žumra Srečko Žumer. Znano je, daje bil ravnatelj Žumer naklonjen delovanju tega sindikata in se je pogosto potegoval pri škofiji v Ljubljani v korist delavcev. Seveda so tam sprejemali osveščanje delavstva nelagodno in poznan je primer, ko ravnatelj Žumer ni uspel doseči povišanje plač žagarskim delavcem za 50 par (1 žemlja je stala toliko) in si je potem izposodil denar za izplačilo obljubljene povišice pri svojem očetu. Postopno so se povezovali še žagarski delavci in drvarji v Za-dretju, na Ljubnem, Lučah in Solčavi v sindikat lesnih delavcev. Delavske pravice je zas- topal sindikat in poskrbel za prve kolektivne pogodbe in vrsto drugih ugodnosti, kot je zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za primer nesreče. Pred okrajnim glavarstvom v Gornjem Gradu so se vrstile razprave okoli zahtev sindikata, delavce pa je zastopal sindikalni predstavnik iz Ljubljane. V glavnem so nastajali spori okoli mezd gozdnih in žagarskih delavcev. Tako je bilo vse do leta 1941, ko je okupator prekinil vsako povezovanje in ukinil sindikate. Vsekakor velja opozoriti na postopno osveščanje delavstva v naših krajih. Ob tem ne smemo pozabiti, da je velika zasluga za razmeroma hitro širjenje sindikata, posameznikov, ki so se zavestno postavili v bran delavskih pravic. Ti niso bili le iz vrst samih delavcev, pač pa tudi iz vodstva veleposestva, če smo omenili inž. Lojzeta Žumra, naj še omenimo tehnika Krča v Nazarjah, v Šmartnem (Volog) Purnata, na Ljubnem Naraksa, v Lučah Bogomirja Supina in Jožeta Celinška v Nazarjah. Še bi lahko naštevali imena tistih, ki so za ceno lastnih težav pomagali neukim delavcem. Benediktinski urbar Nadaljujemo s podatki za urad Savina. Michael Scurley, Janschecz Sneyder, tu ni jasen drugi del vpisa. Verjetno je bil Jančec krojač, vpis pa je z veliko začetnico, Lorencz Im ternawcz, Orožen tolmači zadnjo besedo kot »Trnavec,« Vlrich von pekkach, Orožen domneva, da gre za Petkovo, Martin sacznik, spet navajamo tolmačenje Orožna, ki piše, da je Sačnica bila kmetija celjskih grofov, ležala pa je na desnem bregu Savinje blizu Ljubnega, Ničla wodolnik, verjetno gre za priimek Vodolnik, Stephan pfeyfer Im Laas, mislimo, da bi lahko šlo za Pfeiferja v Lazah, V času, ko je potekala kmečka odveza, je bilo prebivalstvo v naši dolini v veliki meri pretežno kmečko. Le v večjih krajih je gosposka v času njenega upravljanja dovolila delati rokodelcem, največkrat pa je nad njimi imela določene pravice, tako so morali kmetje dajati delo le tistim, ki so bili »njihovi,« torej gosposki. Določene predmete in blago pa je bilo pridržano poslovanju »graščinskim« podjetjem, denimo mlini in žage. Ali pa primer, ko so lončarji smeli kupovati lončarska nosila izključno le od gosposke v Gornjem Gradu. Take razmere so seveda kmalu bistveno vplivale na gibanje prebivalstva. Kmetije so dobile enega gospodarja, ostali člani družine so si pogosto iskali kruha v mestih ali večjih naseljih. To lahko razberemo tudi v časopisu Bogoljub (št. 4, letnika 1899), ki navaja: »Mesta imajo vse preveč prebivalcev, vasi pa se praznijo. V Avstriji je bilo še leta 1880 od 100 mož kar 6l kmetov, to število pa je že po desetih letih padlo na 56.« Če je ta podatek za vso Avstrijo, ki je tedaj že imela velike Stephan marolt, Jacob Scoda, gotovo je to Jakob Škoda, Janšek weber, smemo trditi, da je Janžek bil tkalec. In Zauch W suche (Suha, ne desnem bregu Savinje, nasproti hriba sv. Primož) Jarne Sneyder, Orožen meni, da gre za Sušnika, Janško puchenfurter, Janez ze Nuspawm, Trebs wtrebuschy (Trebež blizu Ljubnega) Ničla Kumer, Wülfing Sacznik, Orožen zapiše, da je to Sačnik, Janšek ezerer, Chunrat Danonik, Vlreich Goltscin, verjetno Golčin, tovarne in močneje razvito rokodelstvo, moramo za naše prilike predpostavljati to razmerje med kmečkim in nekmečkim prebivalstvom še bolj na stran kmečkega. Proti drugi polovici 19- stoletja so pričeli tudi naši ljudje kar množično iskati delo v tujini, celo preko velike luže. Izseljencev je bilo vse več, saj doma ni bilo zaslužka. To je bila trnjeva pot v neznano in marsikdo ni uspel in se vrnil kot berač v svoj rodni kraj. Tedanji okraj Gornji Grad, kamor je spadalo območje naše doline tja do Gore Oljke, ki je bila na okrajni meji. Da ni bilo v naših krajih vedno le blagostanje, pričajo tile podatki iz časa med obema vojnama. Po popisu iz leta 1931 je bilo v Bočni 18 koč in 20 najemnikov. Naj tu omenimo posebno skromno življenje »ofrov,« ki so delali za odškodnino (najemnino) koče pri gospodarju. Tem kočam so ljudje rekli »oferije.« V Gornjem Gradu so našteli 120 koč in 47 najemnikov, v Lučah 100 koč in 69 najemnikov, v Mozirju 126 koč in 42 najemnikov, na Ljubnem 156 koč in 73 najemnikov, na Rečici 121 koč in 79 najemnikov in v Solčavi 60 koč in 40 najemnikov. Že ti podatki sami potrjujejo določeno revščino v naših krajih. Seveda so starejši podatki še bolj izrazito v znamenju vaške revščine. Tildi kmečka posest iz istodobnega popisa daje slutiti, da velikost kmečkih posestev nikakor ni zagotovila ustreznega življenja. Zato so ljudje iskali na vse načine dodatna dela, kot fur-manstvo, nekoč tudi lončarstvo, pa tudi to se je dogajalo še ne dolgo nazaj, da so ženske v kamnolomih »tolkle« kamenje, da je bil doma kakšen priboljšek. Kar težko si danes predstavljamo čase o katerih govorimo! Vsekakor je dejstvo, da so naši predniki veliko delali za kos kruha! Pa nazaj k velikosti posestev. Podatki so vseslovenski, pa seveda ustrezni tudi našim tedanjim razmeram. Posestev do 0,5 ha je bilo 17 odstotkov, do 1 ha - 7,9, do 2 ha - 10,3, do 5 ha - 10,1, do 10 ha - 11,4, do 20 ha - 14,3, do 5o ha - 15, 9 odstotka. Seveda so v naših krajih merile kmetije v povprečju manj kot drugje na Slovenskem, poleg tega pa gre pogosto za hribovske predele, kar dodatno otežuje kmečko življenje. Zgovoren je podatek, da je največ slovenskih kmetij merilo do 5 ha obdelovalne zemlje (56,42 odstotka). Tako razkosana zemljišča seveda niso dajala dovolj kruha za vse, ki so živeli na kmetijah. Vse navedeno nazorno dokazuje, da je bilo tudi v naših krajih v času svetovne krize še posebej težko. Končno, kmetje tudi danes niso deležni ustrezne pozornosti s strani oblasti. To je zaskrbljujoče! Vsaka družba poskrbi, da se ohranja kmečko podeželje, saj je prav kmet od nekdaj skrbno ravnal z zemljo in naravo in jo ohranjal naslednjim rodovom. 3«čemo state fotc“taftje Mica Stakne iz Solčave nam je poslala sliko na kateri sta dva prva kolesarja, Solčavana. Posneta je bila leta 1927. Mož na levi, je oče naše bralke. Prebinalsino d Gornji SaDinjski dolini nekoč Paša na planinskih pašnikih v letu 1999 Novozgrajena pastirska koča na Podvežaku S problemi planinskega sveta, višinskih območij v gorate m svetu se ukvarjajo vse dežele, ki imajo alpski svet in želijo ta svet ohranjati gospodarsko živ in skrbeti za negovano krajino. Največ planin v Sloveniji je v območju Julijskih Alp, v Karavankah in Kamniško Savinjskih Alpah. Na območju Zgornje Savinjske doline je organiziranih 59 pašnih skupnosti. Kot vsako leto je bila tudi v letošnjem pašna sezona zelo uspešna. Prepaslo se je 34 molznih krav, 213 presušenih krav, 204 pitancev, 894 plemenskih telic, 75 krav dojilj, 59 konjev in 907 ovac. Temeljno načelo organiziranega pašništva je v načrtnem in trajnem razvoju. Gotovo se moramo vsi zavedati njegove vloge in pomena. Z razvojem organiziranih pašnih skupnosti pospešujemo razvoj živinoreje in drugih gospodarskih dejavnosti. Pašne skupnosti v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo že več let uveljavljajo podporo za planinsko pašo. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da so se močno povečala vlaganja v planine. Sredstva intervencij za planinsko pašo so se porabila za naslednje namene: obnova ograj, ureditev oskrbe z vodo, čiščenje pašnikov, novogradnje in obnova pastirskih koč, obnova pastirskih staj, postavitev kanadskih vrat, postavitev solnic. Le na ta način se lahko krepi zavest o kakovosti planinskega prostora z naravovarstvenega, krajinskega, kulturnozgodovinskega in gospodarskega vidika. Ohranjanje življenja na planinskih pašnikih predstavlja pašnim skupnostim precejšno finančno breme, zato menimo, da je podpora države planinski paši nujna. Vseskozi je pašništvo spremljalo gospodarski razvoj kmetij. Ohranilo se je vse do danes in tudi kmetijstvo prihodnosti še resno računa z njim. Z zado- voljstvom ugotavljamo, da se planinski pašniki v naši dolini oživljajo in služijo svojemu namenu. Vida Ribič KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Knjiga, ki mi je spremenila življenje Zaredkokate-ro knjigo bi lahko napisal, da mi je spremenila življenje. Letos pa mi je prišla v roke taka knjiga. Govori o hrani, o tisti naši vsakdanji hrani, s katero si lahko zdravje ohranjamo ali pa si ga pošteno načnemo. Resnična vrednost knjige je v tem, da je napisana na podlagi množičnih raziskav. Vsaka trditev o vplivih kakšnega živila je krepko podprta z rezultati raziskav, ki so potekale v različnih državah po celem svetu. Po eni strani nam potrjuje zdravilno moč vsakdanjih živil, ki jih vsak pozna npr. česna. Zraven pa še podrobno razloži, kako in zakaj česen preprečuje bolezni. Po drugi strani pa nam prinaša najnovejša odkritja s področja fiziologije, kako potekajo procesi presnove v človekovem telesu npr. kako poteka presnova maščob, kako se tvori škodljivi holesterol, kdaj nastaja koristni holesterol. Knjiga Hrana čudežno zdravilo avtorice Jean Harper prinaša tri sodobne teorije o varovalnih in zdravilnih lastnostih hrane. Prva je teorija o antioksidantih v hrani, saj je kisik, ki omogoča življenje, tudi škodljiv. Toksične oblike kisika nenehno napadajo vse celice našega telesa, uničujejo naša tkiva, povzročajo mašenje žil, spreminjajo zdrave celice v rakave, pospešujejo okvare sklepov in načenjajo živčni sistem. Kako se lahko obranimo tega škodljivega delovanja? Tako, da uživamo v hrani zadostno količino antioksidantov, snovi, ki zavirajo škodljivo delovanje kisika. Antioksidante vsebuje sveža pa tudi kuhana zelenj ava, več jih je v sveži ali zamrznjeni, več jih je v zelenjavi, ki je temnejše barve. Druga teorija govori o maščobah. Za naše zdravje je izjemno pomembno, kakšne maščobe uživamo. Z novimi raziskavami se korak za korakom odkriva, kako poteka presnova maščob v našem telesu. Pri presnovi bistveno vlogo igrata dve kategoriji maščob: omega-3 in omega-6 maščobne kisline. Omega-3 so za telo koristne, omega-6 pa sprožajo negativne procese. Zato je treba v prehrani zagotoviti čimvečji delež koristnih omega-3 maščobnih kislin, ki so v ribjem olju in v mesu plavih rib. Tli se znova poudari, kako pomembno je jesti dovolj rib. Izmed rastlinskih olj vsebuje zdrave maščobe le olivno olje, nekaj jih je tudi v lanenem in repičnem olju. Koristne maščobe so tudi v orehih in jedrcih. Tretja teorija nam predstavi alergije oziroma preobčutljivost na določene vrste hrane. Zanimivo je, da so med petimi najpogostejšimi povzročitelji kroničnih težav zaradi alergičnih reakcij splošno razširjena živila, na katere človek še pomislil ne bi, da ima težave zaradi njih. To so: jedi iz žit - pšenice in koruze, mlečni izdelki, kvas in agrumi (pomaranče, limone, eksotično sadje). Ob izogibanju nekaterim jedem se marsikomu občutno izboljšajo tako imenovana neozdravljiva, dolgotrajna kronična stanja kot npr. revmatoidni artritis, prebavne motnje, dolgotrajni glavoboli. Kako ugotovimo, ali smo alergični na neko skupino živil? Preprosto za teden dni prenehamo uživati tisto vrsto hrane in opazujemo, ali so težave izginile. Če ugotovimo, da nam določena vrsta hrane povzroča težave, je najbolj pametno, da se ji odpovemo. Knjiga naprej še prinaša napotila, kaj in kako jesti pri različnih najpogostejših boleznih, da se telo tudi samo zdravi. Našli boste nasvete, kako jesti pri različnih vrstah raka, pri obolenjih srca, pri visokem pritisku, glavobolih, želodčnih težavah, astmi in še vrsti drugih težav in bolezni. Zame je bilo najbolj novo to, da tudi rastlinska olja vsebujejo za telo neugodne maščobe in šele zdaj sem bolj začel uporabljati olivno olje. Presenetilo me je tudi dejstvo, da pri driski ni najboljše zdravilo post, kot smo se naučili od naših staršev. Driska se prej in laže pozdravi, če telo dobiva hrano, najboljša so redka močnata živila (dobro skuhan riž, močnik ali juha z rezanci). Ponovno sem začel uživati več česna, na katerega sem kar malo pozabil. Zdravilne učinkovine česna lahko uživate v obliki tablet, ki imajo to dobro lastnost, da ne oddajajo vonja po česnu. Presenetilo me je dejstvo, da je močno začinjena hrana zdrava, da pomaga pri težavah z dihali in da ne razžira želodčne sluznice. Obratno pa rani na želodcu najbolj škodijo pi- jače, ki spodbujajo izločanje želodčne kisline. To so mleko (še ne dolgo tega so ga za težave z želodcem priporočali), pivo, kava, rjavi ali črni pravi čaj in kokakola. Če želite varovati svoj želodec, pojejte na tešče eno banano. Koristi mu tudi zeleni pravi čaj, svež sok iz zelja in presenetljivo rdeči fižol. Vsi nasveti so znanstveno raziskani in potrjeni. Ste vedeli, da se sladkorni bolezni lahko izognete? Uživanje morskih rib lahko nevarnost sladkorne bolezni tipa II zmanjša za polovico. Ogromno novih izsledkov ali pa potrditev dosedanjih dobrih izkušenj boste našli v tej knjigi. Po moji oceni je njena temeljna vrednost v tem, da človek lahko v veliki meri sam poskrbi za svoje zdravje in to brez zapletenih postopkov, ampak le z izbiro ustrezne hrane. Tako poiščemo pomoč zdravnika šele, ko imamo hujše težave. Prihranili si bomo veliko težav in obiskov pri zdravniku ter jemanje močnih zdravil z negativnimi stranskimi učinki. Z ustrezno hrano si lahko tudi pomagamo pri zdravljenju z zdravili in prej ozdravimo. Tako enostavno in poceni varujemo svoje zdravje, kije največja vrednota v življenju. Če nam vsakdana ne bodo grenile bolezni in težave, se bomo lahko posvetili prijetnejšim platem življenja. Toplo priporočam, da si knjigo pogledate in vam želim, da bo tudi vam olajšala kakšno zdravstveno težavo! Zeleni Franček Savinjska novica in Grahnnjm kiča v sredo, 22. decembra 1999, s pričetkom ob 18. uri "1 PROGRAM: rl f 1= - koncert okteta TES - razglasitev zgornjesavinjške osebnosti leta - predstavitev Almanaha Zgornje Savinjske doline 2000 Za dobro voljo in toplo okrepčilo bo poskrbljeno. Vabljeni! ^>klab za ljubiteljske, kulturne čejaonesti Ob mečna izpestaoa /Hezirje, Kulturne čr ušive in ebčina/bazarje “Oabinte ~öas na bežične - neoeletni nastop družin, ki se beče prečstaoili na prirečitoi Vfiojio/v/i -/cAtfuč Sfiččč, o nečelje. 19.12.1999. eb 15 uri. o presterih 1Delavskega četna/bazarje. V PRVI ETAŽI GRABNERJEVE HIŠE V MOZIRJU RAZ5T AVLJAJO 5VOJA LIKOVNA DELA na temi "zima’in’Grad MALlSOLARJI IZ NAZARIJ, VABLJENI K OGLEDU! Jzbčrama umrnmm 9ttVM itn'vi Spoštovane bralke in bralci Savinjskih novic! Drugi krog glasovanja za žgornjesavinjsko osebnost leta je tako kot lani precej razširil krog kandidatov za ta laskavi naslov. Poglejmo, katerim osebam ste namenili največ glasov (vrstni red je naključen): Aleksandru Videčniku, dr. Ani Lenko, Jožetu Kramerju, Ivu Suhoveršniku, Ivani Žvipelj, Jožetu Štruclu, Zdravku Novaku in Mojci Finkšt. Skupaj ste glasovali za 19 različnih oseb, ki so po vašem mnenju v največji meri zaznamovale letošnje dogajanje v Zgornji Savinjski dolini. Tokrat objavljamo tretji in hkrati zadnji kupon. Kdo bo zgornjesavinjska osebnost leta '99, bomo razglasili na javni prireditvi, ki bo v sredo, 22. decembra ob 18. uri na mozirskem trgu. Ob tej priložnosti bomo tudi predstavili Almanah Zgornje Savinjske doline, za kulturno poslastico v predprazničnem vzdušju pa bo poskrbel oktet TEŠ. Kupon št. 3 pošljite v zaprti kuverti s pripisom OSEBNOST LETA najkasneje do petka, 17. decembra 1999, na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Med tistimi, ki ste glasovali v drugem krogu, je žreb majice Mozirskega gaja namenil: - Regini Žehelj, Bočna 73, Gornji Grad, - Milki Dešman, Planina 14, Ljubno ob Savinji in -Janezu Kuharju, Grušovlje 22, Rečica ob Savinji. Ob zaključku akcije bomo med vsemi prispelimi kuponi izžrebali glavno nagrado, ki pa je v tem trenutku še skrivnost. Pohitite torej in glasujte za vašo osebnost leta '99! zmnKtvtm* mmm m KUPON št. 3 Glasujem za___________________ (IME IN PRIIMEK) Ime in primete* Naslov Zakaj? Uspešni v šoli in na tekmovanjih Najboljši na OŠ Ljubno (V.) TEJA TURK je bila v preteklem šolskem obdobju tretješolka, sedaj pa obiskuje četrti razred na OŠ Ljubno. Rodila se je 3- avgusta 1989- Kot poklicna smer ji je všeč medicina. “Moji hobiji so izdelovanje okraskov iz mavca, kolesarjenje, rolanje in branje detektivskih zgodb (Pet prijateljev). Obiskujem tudi privat glasbeno šolo kitare, angleščino, planinski krožek, pevske vaje in tehnični krožek. V šoli imam najraje telovadbo, naravo in matematiko. Brati in pisati sem začela v prvem razredu. Najslabšo oceno, trojko, pa sem dobila v tretjem pri matematiki. K učenju se pripravim kadar smo v šoli vzeli kako pomembno snov, sicer pa kadar imam čas. Lani sem bila odlična in sem prejela bronasto Vegovo priznanje, šolsko priznanje iz Veš, vem, srebrno državno priznanje iz Veš, vem, zlato priznanje iz Računanje je igra, priznanje za tekmovanje iz angleščine in priznanje za znanje igranja na kitaro. “ MIRJAM MOČNIK je lani hodila v prvi razred, letos pa obiskuje drugega na OŠ Ljubno. Rojena je 9- januarja 1991. Pri srcu so ji trije poklici. Bila bi pevka, zdravnica ali pa manekenka. “V prostem času se rolam, ukvarjam z računalnikom, gledam televizijo, se igram zunaj in rada tudi berem. Lani nisem imela krožka, letos pa hodim h pevskemu zboru. Matematika in telovadba sta meni najljubša predmeta. Brati sem začela pri štirih letih, računati in pisati pa pri petih. Zanimanje je sprožila sestra, ki se je učila. Sedaj berem Novohlačnike, pustolovske zgodbe, knjige za bralno značko, včasih pa mi mamica prinese iz mozirske knjižnice kako debelo knjigo. V prvem razredu sem enkrat dobila minus pet, kar je bila do sedaj zame najslabša ocena. Lani sem se zelo malo učila, sedaj pa takoj, ko pride mamica iz službe, napišem nalogo in se kaj naučim. Potem se igram in zvečer mi mami pregleda nalogo. Lani sem bila odlična in sem prejela zlato priznanje za Računanje je igra, razredno priznanje in državno zlato priznanje iz Veš, vem.” Pozdravljeni najmlajši prijatelji! Kaj vas je obiskal Miklavž? Najbrž, da je kot vsako leto, obdaril slehernega malčka. Kako pusto in otožno bi bilo, če bi naenkrat odpovedal svoj obhod, na katerem obdaruje otroke. Ta prastari mož nam je prišel v navado in pridnost se v tem času povzpne do naj višje meje. Seveda bi naj tako tudi ostalo, a ko bosta svoje delo opravila še Božiček in ponekod dedek Mraz, bo neubogljivost spet zavladala nad vami, otroci. Mogoče se pa le motim, kje pa piše, da bi bilo na svetu lepše, če bi mali junaki ubogali? Nikoli ne vemo ali je nekaj dobro ali slabo. Tudi odrasli ne vemo vsega in nismo čisto pridni, tako je bilo in tako bo. Sedaj pa k stvari. Bobenček je spraševal otroke, kaj jim je prinesel Miklavž, katerega darila so se najbolj razveselili, ali so mu prej pisali, če jih v tem času obišče še kak drug mož z darili, kdo jim je najbolj pri srcu Miklavž, Božiček ali dedek Mraz iji kdaj so našli darilo? Malčki pa so odgovorili takole: Miklavž mi je prinesel rolarje, čokolado, bombone, miklavža, barvanko, rdeče hlače, telefon... Najbolj všeč so mi rolarji. Darila sem našla v ponedeljek zjutraj, ko me je ati zbudil malo prej kot ponavadi. Bila sem zelo vesela. Darilo mi prinese tudi Božiček, a Miklavž je boljši od Božička. Sestrica Monika mi je pomagala napisati pismo Miklavžu, spodaj pa sem mu narisala rožice. MAJA, 4 leta, doma v Solčavi Miklavž mije prinesel miklavža v avtu s prikolico, trenerko, čokolado... Najbolj sem se razveselil lepe trenerke. K nam pride le Miklavž in par-keljni. Videl sem jih na televiziji. V ponedeljek zjutraj sem kmalu vstal in zagledal darila. Miklavžu sem sam napisala pismo, le en stavek sta mi pomagali sestrici. TONI, 5 let, doma na Ljubnem Meni je Miklavž prinesel avto, ki zvoni, živali: kozo, dva prašička, kravice, dva konjička, dva oslička, banane, lego kocke, pomaranče... Najbolj so mi všeč avto in živali. Mene obišče samo Miklavž. Darila so napolnila slamnice v nedeljo popoldne. Mamica je napisala pismo za Miklavža. Doma velikega, pri starih starših pa malega. KLARA, 5 let, doma v Solčavi Miklavž me je obdaril z dvema pižamama, dvema barbikama, veliko punčko, brisačo, na kateri so psi dalmatinci, igrico... Najbolj sem bila vesela barbike, ki spi. Miklavžu sem veliko napisala. Kmalu me bo obiskal Še božiček. On poišče tisto darilo, ki ga Miklavž ni našel in ga prinese. V noči iz nedelje na ponedeljek sem se prebudila, ker sem morala na stranišče. Tako sem našla darila. SARA, 6 let, doma v Gornjem Gradu Miklavž mi je prinesel hlače, pripomočke za dekliške pričeske, barvice, zvezek, svinčnike, sladkarije, sadje, sestavljanko... Najbolj so mi všeč dekliške pričeske. Včasih me obišče še Božiček, vendar mi je boljši Miklavž. Ko sem pisala pismo Miklavžu, sem mu poleg želja narisala risbico. V nedeljo zjutraj sem vstala ob sedmih in našla darila na mizi. MIHAELA, 8 let, doma v Solčavi LOVCI LD LUČE SE ZAVEDAJO, DAJE TREBA TUDI OTROKOM PRIBLIŽATI SKRB ZA DIVJAD. SODELOVANJE MED LOVCI IN UČENCI 4. RAZREDA OŠ LUČE v preteklem šolskem letu - VTISI Z NARAVOSLAVNEGA DNE: Največje doživetje je bilo kopanje kaluže. Niko Bezovnik Zame je bil naravoslovni dan z lovci poseben dan, zato ker si se lahko zabaval in veliko naučil. Jasmina Voter Najbolj mi je bilo všeč, ko smo kopali kalužo. Petek je bil res zelo super dan za vse učence. Klemen Pečovnik Bilo je nekaj posebnega. Naučil sem se kako pomagamo živalim. Jaka Breznik Živali nam bodo hvaležne. Tudi jaz bom lovka. Jasmina Štiftar Ej! Nezadržno se približuje božič in to se vidi tudi po dveh novih, prazničnih izdajah: KENNY G "Faith - A Holiday Album” in THE KELLY FAMILY “Christmas For All”. Svetovno najbolj znan inštru-mentalist Kenny G. vsak njegov album se proda v milijonskih nakladah, nam na novem albumu ponuja priredbe znanih božičnih pesmi ‘Til Be Home For Christmas”. “Santa Claus Is Coming To Town” in druge. The Kelly Family pa vas bodo skozi tokratne praznike razveseljevali s sedemnajstimi priredbami, med katerimi so “White Christmas”. “Jingle Bells” in “Oh Holy Night”, ki jih izvajajo v sodelovanju z Dunajskim simfoničnim orkestrom. Dan z lovci je bil zelo super. Doživela sem najrazličnejše stvari, o katerih sem večkrat razmišljala. Zelo veliko sem se naučila. Ko sem videla, kako je to super, me je prijelo, da bi tudi sama postala lovka. Barbara Pečovnik Najbolj všeč mi je bilo kopanje kaluže-kopalnice za divje svinje. Uroš Kosmač Lahko smo splezali na prežo in pogledali skozi daljnogled. Aljoša Ošep Morda zveni nenavadno, da so PIPSCH1PS&U1DEOCLIPS skupina, ki se je na vrh hrvaške glasbene scene prebila s himno zagrebške nogometne ekipe “Dinamo ja volim”. “Bog” je njihov nov projekt. Album je nastajal štiri mesece v studiju Tivoli pri starem prijatelju Acu Razborniku . tako da sta Ljubljana in Slovenija močno prisotni v zvočni sliki benda. Na producentskem stolčku je sedel Denyken, v studiju so se izmenjevali stari in novi sodelavci, vokalna pomoč Anie Tomažin in Jadranke Juras, prste pa imata vmes tudi Davor Klarič in Sašo Fajon. Prvič sem videl, kako se naredi solnica. Živalim smo naredili kalužo in solnico. Andrej Klemenšek Jani Robnik Zame je bil naravoslovni dan nekaj posebnega. Zelo veliko sem se nauči- la. Rad sem pomagal lovcem. Menije bilo vse všeč. Andreja Žibovt Sergej Obojnik Zdravko Ošep Z veseljem vas obveščamo, da je 6.12.1999 izšel četrti solo album Georga Michaela z naslovom “ Songs From the Last Century”.Na njem se predstavi s skladbami. ki so jih napisali nekateri med največjimi skladatelji dvajsetega stoletja in so nam jih v spomin vtisnili najbolj odmevni glasbeni izvajalci. Tako najdemo na albumu skladbo “You’ve changed”, ki jo ie izvajala znana Billy Holiday, “My Baby Just Cares For me" od Nine Simone, “Wild Is the Wind” v originalu seveda Frank Sinatra. Album je poleg samega Georga Michaela koproduciral znameniti Phil Ramone (Frank Sinatra, Barbara Streisand. Billy Joel. Paul Simon....J. snemal pa ga je trikratni Grammy zmagovalec Frank Filipetti. Največje doživetje mi je bilo kopanje kaluže, čeprav sem povsod užival. Viktor Matijovc Z lovci smo delali za živali. Tadeja Poljanšek Naravoslovni dan se mi je zdel super. Prvič sem videl, kako se naredi solnica in kaluža. Veliko novega sem izvedel, vendar me ne mika, da bi postal lovec. Tomi Preskar Najbolj mi je ostalo v spominu sajenje krompirja-topinamburja. Zelo sem vesela, da sem lahko pomagala živalim. Lidija Zamernik Zadnje čase se na tv postajah rola videospot, ki je namrščil čelo marsikaterega gledalca. Gre za ljubljanske klobase, ki tokrat niso imeli nobenih zadržkov pri snemanju spota za nov single “Nimam moči”. Za to. da se ie pojavila na tv zaslonu v tako prodorni obliki, pa je poskrbel režiser Dejan Čretnik. Odličen pevec in frontman skupine SAUSAGES Goran Breščanski nastopi skupaj s prikupno mladenko, prizori pa spominjajo na tiste, kakršnih se spomnimo iz filma “Prvinski nagon”. Skladba “Nimam moči” ie tretja uspešnica z njihovega prvenca “Sausages”. Za razliko od ostalih zveni omenjena skladba boü v ritmih R&Bja. Gre tudi za izjemno produkcijo, ki ie nastala pod taktirko Boruta Čiliča. S profesionalnim pristopom celotne snemalne ekipe in benda so posneli izreden videospot, ki lahko samo navduši, tiste boli konzervativne pa enostavno šokira. Alenka SSK Ljubno BTC Uspešni nastopi mladih skakalcev Mladi skakalci z Ljubnega so kljub temu, da že kar nekaj časa nismo nič slišali, o njih, zelo uspešni. Tekmovanja se vrstijo, prav tako pa odlični rezultati na državnih tekmovanjih in tudi v mednarodni konkurenci. Tudi dela na novi skakalnici odlično potekajo, kar bo zagotovo pripomoglo k še boljšim rezultatom in razvoju ljubenskega skakalnega kluba, pa tudi turizma v naši dolini. V oktobru je bila tekma v Velenju na plastični skakalnici. Tekma je bila 24.10., tekmovali pa so v različnih kategorijah. Tekmovali so skakalci petih različnih klubov, eden izmed njih je bil klub iz Madžarske. Med člani je med 29 tekmovalci Primož Piki zasedel odlično 2.mesto, Luka Ajnik je bil 5., Gašper Juvan 6., Gašper Slatinšek je zasedel 19. mesto, Grega Bri-novšek pa 24. mesto. V Velenju je potekalo tudi tekmovanje mladincev do 18 let, kjer pa se je Primož Piki odlično odrezal in zmagal. Luka Ajnik je bil 3-, Gašper Juvan je zasedel 4. mesto, Gašper Slatinšek 12. mesto in Grega Brinovšek 17. mesto. Dan kasneje je bila v Velenju še ena tekma za državno prvenstvo. Tekmovali so mladinci do 18 let in člani. Med mladinci je Primož Piki zasedel zopet odlično 3. mesto, Luka Ajnik je bil 12. Gašper Juvan 22., Gašper Slatinšek 52. in Brinovšek Gregor 62. Tekmovalo je 69 fantov. Med člani se je uvrstilo 50 tekmovalcev. Primož Piki je bil 18., Luka Ajnik je bil 35. in Gašper Juvan 46. V septembru je bila tudi tekma v Kisovcu, tekma za regijsko prvenstvo. Tekmovali so dečki v kategoriji do 14 let. Med 31 uvrščenimi je Rok Reberčnik zasedel 2. mesto, Sašo Tadič je bil 6. in Robi Brinovšek 7. V Kisovcu so tekmovali tudi v kategoriji do 16 let. Med 12 uvrščenimi je Gašper Juvan zasedel 3-, Grega Brinovšek pa 5. mesto. V začetku oktobra je bila tekma tudi na domači skakalnici. Tekmovalo je 21 dečkov v kategoriji do 12 let. Sašo Tadič je zasedel 1. mesto in zmagal. Poletno državno prvenstvo in prvenstvo za pokal MIP je bilo 18. septembra V Mostecu. Pomerili so se na 60-metrski skakalnici. Sodelovalo je 15 klubov. V kate- goriji dečkov do 16 let je med 100 nastopajočimi Gašper Juvan zasedel 15. mesto, Grega Brinovšek je bil 4L, Rok Reberčnik 44., Robi Brinovšek 59-, Sašo Tadič 62. 18. septembra je bila tekma za državno prvenstvo v Kranju. V kategoriji dečkov do 16 let je med77 uvrščenimi Rok Reberčnik zasedel 15. mesto, Robi Brinovček je bil 23-, Sašo Tadič pa 27. Zopet v oktobru je bila tekma v Mislinji. Med cicibani je med 31 tekmovalci Rok Kukovič zasedel 18. mesto. V kategoriji dečkov do 10 let je Jaka Debelak med 77 tekmovalci zasedel 39- mesto. Tekmovali so tudi dečki do 12 let, kjer je Sašo tadič zasedel odlično 7. mesto med 102. tekmovalci. 5. septembra je bila tekma v Velenju, kjer je tekmo končalo 51 tekmovalcev, saj jih je bilo kar 19 diskvalificiranih zaradi neustreznih kombinezonov. Med mladinci do 18 let je uspešni Primož Piki zasedel 4. mesto, Gašper Juvan je bil 8., Luka Ajnik 21., Gašper Slatinšek 36. Med mladinci do 16 let je bilo uvrščenih 43 tekmovalcev. Gašper Juvan je bil 4., Rok Reberčnik 28. Gregor Brinovšek 36 in Robi Brinovšek 39-Naši odlični skakalci se udeležujejo tudi tekem v tujini. 2. oktobra je bila tekma na 90-metrski skakalnici v Berchtesgad-nu v Avstriji. Med mladinci do 17 let je tekmovalo 29 tekmovalcev. Primož Piki je bil 17., Luka Ajnik 13. Med dečki do 16 let je bil Gašper Juvan 19. V septembru pa je bila tekma za pokal Alpe Adria v Eisenerzu. Tekmovali so na 75-metrski skakalnici. Gašper Juvan je bil v svoji kategoriji L, Grega Brinovšek 26. in Robi Brinovšek 35. med 40 nastopajočimi. Med dečki je bil med 26 tekmovalci Gašper Slatinšek 18. V kategoriji mladincev je Primož Piki zasedel 2. mesto, Luka Ajnik je bil 8. Ob tako odličnih rezultatih naših fantov ni potrebno potrebno skrbeti, da bi ta lep izgubljati besed. Ljubenski šport v naši dolini izumrl, skakalni šport se razvija, rezulta- Vesna Retko ti so vsako leto boljši, tako da ni Gornji Grad Občinsko prvenstvo v šahu Po letih nekakšnega mrtvila so v Gornjem Gradu ponovno organizirali šahovsko prvenstvo občine. 17 šahistov se je pomerilo po znanem švicarskem sistemu, zmago si je priigral Bojan Mehtig, pred Francem Veršnikom in Jožetom Rihterjem. Za regularnost tekmovanja je odlično skr- bel Marjan Knapič iz Grušovelj, glavno breme organizacije pa so nosili Ivko Poličnik in Športno društvo Veterani. Savinjčan radie alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alfa 24 ur na frekvenci 103,2 MHz in vsak dan od 10.00 do 14.00 ter od 19.00 do 24.00 na frekvenci 107,8 MHz Oglašujte tam, kjer vas slišijo! Pokličite marketing Radia Alf a 060242330 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU Ponudba rabljenih vozil R4 GTL 11/90 72000 1.550.000,00 R19 RT 1,4 4V 8/92 150000 890.000,00 CLIO 1,4 RT 3V 9/94 125000 850.000,00 R19 1,8 RTI 5V 11/94 50200 1.300.000,00 FIAT PUNTO GT 3V 6/95 80500 1.490.000,00 MAZDA 626 2,0 3/91 143100 785.000,00 KIA SEPHIA 1,6 SLX 5/94 109000 695.000,00 SEAT IBIZA CLX 10/96 72700 1.090.000,00 VW PASSAT GT VR6 6/96 134152 1.450.000,00 MOŽEN NAKUP VOZILA NA KREDIT PO UGODNI DBRESTNI MERI! Eg [L LEVEČ Obrat Mozirje, tel. 833-320 fax 831-043 Del. čas: 8.00 - 16.00 Gostilna PEVC Loke 16, Ljubno ob Savinji Telefon: 063/841-025 SILVESTROVANJE^^ 2000 S Obveščamo vas, da še sprejemamo rezervacije za silvestrovanje ob vstopu v novo leto 2000 in novo tisočletje. Preživite najlepše trenutke ob izteku tisočletja v krogu svojih prijateljev, sorodnikov in znancev pri nas. Rezervacije na tel. št.: 063/841-025. vi/yiv MOZIRJE d.d Cenjene kupce obveščamo, da v MESECU DECEMBRU podaljšujemo odpiralni čas OB SOBOTAH do 16.00 ure. ŽELEZNINA MOZIRJE, ŽELEZNINA REČICA, TRGOVSKI DOM NAZARJE TV 20 MT GORENJE, 51,100 programov, 3 leta garancije.....38.800,00 sit TV 21 MT GORENJE, 55,100 programov, 3 leta garancije.....39.900,00 sit GLASBENI STOLPI ŽELEZNINA MOZIRJE Parni likalniki "PERFECT"..............5.990,00 sit 12 - delna nerjaveča posoda garnitura.13.900,00 sit Garnitura (košarica, 2 skodeli, 2 podstavka).899,00 sit Walkman................................2.600,00 sit ^ Velika izbira VIDEOREKORDERJEV!!!__________________ MOŽNOST PLAČ/LA NA 3 OBROKE! SPIX A TIPLES d.0.0. ŽAGA - KOPUŠAR Zg. Pobrežje 25 Tel.: 839-03-20, 041/624-771 Odkupujemo hlodovino smreke, jelke, bukve, javorja, bora in macesna. Plačilo takoj po prevzemu. Na zalogi imamo bukove krajnike za kurjavo. ■ %p'. BHHjP -«A*. : " ^ „ ; -.v - Vsem poslovnim partnerjem, našim kupcem, znancem in prijateljem želimo vesele praznike in srečno novo leto 2000. M 4®. rvn ^7 PEKARNA. SLAŠČIČARNA. TRGOUINA Na tržu 52, Mozirje. Tel.; 833-570 NOVO PRI MISMASU: POLEG VSEH VAM ŽE ZNANIH DOBROT SMO ZA PRAZNIKE PRIPRAVILI ŠE POTRATNO POTICO ZA OTROKE PA TORTE Z WALT DISNEY - euimi JUNAKI. Šempeter (iŠ||Šfc VFWnn 7a RnnHnip in iL - Pooblaščeni prodajalec vozil DAEWOO za spodnje in zgornje savinjsko področje Tel. 063/702-510 in 041/705-120 MOTOR Božično - novoletno razprodajo vozil od 1.159.000,00 SIT ■s •Si. I s I Nagrade so mamljive zato pohitite: 1. nagrada: avtoradio Philips 2. - 6. nagrada: zimske gume 7. -10. nagrada: zimski preventivni servisni pregled DA BODO PRAZNIKI ŠE LEPŠI Z odgovorom na zastavljeno vprašanje, lahko sodelujete v žrebanju za privlačne nagrade! Če se odločite za nakup vozila pri ACI AVTU, vam po želji uredijo kredit na položnice že z osebno izkaznico, poroka ne potrebujete! Alije trditev pravilna DA NE Naslov. Trenutno vozim avtomobil:....... ......................... letnik.. Kupon izrežite in prinesite v avtosalon ACI AVTO d.o.a., v Celju, Mariborska 202 (pri izvozu iz avto-ceste), v Šempeter v Savinjski dolini in Slovenj Gradcu (v poslovni zgradbi Zepter-ja) NEGOVAN OBRAZ IN ROKE NAKAZUJEJO ČLOVEKOVO NOTRANJOST SALON NEGE Na trgu 7, Mozirje v Grabnerjevi hiši Tel.: 833 - 207 NOVO V SALONU NEGE AURA: Prišel je čas obdarovanja, če ne veste kaj bi podarili svojim najdražjim, vas vabimo, da se oglasite pri nas. Pripravili smo darilne bone v vrednosti, ki jo določite sami. QAsm ivoj im asnjsnim itzanJzam zstimo )«■ življenje za spoznanje, k.ij je Powella pahnilo v blaznost.. PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI. NEDELJA OB 1". URI. VSTOPNINA 500 SIT, 11./12.12.1999 DIVJI DIVJI ZAHOD - akcijski spektakel 18./19.12.1999 FUL GAS - akcijska komedija Režij-i Moge: Jackie Chan, Chris Tucker , Ko se srečata najhitrejše noge vzhoda Lee in naj večji nakladač zahoda Carter, je odlična akcija, polno zabave, borilnih veščin in smeha, zagotovljena! PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDELJA OB 17. URI. VSTOPNINA 500 SIT. KINO IJUBNO Do zaključka redakcije nismo dobili sporeda filmov PREDSTAVE: SOBOTA OB 19-30 URI IN NEDELJA OB 18. URI. VSTOPNINA 500 SIT. srn? a 7 Na trgu 7,3330 Mozirje Tel. 83-90-810 Kot pogodbeni partner Gorenjske BPD, d.d. Kranj opravljamo vse vrste poslov z vrednostnimi papirji. Pri nas lahko na borzi prodate ali kupite delnice skladov in podjetij: Atena, Nacionalna fin. družba, Triglav, Krona, Kmečka družba, Maksima, Krekova družba, Mercata, Gorenje, Mercator, Kovinotehna, Petrol^ Telekom,... Nudimo vam informacije o dnevnih cenah delnic. ZAVAROVALNICA PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel.: 839-45-00, faks: 839-45-01 GSM: 041/695-208 ZLATA NALOŽBA mmm i/imoiuipm wimww/w/wmsimii 3. i'MiomolEomo mttTEDODm negodno mmm 4 mmmmmoM ob domu ojboka mmmu m m mm mmommmmnlvA Cvetke in kopri PAR LETA 1999? V akciji Izbiramo zgornjesavinjsko osebnost leta ’99 nam je nekdo iz Velenja poslal predlog za zgornjesavinjski par leta. V bistvu gre za medobčinski par, ki ima nekaj podobnih značilnosti. On v Lučah in Ljubljani - ona na Rečici in v Mozirju. On brska po politično kriminalnih skrinjah -ona po starih, narodopisno bogatih kastah. On je oster za mikrofonom - ona tudi brez mikrofona. In še kakšna podobnost bi se našla. En glas torej za par leta! (MIRKO+VIDA PRESS) PUSTNI ČAS TUDI NA OBČINI Pust Mozirski je sredi novembra že začel s pustnimi aktivnostmi za prihajajoče leto 2000. Pomemben dogodek so slavnostno obeležili na občini in mozirskemu županu potisnili v naročje letošnjo karnevalsko kraljico. Hm, ni bilo ravno videti, da bi se župan prijetne in predvsem lepe družbe branil, sicer pa: kdo bi se je? Po našem mnenju bi lahko lepa Angelika brez sramu kandidirala za evropsko karnevalsko kraljico leta 2000. (PUST VESELIH UST PRESS) T n Oven od 21. 3. do 20. 4. Počutje: V tem obdobju boste ljubezen in spolnost močno poudarjeno. Bodite previdni le v nepremišljenih obljubah, soj veste, do jih po navadi ne morete izpolniti. Ljubezen: Kot že omenjeno se bo obdobje sukalo predvsem okrog vroče stvari. Vaša čustvo bodo neobvladano priplavala no dan, za kor se lahko zahvalite vročemu Morsu. To bo potrebo po nenehnemu dokazovanju moči. Delo: Na delu boste bolj disciplinirani kot ponavadi, soj boste obdarovani z ustvarjalnostjo in potrebo po udejanjanju, kar boste izražali na pozitiven in praktičen način. Če ste v preteklosti storili krivico prijatelju ,je sedaj skrajni fos, do se opravičite. Bik od 21. 4. do 20. 5. Počutje: No delovnem mestu boste zodeve urejali bolj oli manj rutinsko, morate še vedno bedeti nod njimi, zato po bo zasebnost toliko bolj razburljiva in zobovno. Izogibate se blodnim pijočom in mrzlemu zraku, drugih težov z zdravjem ni videti. Ljubezen: Soturn vom je v tem letu kor nekajkrat pomagal, tako bo tudi v zadnjem mesecu tego tisočletja. Občudovali boste izredno intelektuolno razsežnost in moč. Zavedali se boste, do z dejavnostjo pridejo uspehi in z uspehom srečo. Delo: Uživali boste in kupovali veliko stvari, radodarni boste tudi do ljudi, no kotere ste v preteklosti pogosto pozabili. Ste pač človek trenutka in se ne obremenjujete preveč, kaj bo jutri. Marsikdo vas zaradi tega ceni. Dvojčka od 21. 5. do 21. 6. Počutje: Do 18. bo počutje izvrstno, soj boste uravnoteženi in zadovoljni. Nekoliko težov boste imeli le z energijo, soj se boste težko in ubrano vklopili v vsakdanjik. Poskusite nekoliko bolj sistematično. Ljubezen: Čeprav boste imeli radi družbo, boste no trenutke potrebovali somoto, do si boste nabrali nove energije. To boste doli vedeti tudi partnerju, saj vas bo to obdobje naravnost izmučilo. Dajte pospravit predale preden boste čisto no psu z energijo. Delo: Veliko dela boste imeli s pripravami no novoletne praznike. Še posebno bo naporna prva polovica tego obdobjo, bodite kritični do svojega delo, da ne bo kosneje težov. Če bo vsega preveč, prosite sodelavco za pomoč. Rak od 22. 6. do 22. 7. ^ Počutje: Izjemno preudorni boste v tem obdobju in predno Q se boste česar koli lotili, boste dobro premislili. Bolje se boste počutili, če boste imeli občutek, da ste se zovorovoli pred neznanim. Dobra potezo, še posebno z odnosi s tujci. Ljubezen: V tem obdobju boste izredno praktični. Vsako stvor bo moralo biti razložljiva in enostavno, sicer vos ne bo zanimala. Da partnerja se boste obnašali priliznjeno in popustljivo, zato bo obdobje izredno pozitivno in prijetno v odnosu z ljubljeno osebo. Delo: V tem obdobju boste dosegli kar nekoj uspehov, toko na delovnem mestu, kot zasebno, zoto si lobko privoščite kar nekaj lenorjenja. Posvetite se prijateljem, ki ste jih minule mesece zapostavljali in ne pozabite no sodelavce. Lev od 23. 7. do 23. 8. Počutje: Nekoliko boste nemimi in hitri, zato vom ne bo šlo vse toko gladko. Pazite no živce in jih ne uničujte prepogosto. Dobro bi vam delo, če bi se zo kak don odpravili no izlet. Sprememba okolja bi vam dobra dela. Ljubezen: Ljudje vas bodo težko spregledali. Zbujali boste pozornost povsod kamor boste prišli. Voša obleko bo kot iz škatlice in nosili se boste z velib mero dostojanstva in ponosa. Ravno toko se bo ob vom počutil voš partner. Delo: Nekoliko častihlepnosti ne delovnem mestu vam ne bo škodovalo. Osredotočite se no bistvo. Če boste imeli bolj otipljive predstave, ostanite pri njih in se nikor ne zatekajte h kompromisom. Devica od 24. 8. do 23. 9. Počutje: V tem obdobju boste zelo zaupljivi do ljudi, malo preveč, br vas lahko pelje na limonice. Boste pa tudi krivični. Nekateri bodo sicer vaše kritike upoštevali, marsikdo pa vam bo zameril. Ne kritizirajte vse povprek, ker kritike no svoj račun ne boste prenesli. Ljubezen: V tem obdobju vam bo marsikdo zavidal, predvsem to, do ste skoraj povsod priljubljeni. Tudi partner vas bo po strani gledal, soj boste zarodi ogromno zabav nanj kar malo pozabili. Delo: Voše očodjivosti bo najbolj vesela vošo simpatija in predpostavljeni. Neko delo dokončajte, le tako boste mirno pričakovali praznike. Si Ul * to Tehtnica od 24. 9. do 23. 10. Počutje: V prvih dneh tego obdobjo se zaradi dolgega čoso ne boste mogli pritoževati. Motsikoj se bo dogoojolo, spoznali boste kopico ljudi, ki vom v bodočnosti utegnejo pomogoti. Ljubezen: No tem področju se vos utegne polastiti živčnost, zoto boste spremenljive volje, včosih celo molo nestrpni, čeprav zo koj takego ne boste imeli vzroka. Sprostite se, do ne boste preveč nervozni že pred prazniki, ki se jih toko veselite. Delo: Svojo moč boste uporabljali za nevsiljivo vplivanje no razpoloženje in obnašanje drugih ljudi. Še posebno bo to pozitivno v prvi polovici tego obdobja. Škorpijon od 24. 10. do 22. 11. Počutje: Srečo, srečo in še enkrat srečo. Obdobje, ki je pred vami, vam bo vlilo novega zaupanja vase in vam močno povečalo samozavest. Nadvse se boste dobro počutili in tudi do drugih ljudi boste pozitivni kot že dolgo ne. Ljubezen: Uživali boste srečo, ki je niste poznoli, držite se le ritma, do vam koj ne bo ušlo iz roke. Če ste že vezani, se bo vaš odnos poglobil, če ste še somi, se boste močno zaljubili. Nikamor ne hitite, počakajte z obljubami še mesec ali dva. Saj se vam nikamor ne mudi, oli po? Delo: Izogibate se tveganja in nepremišljenih obsodb ter ne izkoriščajte svojega položaja, pa bo to najbolj srečno obdobje letošnjega leto. Strelec od 23. 11. do 21. 12 Počutje: Priznoti si boste morali, do je konec leta znova ugoden, čeprav ste mislili, do vas bo srečo zapustila. V tem obdobju boste najbolj ljubili svobodo, kokor v fizičnem toko v čustvenem smislu. Ker imate rodi spremembe boste iskali nove smisle in izzive. Ljubezen: Zasebno se vom obetajo silno harmonični dnevi. Razumevajoči boste in odprti in to boste pričakovali tudi od drugih. Sicer po boste nojdaljšo noč in zadnjo v tem tisočletju preživeli v krogu najljubših prijateljev in partnerja. Delo: Zavel bo svež veter. Napovedi so ugodne, kajti tehnični napredek bo prišel tudi v delovne prostore. Ne zadolžite se preveč. Kozorog od 22. 12. do 20. Počutje: Togi, konzervativni in pragmatični boste. Probleme boste videli torn, kjer jih ni. Sebi in drugim boste postovljoli pogoje. Glejte, do ne boste šli predaleč, da se vam nekdo ne bo smejal. Ljubezen: Ker boste bolj molo domo, lohko nostonejo težave s partnerjem. V tem obdobju ne bo veljalo tisto, kor ponovodi zahtevate od svojega partnerja. To se bo v veliki meri poznala pri čustvih. Ne odplavajte predolef. Ko bodo drugi tarnali zarodi božičnih praznikov in priprav se boste vi samo smejoli. Imeli boste izjemno veliko energije in vse boste opravili zlahka. Vodnar od 21. 1. do 20. 2. Počutje: Vitalni in polni energije boste. Dobro se vam bo izteklo to leto, čeprav vi sami ne boste popolnoma zadovoljni. Če imate težave z zdravjem, jih ne zanemarjajte in se odpravite k zdravniku. Ljubezen: Razpoloženje bo dobro in dober bo tudi odnos s partnerjem. V prvi polovici tega obdobja se posvetite zasebnim zadevam in ne pričakujte, da vam bo partner nenehno delal usluge. Poseben poudarek namenite prostim dnevom, ki jih preživite s partnerjem. Dolgoročno gledano zelo dobro naložbo. Delo: Delo vom bo šlo dobro od rok, dejavnost na vrhuncu in vplivi planetov ugodni. Rešite se nekaterih zastorelih dolgov, toko boste mirnejši. Ribi od 21. 2. do 20. 3. Počutje: Dinamičnost in ustvarjalnost bosto no vrhuncu v drugi polovici tego obdobja in kmalu boste pozabili na vse težavice in probleme, ki so vos pestili med letom. Ljubezen: Še bolj se posvetite srčnim zadevam, soj bo potem partnerska zvezo še bolj zaživela in srečni in zodovolnji boste kot le koj. Delo: Tudi v službi se vom obetajo zanimivi dogodki, ki vom bodo znatno izboljšali denarno stanje, zoto si boste lahko v tem obdobju marsikaj privoščili. Na nekem srečanju boste spoznali nove ljudi. Ostanite to kor ste in ne poslušajte prekriti svoje prave narave. Spregledali bivaš. /WA /VM Nagrajena marljivost "Zakaj so te odpustili?" "Zaradi pridnih rok!" "Nemogoče!" "Res je! Ko sem dosegel normo, sem sestavil nekaj kavnih mlinčkov še zase..." Mobilna ljubezen I. Srečata se Nobl Čuk in Nobl Regla. "Ti! Zakaj nič ne pokličeš?" jezno vpraša Nobl Regla. "Zakaj pa ti mene ne?" jo užaljeno zavrne Nobl Čuk. "Ne morem..." skomigne z anteno Nobl Regla, "zadnjič si mi takšne kvasil, da sem si od smeha spraznila baterije..." Mobilna ljubezen II. "Z ljubico sem zmenjen, da me pokliče v službo, s sodelavci pa dogovorjen, da me o tem obvestijo. Jaz jo potem pokličem nazaj na službene stroške." pove iznajd-Ijivež. "Kaj pa če se namesto tvojega sodelavca javi direktor?" vpraša znanec. "Ljubici sem naročil, naj v tem primeru takoj odloži slušalko." "Kako pa ga bo prepoznala? Saj ne bo vedela ali je pri telefonu delavec ali direktor..." "Seveda bo prepoznala direktorja, saj pri nas samo on nosi kravato!" Opravičilo Opravičujemo se vsem, ki smo jih nena-menoma uža-mi. Žal nam je. Saj bi vas z namenom, pa se nismo spomnili. In ne povej doma, kje sva bila... Hruška od bolne jablane Slobov sin vpraša očeta: "So res Francozi pripravljali atentat nate?" "Ne," odgovori Miloševič, "nihče me noče ubiti. Atentat smo si izmislili in tako spet zbudili zanimanje zame." "Kako, da si tako prepričan, date nihče noče ubiti?" "Bojijo se, sin moj, da me boš ti nasledil..." Slikograf Poznavalca umetnosti razpravljata: "Slikarje naslikal tihožitje po fotografiji..." "Kako moreš biti vto tako prepričan?" "Poznam ga. Kaj ne vidiš, da je vino še v steklenici?" EkoTiček Veliko onesnaženje! Veliko mrtvih rib in povsod polno olja! Kje? V konzervi z ribami. Natakar je po pomoti prinesel gostu golaž. Ker je gost dolgo čakal, da ga nekdo postreže, je golaž vzel kar za svojega in dregnil natakarja: "Kako ste vedeli, da hočem ravno golaž?" Natakar je uvidel svojo zmoto, a jo je sklenil skriti in seje hitro znašel: "Veste, jaz znam brati misli..." Takoj za tem je odhitel v kuhinjo naročit še en golaž za pravega naročnika. "Ej!" vzklikne gost pri sosednji mizi. "Ali mislite, data natakar res zna brati misli?" "Dvomim," je rekel gost, ki je golaž skoraj že pojedel, "sicer bi vedel, da sem brez denarja..." SKLEP Opozicija nagaja vladajoči koaliciji pri sklepanju zakonov, tudi če gre za državotvorne elemente. Pri vprašanju poslanskih plač in pokojnin so bili sklepčni. Torej poslanci niso državotvorni element. KRONIKA Policisti s policijske postaje so bili, včeraj bo tri dni do dogodka, s strani prestrašenih občank in krajank z vasi ob puklastem travniku obveščeni, da skozi njihova naselja divja nor voznik. Policisti opozarjajo: Pazite se divjaka za volanom! Ne ozira se na zasedenost vozišča, vozi po polni črti, s hitrostnimi omejitvami se ne omejuje. Očividci tudi pričajo, da je že trikrat povozil ležeče policaje! Policisti čakajo, da naredi vozniški izpit, da mu ga končno vzamejo. Če boste še naprej v ovinke peljali po dveh kolesih, vam bom moral pisati kazenske točke! RACIJA Specialni policisti s specialne policijske postaje so prejšnji teden izvedli racijo v poslopju državnih organov. Razkrili so leglo, od koder so davkarji pošiljali državljanom razna grozilna pisma. Odgovornost za akcijo zaenkrat še ni prevzela nobena neodgovorna oseba. pppn» Težave z vidom TV kriminal Po dolgem času se srečata Na TV kradejo! Lučan in Ljubnčan: Resje! "Jaz teh Solčavanov še videti Naš čas z reklamami! ne morem!" pravi Lučan. Ljubnčan se čudi: "Zakaj? Ve se kdo je glavni krivec v Kaj so se ti pa zamerili?" slovenskih kriminalnih nadalje- "Nič, le preveliki hribi so vankah! vmes!" -Scenarist! Nenadarjenost talentiranih Debeli Karlo in zavaljeni Gvido gledata smučanje. Mojca Suhadolc zmaga na tekmi v superveleslalomu v Lake Louisu. "Ali misliš, da se takšna spretnost podeduje?" vpraša debeli Karlo. "Ne vem..." se globoko zamisli zavaljeni Gvido, "nimam nič otrok!" STAVČNO LOČILO, KI OZNAČUJE PREMI GOVOR SESTAVIL: METOD ROSO ČLOVEK Z VELIKIMI OČMI * r m i OKRASNA RASTLINA, REPATI ŠČIT JELEN Z LOPATASTIM ROGOVJEM, DAMJAK BRESKVI PODOBEN SADEŽ AMERIŠKO MESTO V PENSILVANIJI GLAVNO MESTO RUSIJE ALJAŽ PEGAN GLAVNO MESTO KAZAHSTANA NASELJE V VZHODNEM POSAVSKEM HRIBOVJU SESTAVNI DEL SKUPNOSTI, UD GRŠKA BOGINJA NESREČE SOSEDNJI ČRKI PRODAJALEC V TRAFIKI SAVINJSKE NOVICE žuu OBDOBJE SPOLNEGA DOZOREVANJA PRI LJUDEH MESTO NA SEVEROVZHODU BRAZILIJE VELIKA REKA NA TAJSKEM STARO STRELNO OROŽJE PEVEC RIJAVEC TROPSKA RASTLINA Z MESNATIMI LISTI SKUPEK TEM IZLETNIK, POPOTNIK LUKANA ZAHODU TAJVANA KRATEK, MOČEN GLAS ETNIČNA SKUPINA V NIGERIJI STENSKA OBLOGA KRAJŠA OBLIKA IMENA TOMAŽ JOŽE TISNIKAR TOLSTOJEV ROMAN SL OPERNI IN GLEDALIŠKI REŽISER (OSIP, 1893 -1962) PEVKA KRANJČAN GLAVNO MESTO BOLIVIJE LOVSKO OKROŽJE ODPRTINA V ZIDU, DURI ČRTOMIR RAJTER LEPO VEDENJE ŽIVEC EKSPLOZIVNA 30L DUŠIKOVE KISLINE DESNI PRITOK DRINE V SRBIJI NASLOV NEKDANJIH KOZAŠKIH POVELJNIKOV FILM Z GROZUIVO VSEBINO ZORANA ZEMLJA DOTIK ŽOGICE NA MREŽI PRI NEKATERIH ŠPORTIH GLAVNO MESTO FRANCIJE VRSTA VRBE KATARINA IVANOVIČ NATAŠA DOLENC NRAVO- SLOVJE SVINČENO SIV MINERAL, SREBROV SULFID LUKAV JUGO- ZAHODNI ŠPANIJI JADRANSKI OTOK IME in PRIIMEK NASLOV (ulica, kraj): mm ACID: Močno eksplozivna sol dušikove kisline, azid AELITA: Tolstojev roman ALTOONA: Ameriško mesto v Pensilvaniji OROS: Mesto na severovzhodu Brazilije TAINAN: Pristanišče na zahodni obali Tajvana Rešitev prejšnje križanke: Populacija, otorinolog, magi, Spina, Ivana, Aram, Lukič, Hetiti, pes, Canada, AJ, Ronke, oje, Una, Inja, opasač, pšenica, Azija, OT, Anela, Inar, vuelta, skleda, Ekk, enica, krc, dever, roba, ne, klice, anevrin, Ajtos, nalepka. OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami nagradne križanke iz 24. številke SN smo izžrebali naslednje dobitnike bonov v vrednosti 2.500 SIT, ki jih prispeva Turistična agencija Svit Mozirje: Janez Jezernik, Solčava 35, Solčava, 2. Mitja Štiglic, Volog 25, Šmartno ob Dreti, 3. Mateja Dobrovc, Lesarska 27, Nazarje, 4. Špela Bitenc, Tirosek 72, Gornji Grad. Dobitniki prejmejo nagrade v turistični agenciji Svit v Grabnerjevi hiši v Mozirju. Čestitamo! Rešeno križanko iz 25. številke ŠN izrežite iz časopisa in jo najkasneje do 17. decembra 1999, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3332 Nazarje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali štiri nagrade, ki jih prispeva podjetje Caffe-Tropic iz Žalca: 1. nagrada: 3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 2. nagrada: 2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 3. in 4. nagrada: 1 kg vrhunske mešanice Tropic kave+Tropic kartica. \top/e °af1® CAFFE-TROPIC *oo PRAŽARIKA ŽALEC 7I8-E85 Kolektiv Caffe Tropica se zahvaljuje vsem svo m kjpcm za zaupanje in se priporoča tudi v prihodnjem letu, VELIKO UŽITKOV OE PITJU KAVE TROPIC V LETU 2000... Morda ste iskali prav to. .. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. PVC OKNA IN VRATA Izdelujemo in montiramo PVC stavbno pohištvo - OKMA - Marovt Gregor s.p., Bočna 60. Tel. 845-210 ANTENE IN RTV SERVIS Nudimo antenske meritve in montaža sistemov. Vrtljivi sistemi in dekod-erji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar s.p., 845-194. RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 843-424. GOSTIŠČE TROBEJ FILAČ in SLOVAN-FILAČ Nudimo vam:hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. Gornji Grad tel. 843-006, Vransko tel. 725-430. AGENCIJA AZIL - NEPREMIČNINE Posredujemo pri prodaji, nakupu, oddaji, najemu in menjavi nepremičnin. Nudimo izdelavo vseh vrst pogodb. 063/863-462,041/759-476. GLIN GOSTINSTVO NAZARJE MALICE, KOSILA, JEDI PO NAROČILU, SLOVESNE POGOSTITVE za manjše in večje naročene skupine. Tel. 42 31 270. POPRAVILO PRALNIH IN SUŠILNIH STROJEV Hitro in kvalitetno popravilo pralnih in sušilnih strojev Gorenje. Jure Dobrovc s.p., Žlabor 8, Nazarje, tel. 832-525, GSM 041/727-861, GSM 041/ 793-636. POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic, Radmirje, tel. 841-029, mobitel 0609-654-651. STARINSKO POHIŠTVO Odkupujemo starinsko pohištvo in predmete, starejše od 60 let. Tel. 061/ 662-103. . ■ KAMNOSEŠTVO PODPEČAN, Šalek 20, Velenje V decembru in januarju vam nudimo 15% pupust za nagrobnike. Tel. 865-050. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 26. številki SN Prodam renault 4 gtl, letnik 1987, registriran do 6/2000, cena po dogovoru. GSM 041-783-97. Prodam zastavo jugo koral 551. 91, solidno ohranjen, nove gume, lita platišča tel. 841-352. Prodam domače salame. Tel. 835-036. Prodam računalnik Pentium 75 s CD-romom, monitor 13 '.Jože Štrucl Pusto Polje 16. Prodam avtozvočnike boschmann 2 x 80 W - 5.000,00 sit, 2 x 190 W - 10.000. 00 sit, novi. Tel. 041-403-186 Uroš. Pentium 233 MMX nov z multimedijo komplet s 15' monitorjem cena 90.000. 00 sit. Tel. 0609-616-052. Če rabiš pomoč pri hišnih opravilih kliči 041-529-819. Prodam 4 zimske gume z platišči 155-70-13, telefon 843-660. Elektro agregat na traktorski pogon 14 kW nov, tel. 839180. V Mozirju iščem prostor, primeren za garažiranje manjšega avta, tel. 831-761. Regal za dnevno sobo črn 200x260, prodam za45.000,00 sit, tel 833-527, 041-364-124. Prodam vso smučarsko opremo, skoraj novo, tel. 832-722. Ugodno prodam dnevno sobo (črno-siva), sestavljiva, 841-876. Prodam jamaho PV 80 cross za otroke 6-10 let. Robert Prušek, Praprotniko-va 3, Mozirje. Prodam brezhibno 3001 zmrzovalno skrinjo, tel 844-493-Prodam planimo desko 35° in cerku-lar, GSM 041-942-170. Prodam več krav, tel. 041-727-867 Prodam zastavo 126 P, star 10 let, neregistriran, tel. 833-500. Prodam citroen ZX 1,8, letnik 94, prevoženih 95.000 km, lepo ohranjen, cena po dogovoru in avto prikolico, tel. 841-704. Prodam prazno jeklenko za plin, cena 5.000,00 sit, tel. 041-793-063. Prodam prikolico nosilnost 750 kg z atestom ter teličko staro 14 dni, tel. 834-160. Prodam svinjsko mast čisto ali z ocvirki, tel. 841-291. Prodam teličko simentalko, težko 115 kg in prašička za zakol, tel. 831-150. Prodam 150 kg težkega prašiča, tel 832-239. Prodam telefonsko tajnico, tel 041- 403-177.___________________________ Sony TC-WE 505 dvojni kasetofon (komponenta), malo rabljen, odlično ohranjen, prodam, tel. 834-185. Prodam lado samaro 1500, letnik 90, registrirana do marca 2000, tel 84l-513. 89.1 Mhz RADIO RAP POLZELA RADIO RAP POLZELA Polzela 131 (kulturni dom) p. p. 30 3313 Polzela teleTon: 063/7000-810 tel. & fax: 063/ 720-770 GSM: 041/ 724-977 041/ 630-611 e-mail: info@radiorap-pol2ela-sp.si RADIO ZA VSA SRCA ULTRA 9 d.0.0. NAZARJE Vabimo vas v naše trgovine, kjer vam bomo prihodnjih 14 dni po akcijskih cenah ponudili naslcdujc blago: Kotleti in mleto meso - Celjskih mesnin.................899,00 sit/kg Turističnas pašteta Delamaris Izola..........?,.........149,00 sit/kom Tune v olju 3 - pack (3x65 g)................ÜZr.........299,90 sit Trajno mleko Pomurskih mlekarn 1,4% + 10%.................124,90 sit/l ACE sirup multivitamun II................................319,00 sit Borovničev kašasti sok (nepovratna steki.) PRESAD.........199,00 sit Jeruzalemčan 11 - Ormož.................••JBŠ&Sm.v.......299,00 sit Pivo Veseli menih 0,51 stek................................89,90 sit V teh dneh so banane 95,00 sit, solata endivja pa le 179,00 sit. Naše trgovine krasi bogata ponudba tudi drugega sadja in zelenjave. V Diskont JATA v Mozirju ste vabljeni na nakupe RAC in GOSI za Martinovo, v naslednjih dneh pa je SUPER AKCIJA zmrznjenih piščancev po NESRAMNO NIZKI CENI - 599,00 sit/kg._________ Ponudba rabljenih vozil R19 RT 1,4 5V 3/94 142000 950.000,00 R19 RT 1,4 4V 8/92 150000 980.000,00 ŠKODA FAVORIT 135 LX 9/93 100000 440.000,00 OPEL ASTRA 1,6 IGLS 6/93 174000 1.150.000,00 FORD MONDEO 1,8 CLX 11/94 184000 1.350.000,00 MAZDA 626 2,0 3/91 143100 800.000,00 KIA SEPHIA 1,6 SLX 5/94 109000 720.000,00 PEUGEOT 405 GR 4/90 72700 750.000,00 MAZDA MX3 1,6 7/93 144000 1.345.000,00 FORD ESCORD 1,8 GHIA 3/93 124300 1.240,000,00 MOŽEN NAKUP VOZILA NA KREDIT PO UGODNI OBRESTNI MERI! LEVEC Obrat Mozirje, tel. 833-320 fax 831-043 Del. čas: 8.00 - 16.00 Center LJUBLJANA dd TRGOVGSKO PODJETJE SUPCß UGODNC C€N€: STREŠNIK MARSIGLIESE II. kval.6(100 sit/kom TEGOLA...................že za 880,00 sit/m2 KRITINA ONDULINE (rdeča).že za 799,00 sit/m2 SALONITKA 5 val.......samol.199,00 sit/kom SNEGOBRAN INOX............samo 150 sit/kom PARKET HRAST LAMELNI......od 1.499,00sit/m2 UMIVALNIK 500.........samo 3.992,00 sit/kor (cene veljajo do razprodaje zalog!!) SUHOMONTAŽNI SISTEMI RIGIPS (komplet) IMPOSODE ZA VINO!!! OBIŠČITE NAS V PE NAZARJE IN LJUBNO! OD 1.10.99 ZIMSKI DELOVNI ČAS NAZARJE pon. - id 7.00 ■ ■ 17.00 ure, sobi ata od 7ÖM i 16.00 ure, sobo / ,00 - -13.00, tel. 832-011 - - OGREJ Pokličite kr“pl“'” telefonsko številko in se dogovorite za nakup f ■ Brezplačno Vam ga v rdeči vrečki dostavimo na dom. Paket vključuje digitalni telefon, ki omogoča izpis številke kličočega, paket SiOL za dostop do interneta, modem ISDN ter nadgradnjo analognega priključka v priključek ISDN. Brezplačna priključitev terminalske opreme je zagotovljena! S se stroški Vašega pogovora ne spremenijo. Hitrost prenosa podatkov se poveča. Cena je 49.900,00 SIT ■f i • • \g a in vključuje DDV. Zdaj je cas! Telekom'^ Slovenije