Posamezna štev. stane 25stotink. štev. 35» [;stO Cisr nts» ron li anctj Trst — Gorica, dne 2, septembra 1926. Letnik 811. Pro.8A1bertS«jUBLJANA Gradarska ul. 18 JUGOSLAVIJA j pol leta 5 l.; posamezna štev. 25 stot. .1 * VICE za inozemstvo 25. L. Oglasi, za 1 mm. višine in širokosti 1 kolone (65 mm): za trgovske in obrtne oglase 50 stot., za osmrtnice, zahvale, poslana, vabila L. 1'20, oglase denarnih zavodov L 2'— Mali oglasi: 30 stot. za besedo, najn.ai.j T 5'—________ Zborovanje narodnih manjšin V «Novicah» od minolega četrtka smo poročali, da se je v sredo, 25. t. m. otvorilo v Ženevi drugo zborovanje zastopnikov narodnih manjšin, katero presega po svoji važnosti prvo zborovanje te vrste od minolega leta, ker so letos prihiteli za to priliko v Ženevo zastopniki vseh narodnih manjšin Evrope. Bili so namreč tu zastopani Slovenci in Hrvati iz Italije; Madžari iz Čehoslovaške, Jugoslavije in Romunije; Katalanci iz Španije; Poljaki iz Nemčije, Let-ske, Litovske, Romunije in Čeho-slovaške; Slovenci iz Avstrije (Koroški Slovenci); Rusi iz Estonske, Letske in Poljske; Malorusi iz Čehoslovaške; Belorusi iz Poljske; Ukrajinci iz Poljske in Romunije; Židje iz Poljske, Litovske, Letske, Estonske in Čehoslovaške; Nemci iz Danske, Estonske, Italije, Madžarske, Jugoslavije, Romunije, Poljske, Čehoslo- darska in politična enakost z dr- hesenske», je odvrnila dama s še ne- žavljani, ki pripadajo večinskemu narodu. Med glavnimi vprašanji, o katerih se je razpravljalo na tem zborovanju, so bila sledeča: 1. zagotovitev kulturne svobode narodnih manjšin; 2.'rešitev jezi- koliko bolj prevzetnim naglasom kot poprej. Čisto mirnodušno je Kneipp odgovoril: «Služinčad ne plača nič«. ČEGA V JE SEVERNI TEČAJI Ni še vse dognano, kaj je tam gori, vendar pa po potovanju Amundsena in Nobila vemo približno vsaj to, ka- ko vnega vprašanj a3. zagotovi- k0 sta razdeljena zemlja in morje. tev enakopravnosti v gospodarskem oziru; 4. vprašanje domovinske pravice; 5. volilna pravica in 6. reševanje sporov med vladami in manjšinami, Na tem zborovanju je bilo sprejetih večje število resolucij, ki Minula je pravljica o lepem kontinentu in tam prebivajočih srečnih ljudeh, pa tudi pravljica o morju brez ledu. Morje je tam gori, a ne prijazno, temveč polno polarnih grozot, tolikrat nam že od tečajnih raziskovalcev opisanih. Pred tisoči let so rastle tam palme, danes pa ti grozi stremijo vse po zboljšanju polo- smrt v vseh oblikah, žaja narodnih manjšin. Med naj- Kdor pa misli, da se za te pustinje važnejšimi bi omenili ono, ki zah- ’ uihče ne briga, se zelo moti. Vse pol-leva popomo kulturno svobodo za «Sg a odne manjšine, . in ono drugo, angiegki reviji pripoveduje o tem. Kt se nanaša na enakopravnost pet držav, ki imajo posestva v te-manjšin na vseh poljih gospodar- čajnih pokrajinah: Zedinjene drža-skega udejstvovanja v posamez- ve, Kanada (Anglija), Rusija, Norve-nih državah. S posebno resolucijo! ška in Danska. Spitzberge in Medse je nadalje zborovanje izreklo I vfdh..oto^ sti;ažijo Norvežani, Gren- za to, da bi se priporočila, ki jih i , anci' Leta 191d- ia^ila ie versa illeska mirovna konte RusGa> da smatra ves severno od Ru- j, isaniesKa Konte- sj.je ležeči svet za svojo last; pozneje l enca dala prizadetim državam za je z otoka Wrangel pred Beringovo pravično, postopanje z njihovimi: _________________ cesto zapodila sovjetska vlada Angleže, je naselila tam družino Eskimov in napravila radio-brzojavno-meteorološko štacijo. Kanada je proglasila svet zahodno od ceste Davis med GO. in 141. zahodnim poldnevnikom noter gor do tečaja za svojo last; severno od Alaške si pa lasti pravice Amerika. Samo eno točko so pustili doslej pri miru, deželo Franca Jožefa; ker nima Avstrija prav nobenih gospodarskih in drugih skrbi, bo gotovo priglasila svojo lastninsko pravico do tega otočja. Sedaj je torej tako-le: Danska in Norveška imata svoj delež že natančno določen; Kanadi pripada svet med GO. in 141. poldnevnikom zahodne dolžine; Ameriki svet med 141. in 169. poldnevnikom zahodne dolžine; Rusiji svet med 169, poldnevnikom do približno 30. ali 40. poldnevnika vzhodne dolžine. Južnotečajna celina še ni razdeljena. Pa bo kmalu. Otočke okoli in okoli si je večinoma prisvojila Anglija zaradi lova na kite, mrože itd. Sicer je pa tam doli v neskončnem oceanu še zmeraj kak otoček, kjer lahko igraš Robinsona, če si tako srečen, da v tej neskončnosti otoček tudi najdeš. vaške, Litovske in Letske; Danci narodnimi manjšinami, uzakonila iz Nemčije; Švedi iz Estonske; ;v dotičnih državah., Litovci iz Poljske; Cehoslovaki iz j ^ Avstrije ter Lužiški Srbi iz Nem- Da se zagotovi svobodna volilna čije. Za predsednika zborovanja P.™ca, je bila sprejeta resolu-vseh teh narodnih manjšin je liil clJa’ Ki zahteva strogo izvajanje tudi letos izvoljen naš poslanec i y..Rl pravic za narodne manj-dr. Wilfan, ki je otvoril kongres s: s^ne večme ter zagotovitev za TEDENSKI PREGLED Italija J dristi, iz česar je prišlo potem do Po daljšem političnem mrtvilu incidentov. Potem je prišlo 27. katoliških nikom narodnih manjšin da so ^ v cerkvi in šoli ter za ohrani-! sestal ministrski svet, na katerem se mogli v miru posvetiti’ delu za tev obstoječih krajevnih imen. Za je poročal najprej ministrski dosego plemenitih ciPev ki tvo->ureditev sporov med narodnimi n-^dseđnik Mussolini o položaju ke. Dva kongresista in en fašistov-ski časnikar §o bili lahko ranjeni. Jugoslavija Jugoslovenska vlada pridno proučuje besedilo odgovora, ki ga je dr. Wilfan obrazložil tudi spored vPrasmijih, ki se tičejo* narodnih vseh občinah države. S tem bodo | gy0j0 iaoto radi vpadanja bolgar-zborovanjai, ki obsega proučeva-1 man^in‘ j odpravljene občinske vonU e v j gkip četaških tolp na jugosloven- nje raznih strani manjšinskega; To zborovanje, ki pomeni dober:vseK ma®^11 Italije ni v^vaseh uidi;gko ozemjje y tem odgovoru na-vprašanja z namenom, da se naj-]korak naprej naproti boljši bo-;Z.nfc. 5^00 prebivalci, mko da bo gjaga p0igarski zunanji minister, de mirna in praktična pot za tako dočnosti narodnih manjšin, se je bdsiel vlaua imenovala vsem ob- odgovarja v imenu svoje vlade, da je bolgarska vlada z naj večjo rijo program borbe narodnih r,ian j dinami in vladami priporoča manjšin vse Evrope za zboljšanje ‘ zborovanje ^ ustanovitev paritetič-njihovega položaja. V svojem Jlld Komisij m izboljšanje posto-otvoritvenem govoru je poslanec Panla Pred Družbo narodov v Italije napram drugim državam, nakar je bil na predlog notranjega ministra sprejet zakonski načrt za imenovanje poteštatov v se je 0^s^e^ vlada imenovala vsem ob rešitev, s katero bo zagotovljen ne j zaključilo v petek, 27. t. m. Pri- ^dnam njihove načelmke. le razvoj njihove narodne kul- hodnje leto se bo vršilo tretje zbo-ture, temveč tudi popolna gospo-[rovanje narodnih manjšin. Novice iz vsega sveta KAKO BOGATA JE AMERIKA? 110 milijonov prebivalcev, ki prebivajo na ozemlju 3,700.000 štrijaških milj velikem, ima premoženja pribli žno tristo milijard dolarjev. Pri bankah imajo naloženega okoli 40 mili- NAJDRAGOCENEJŠA ŽIVAL. Toliko kapitala ni mogoče od nobene živali dobiti kot od morskega kita. Dorastel kit na Grenlandiji da eno tono ribje kosti, vredno 10.000 dolarjev, in 25 ton olja, vrednega oko- jard. Zavarovalnine za življenje zna-! li 2500 dolarjev. Zato je razumljivo, Na drugi seji svojega zadnjega)pažnjo prečitala kolektivno noto, zasedanja se je ministrski svet ki so jo predložile Jugoslavija,Ro-bavil z gospodarskimi vprašanji |munska in Grška, ter je z velikim ter pri tem sprejel sledeče ukrepe: j zadovoljstvom vzela na znanje Sklenjeno je bilo, da se odpravijo željo vseh teh treh vlad, da ohra-nekatere pristojbine na trgovske; nij0 dobre odnošaje z Bolgarsko, kupčije, in so bile odobrene boybjTudi bolgarska vlada želi ostati s smernice za zmzanje neposrednih sosednimi državami ' msrč- davkov. Pristojbine, ki se odpra vijo so sledeče: Pristojbine na na vadna kolesa (v veljavi ostanejo nejših stikih. Kljub temu na najde v noti pojav nezaupanja napram njenim izjavam in pojav nezaslu- še vedno pristojbine za motorna ^ ženega nepripoznanja njenih na-kolesa) in pristojbine^ na kopali-! p0r0V; ^a prepreči obmejne inci-sča; pristojbine na račune v hote- (dente, ki škodujejo predvsem Bol šajo več kot <0 milijard. 500 milijo-; da je lov na to dragoceno žival zelo hh, gostilnah in diugih ja^a^h garski. Bolgarska vlada zavrača TlfVir olrv»r»TT /-vUv ^ 1 ~„ _____!• •__________ ___ • _ _ • v i • 0*0 nov akrov obdelane zemlje ima vrednost 77 milijard. Krav mlekaric cenijo da je v Uniji nad 24 milijonov, 40 milijonov je drugih govejih živali. Potem 40 milijonov ovac in 60 milijonov prašičev. Letna produkcija koruze znaša nad tri milijarde mernikov in pšenice eno milijardo. Vrednost izgotovljenih, v inozemstvo izvoženih izdelkov znaša na leto okoli 15 milijard dolarjev. Letna pridobitev sirovega olja znaša nad 23 milijard galon ali nad sto milijard litrov. KAJ ZMORE ENO PŠENIČNO ZRNO? Izračunali so, da pšenično zrno v enem letu rodi 50 zrn. Iz teh 50 zrn bi bilo drugo leto že 2500 zrn, tretje *eto pa 125.000. V šestem letu bi število narastlo na 15.625 milijonov, v dvanajstem pa na 244,140.625.000 milijard. Po tem računu bi eno samo pšenično zrno po tretji žetvi 320 oseb enkrat nasitilo. KJE ŽIVI NAJVEČ ŽIDOV? V Newyorku. Po podatkih zadnjega ljudskega štetja je 30 odstotkov prebivalstva mesta Newyork Židov, namreč 1,642.000. Torej je v tem mestu samem nič manj kot ena desetina vseh Židov na svetu. živahen, in ako se ne bo nič ukreni- lokalih. lo, bo sčasoma kit popolnoma izumrl. BOJ Z DIVJIMI ZVERMI. Po uradnih podatkih o lovskih uspehih v Indiji lansko leto izvemo, da je bilo v teku' enega leta ubitih 6000 leopardov, 3000 medvedov, 2000 volkov in okoli 3000 tigrov, vsega skupaj okoli 25.000 divjih zveri. Nagrade, katere je vlada izplačala lovcem, gredo v mnogo tisoč funtov. Razen tega pa so lani pobili tudi nad 60.000 kač, za katere so bili tudi izplačani visoki zneski na premijah. Po izkazu lovskih kart je bilo na teh lovih udeleženih tri milijone pušk. A mnogo je bilo tudi človeških žrtev. 19.000 jih je umrlo v enem letu na posledicah kačjega pika, Nad 1500 lovcev so raztrgali tigri, volkovi in leopardi okoli 500, medvedje 700 in ravno toliko sloni. Deset pa jih je našlo smrt v bojih s hijenami. Vseh žrtev je bilo 3360. ( KAZNOVANA PREVZETNOST. Župnik Kneipp je zdravil neko damo. Ko je ozdravela, je župnika tako «od zgoraj doli» vprašala, koliko je dolžna. «Kaj pa ste?» jo vpraša župnik Kneipp. «Dvorna dama njene kraljeve visokosti velike vojvodinje Ministrski svet je nadalje sprejel osnutek kr. odloka, na podlagi katerega se raztegnejo na nove pokrajine v veljavi se nahajajoči pravilniki glede ribolova, ter zakonski ukrep, ki določa olajšave za poravnavo. zastankov na pogodbenih in sodnih pristojbinah, katere se nanašajo na predajo zapuščin izpod avstrijske vladavine v anektiranih pokrajinah. Odobren je bil končno še načrt za podeli- tudi trditev, da so se vpadi revo-lucijonarnih tolp na ozemlja sosednih držav v zadnjem času pomnožili. Dočim ji je bilo lani sporočenih 45 takih slučajev, je bila letos obveščena samo o desetih vpadih. Bolgarska vlada tudi odločno zavrača trditev, da bi bile organizirane četaške tolpe uživale zavezništvo odnosno toleranco od strani bolgarskih obmejnih oddelkov. Ugotavlja, da ji je bilo letos sporočenih 28 slučajev, da so emi- tev posebnega fonda Reki za zgrad- granti prihajali z ozemlja kralje- """" vine SHS, Romunske in Grške ter vpadali na bolgarsko ozemlje. Bolgarska vlada ni nikoli obdolževa-la obmejne straže sosednih držav, da bi bile v kaki zvezi s temi vpadi. Povdarja tudi, da v obrambo 2200 km dolge meje ne more razpolagati kakor s 3000 mož broječo stražo. Naglaša, da so ti obmejni spopadi zgodovinski pojav, ki se ne da izkoreniniti z enim samim zamahom in ne zadostujejo v to svrho samo napori Bolgarske, pač pa treba skupnega dela vseh prizadetih držav, da se to le iztrebi. bo ljudskih stanovanj v dotičnem mestu. Kongres katoliških telovadcev, ki bi se imel vršiti te dni v Rimu, je sv. stolica odpovedala, ker smatra, da ne bi radi zadnjih incidentov med katoliškimi skavti in fa-šistovskimi škvadristi bilo umestno povabiti številne katoliške telovadne skupine v Rim. Pri tem namiguje Vatikan na nedavne dogodke v Mantovi in v Macerati, kjer so prišli katoliški skavti, ko so se vračali z neke prireditve, do prerekanja s fašistovskimi škva- Bolgarska vlada povdarja tudi, da v veliki meri računa na blagodejen rezultat posojila, ki ga je Družba narodov dovolila za emigrante. To posojilo bo Bolgarski omogočilo definitivno nastaniti velik del emigrantov ter s tem zmanjšati število nezadovoljnežev med katerimi je revolucionarni pokret našel mnogo pristašev za svoje širjenje. Nalagala bo še nadalje svojim obmejnim oblastim, da naj vestno izvršujejo svojo dolžnost. Z vso strogostjo bo nastopala proti organizacijam, ki vpadajo v ozemlja sosednih držav. Bolgarska vlada ne želi, da bi njen odgovor ne našel pri sosednih državah zadovoljiv odmev, v nasprotnem slučaju pa je pripi’avlje-na predložiti zadevo Družbi narodov in izvršiti vse kar bo ta mednarodna ustanova od nje zahtevala. Razen tega dogodka z bolgarskim odgovorom na noto jugoslovanske vlade ni zaznamovati v političnem življenju jugoslovanske prestolnice nič posebnega. Tudi se v Beogradu nahaja le malo političnih osebnosti, ker je na eni strani jugoslovanska delegacija za zborovanje Družbe narodov že odpotovala v Ženevo, na drugi strani je pa odgoditev povratka Pašiča v domovino prekrižala upe nekaterih na skorajšnji pričetek novega političnega življenja. Zadnje vesti pravijo namreč, da je Nikola Pašič v Monte Carlu, kjer se na- Baje bo v velikem številu okrožij kandidiral stari grški državnik Venizelos, ki se že nekaj let ne udejstvuje več na političnem polju. Med narodom vlada veliko zadoščenje radi odprave diktature. Družba narodov. Danes se sestane v Ženevi Svet Družbe narodov k svojemu 41. zasedanju, kateremu je bil določen za predsednika čehoslovaški mi- nister za zunanje stvari dr. Beneš. Svet bo na svoji prvi seji proučeval poročilo komisije za preureditev svojega ustroja. Glavna točka zasedanja Družbe narodov, katero bo sledilo onemu njenega Sveta, bo sklepanje o vstopu Nemčije v Družbo. Iz vseh strani zagotavljajo, da bo tokrat to vprašanje ugodno rešeno in da bo Nemčija pripuščena v Družbo kot velesilam Evrope enakovredna članica. DNEVNE NOVICE Mons. dr. Hilarij Zorn umrl. V tork zjutraj je umrl v Gorici mons. dr. Hilarij Zorn, dolgoletni profesor verstva, zlatomašnik, tajni komornik sv. Očeta itd. Pokojnik je bil eden tistih tihih marljivih delavcev, vendar pa je bil posebno med Goričani splošno znana oseba. Rojen je bil v Prva-čini 16. marca 1847., študiral je gimnazijo v Gorici, kjer je bil vsako leto odličnjak. Po končanih gimnazijskih študijah je vstopil v Goriško semenišče. Po dokončanih bogoslovnih naukih je kaplane val v Sv. Križu na Vipavskem in v Kamnjah ter se medtem pripravljal na doktorat, ki ga je dosegel na Dunaju leta 1883. Tedaj je bil imenovan za profesorja verstva na goriški realki in je vršil to službo skozi 30 let. Poučeval je , . , , , , , . pa še na raznih drugih šolah v haja na oddihu, zbolel, kar je se- Qorjcj Radi svoje radodarnosti je veda potrlo njegove ožje prijatelje. Španija in vprašanje Tangerja Pred kratkim je španska vlada nastopila z zahtevo, da bi se ji prepustil Tanger, t. j. dežela na severni obali Afrike, ki je po dogo- po vojni prišel v slabe gmotne razmere in večkrat trpel pomanjkanje. Še o enotnem kruhu V zvezi z dekretom, ki predpisuje izdelovanje enotnega kruha iz moke zmlete na 85 oziroma Sploh izhaja iz teh podatkov, daj se v Trstu, mnogo pije in da se temu primemo tudi je. Varstvo manjšin. Mednarodni kongres pravnikov, ki je zboroval te dni na Dunaju, se je bavil tudi z manjšinskim obrambnim zakonodajstvom. Poročevalec Hopkins je obžaloval, ker pritožbe manjšine ne pridejo pred skupščino Društva narodov, temveč jih rešuje tričlanski odbor, ki obenem razsoja, ali se imajo predložiti posamezne pritožbe manjšin mednarodnemu razso-* dišču. Grajal je tudi, da Društvo narodov razpravlja o pritožbah s prizadetimi državami, nikakor pa ne tudi z zastopniki manjšin. .poved je stopila v veljavo včeraj, dne 1. septembra, in se tiče tudi __ ______ _ _____^____ _________ domačega izdelovanja slaščic in | prof. Brunet je izvajal, da leži naj finega peciva. Ostane še nadalje večja nevarnost sedanjega posto-dovoljeno izdelovanje suhih biš-Jpanja v tem, ker so radi tajnega kotov seveda le iz enotne moke. postopanja z manjšinami nikdar Kršitelji te prepovedi bodo kazno- Ue izve za usodo svoje pritožbe. Pri vani v smislu določb zakonov. | reševanju pritožb naj bi se zasli-Prestolonaslednik v Gornjem Po- šali obe stranki. Tajnik avstrijske Lige Društva narodov dr. Kunz je zahteval, da se manjšine pri zem- adižju Pi estolonariednik Humbert »u reformj ne smejo zapostav- nahaja ze vec dm v Gornjem Po-, ]jati. Pred sodišči in v uradih mo-adizju, kjer si ogleduje kraje, ki;raj0. manjšine doseči razpravlja-so pripadli Italiji po zadnjih mi- nje v materinem jeziku. Ustanav-iovnih pogodbah. Med diugim je ]janje zasebnih šol za njih lastne visoki gost obiskal Bolcan, kjer ga potrebe se sploh ne sme zabranje-je prebivalstvo sprejelo z nepo-jvati Za manjšine> ki so kompakt-pisnim navdušenjem. Od tu nada-|no naSeijene, je treba doseči avto-Ijuje pi estolonaslednik svoje P°-momi jo, za raztresene manjšine pa tovanje po Gornjem I oadizju. pravico do samoodločbe v vseh KONSUM TRSTA. I kulturnih zadevah. K razpravam Statistični urad tržaškega ma< pred razsodišče je povabiti obe gistrata je izdal podatke o kon- stranki. Dr. Magyary in dr. Rauch-sumu pijač in nekaterih živil v berg sta predložila zakonski osnu-Trstu ter se pri tem oziral le na tek o postopanju pri procesih. voru, ki so ga leta 1923 v Aldžesi- :go% (za tržaško pokrajino je bilo rasu sklenile Anglija, Francija in določeno mletje na 80%, to pa Španija, prišla pod skupno upravo vseh teh treh držav. Kakor re- radi razmeroma jslabe kakovosti žita, ki se prideluje v naši pokra- čeno, zahteva torej sedaj Španija jim) jn 0 katerem smo že poro to deželo za se in je to svojo zalite- gaü našim čitateljem v «Novicah» vo sporočila Italiji, Angliji in od minolega četrtka, so se vršile Franciji. Od teh je Italija takoj pretekli teden pod predsedstvom začela zagovarjati težnje Španije tržaškega prefekta seje pokrajin in se izrekla za misel za sklicanje mednarodne konference, na kateri se bi lahko rešilo to vprašanje. Angleška vlada pa je odgovorila, da ne more pristati na to, da bi se Tanger in njegova cona vključila v sosedno špansko cono maroškega protektorata ali pa da bi Španska dobila mandat za upravljanje Tangerja, pač pa da je pripravljena pogajati se za izpremenitev tangerskega štatuta. Francija je v tem vprašanju že bolj popustljiva od Anglije, ker je izjavila, da nima ničesar proti temu, da bi Španija dobila za Tanger mandat od Družbe narodov oziroma da se ji bi pri upravljanju te dežele prepustila glavna, beseda. Pri tem pa svari Francija Španijo, da naj se preveč ne ozira na pomoč Italije, češ da hoče ta poslednja kje drugje dobiti odškodnino za svojo velikodušnost v tem slučaju. Pri vsem tem pa so velesile dosegle, da Španija ne bo izzvala razpravljanja o tem vprašanju na pred-stoječem zasedanju Družbe narodov, kakor je to bilo prvotno njen namen. V Angliji traja stavka rudarjev že nad 4 mesece. V zadnjem času so se vršila pogajanja za poravnavo spora med rudarji in gospodarji rudnikov; pogajanja pa niso dovedla do nikakega uspeha. Grčija. V Grčiji se je sestavila koalicijska vlada pod predsedstvom Kon-dylisa, ki je — kakor smo že zadnjič poročali — vrgel Pangalosa raz njegovega diktatorskega stolčka. Nova vlada je razpisala volitve, ki se bodo vršile čez dva meseca. Stranke so radi tega že začele z agitacijo ter so si mnoga volilna okrožja že določila kandidate. ske komisije za nadzorovanje živil. Razpravljali so o predpripravah za izvajanje novega zakona. Komisija je sklenila med drugim, da se ustanovi posebna podkomisija, ki naj ugotovi, koliko bele moke imajo v zalogi mlini, pekarne, slaščičarne ter zaloge in prodajalne v pokrajini. Komisija ima poskrbeti za to, da se ugotovljena moka razdeli v razmerju s potrebo med posamezne pekarne, tako da ne ostanejo nekatere brez moke, medtem ko bi jo imele druge več, nego je potrebujejo. Za predsednika te podkomisije je bil izvoljen g. Giuseppe Sporeni, pre-fekturni podkomisar pekovskega konsorcija, a za člane g. Ernest Visentini, ravnatelj Delavskih zadrug, in gosp. Higin Kal oper. Tukajšnja prefektura je izdala dne 27. t. m. odlok, s katerim se ustanavlja ravnokar omenjena podkomisija. Z istim odlokom se nareja, da morajo vsi mlini, pekarne, slaščičarne, zaloge in prodajalne bele moke naznaniti pred-sedn. komisije Sporeni-ju, Piazza Ponterosso št. 5, L, pismeno do 6. ona živila, ki so podvržena užit-ninskemu davku, ker se da le njih konsum s točnostjo ugotoviti. Iz teh podatkov izhaja med drugim, da se je porabilo v Trstu leta 1925 219.217 hektolitrov vina; k temu je treba prišteti še 140.853 butiljk vina. Vsega skupaj se je tedaj lansko leto konsumiralo v Trstu 22,062.525 litrov vina in ako postavimo, da je liter vina povprečno stal 3.50 lire, pridemo do zaključka, da se je v preteklem letu zapravilo v Trstu samo za vino 77 milijonov in 218.747 lir. Da, šo več, ako upoštevamo višjo ceno tikajočih se manjšin. Treba je predvsem določiti, kdo se ima pravico pritoževati v imenu manjšine: poslanec manjšine ali zastopnik avtonomne celote, uradi ali načelniki občin, zastopniki gospodarskih, verskih in znanstvenih društev. Pravica do vlaganja prošenj pa pride vsakemu članu manjšine. Razsodišče pa ima pravico poslati v ozemlje tričlansko poizvedovalno komisijo. Sprejet je bil predlog, da se mora vedno zaslišati tudi tožitelj in da se morajo obelodaniti vse pritožbe in dokumenti. Tudi v drugih resolucijah vina v butiljkah in še razne druge prihaja do izraza, da je treba vse okolnosti. Z ozirom na to, da šteje pritožbe manjšin javno obravna-Trst približno 250.000 prebivalcev, vati- izhaja radi vina letni trosek vsaj Ne prilepljajte poštnih znamk na 309 lir na vsakega tržačana,| zadnjo stran zavitkal vštevši pri tem tudi otroke, ki ne pijejo, bolnike, starce itd., to po- Poštno ravnateljstvo sporoča: «Kljub raznim opominom traja septembra, koliko bele moke je bilo v njih posesti dne 4. septembra t. 1. Pri teh napovedih naj se označi znamka moke in mlin, iz katerega je prišla. Odlok nalaga končno podkomisiji, da ukrene vse potrebno, da se ugotovljene količine moke razde- meni kakih 90 cent. na dan in na dcilje navada, da občinstvo orilep-glav0- Ija poštne znamke na zadnjo in ne Razen tega pa se je v preteklem na prednjo stran ovitkov v des-letu porabilo v Trstu še 2,800.000 nem gornjem kotu, kot je predpi-litrov piva, ki je stalo — ako vza- sano po veljavnih določbah, memo, da stane liter piva 4 lire — | Ker povzroča ta navada številne 11,200.000 lir, iz česar izhaja nov neprilike v notranji službi ter za-trošek dnevnih 13 cent. na vsake- kasnitve v dostavljanju pošilja-ga tržačana. Za vino in pivo sku- tev, se občinstvo ponovno opo-paj pride tedaj povprečno na vsa- zarja, da sei je treba držati strogo kega tržačana izdatek 1.03 lire na gori omenjenega predpisa.» dan. Ko že govorimo o alkoholnih ,DIJAŠKA KUHINJA v GORICI pijačah, moramo tu pribiti, da je ^ j . ~ , poleg teh količin vina in piva kon-'. T^dl Y. P^hodnjem so Iškem letu sumiral Trst v letu 1925 še 350.000 kuhinja v Gorici nudi- litrov žganja in likerjev. Iz teh a ‘Irakom krano po cenah, kot bo številk izhaja, da tržačani v krč- 1°. s a a' . 9° . C^'U,0V 'se i ,aay!|1 mi niso baš med zadnjimi. slojev zavisi kolikim izmed njih bo lahko nudila hrano po znizam Mesa se je v lanskem letu po- ceni ali pa tudi brezplačno, jedlo v Trstu okoli 91.000 kvinta- Dijaki, ki hočejo biti sprejeti v lov, in sicer za 30.479 kvintalov Dijaško kuhinjo v Gorici, naj vlo- teletine in 60.520 kvintalov gove- žijo čim prej prošnje na vodstvo dine. Razen tega je konsumiral kuhinje. V prošnji naj opišejo Trst v omenjenem letu 28.000 gmotne razmere svoje družine kvintalov presičevine, 4.361 kvin- Prošnji naj prilože: 1) družin-talov konjskega mesa, 8.009 (kvj. !ski list; 2) zadnje šolsko spriče-ovčjega, 35.565 kvintalov jančjega valo; 3) potrdilo ali pa priporočilo ter 44.625 kvintalov zmrznjenega domačega duhovnika ali pa uči-... , mesa. Iz teh številk izhaja, da se 1 tel j a o vedenju prosilca lijo med posamezne obrate v srni-*razmeroma porabi v Trstu več^ Prošnje morajo biti vložene nai-a okmlniStri!ke ”areclbe št 5477 mesa nego v Genovi, Milanu in kasneje do 15. septembra Vložiti n ° Benetkah. Rib se je v Trstu leta jih morajo tudi lanski obiskoval- 1925 pojedlo 1502 kvintalov. ci Dijaške kuhinje. V interesu di-Končno omenja še mestni stati- jakov je, da jih vložijo čim prej, stični urad, da se je v lanskem ker se bodo v slučaju prevelikega letu porabilo v Trstu 8.000 kvinta- števila prosilcev upoštevale pred-lov kave in kavinih surogatov,. vsem prvovložene prošnje, kar dokazuje, da prednjači Trst Prosilci naj odpošljejo prošnje tudi v tem oziru napram drugim na: Dijaška kuhinja - v Gorici, ul. od 25. avgusta 1926. Tržaška prefektura javlja: V zvezi z vstopom v veljavo kr. ukaza o enotnem kruhu se opozarjajo vsi prizadeti, posebno pa slaščičarji in peki na izrecno prepoved izdelovanja slaščic in fine- ga pecivaj iz moke iz žita. Ta pre- velikim mestom Italije. San Giovanni 7, I. V Trstu, dne 2. sptembra 1920. «NOVICE» Stran Ur Grad mesta Assisi v Perugiji, rojstnega kraja sv. Frančiška Asiškega, ki je tu leta 1209 ustanovil red frančiškanov. Na zapadnem koncu mesta stoji slovita cerkev sv. Frančiška, ki vsebuje mnogo umotvorov najslavnejših italijanskih slikarjev in zemske ostan- ke velikega svetnika. Letos se slavi v tem mestu 700 letnica smrti sv. Frančiška in so za to priliko posetili ta kraj kralj, več ministrov in drugih dostojanstvenikov ter ogromne množice ljudstva, da počastijo spomin izrednega moža in svetnika. Josip Ressl, izumitelj ladijskega 20',, avgusta je preteklo baš 100 let, odkar je vložil Josip Ressl rodom Ceh, ki je kaj rad povdarjai svojo češko narodnost, prošnjo za pripoznanje svojega velikega izuma Več let se je bavil z mislijo, kako pospešiti brzino ladij. Kot podlago je vzel neke stare poskuse iz XV. stoletja, ki pa niso takrat uspeli, šlo se je za vijak, ki naj bi se zavrtel v vodo in tako pospešil premikanje ladje. Najtežje je bilo najti pravilno mesto, kjer bi vijak najbolje učinkoval in to se je Resslu posrečilo. Predložil je izum v patentiranje. Svoje prve poskuse je delal v Pletrijah pri Novem Mestu na Krki, kjer je bil za gozdarja. Leta 1828 se inu je posrečilo z denarno podporo dveh tržaških trgovcev izgotoviti velik vijak in opremiti žnjim manjšo barko. Pri nrvih poskusih sta gonila vijak dva delavca. Ti poskusi so se obnesli, treba je bilo najti silo, ki bi gonila vijak mesto delavcev. Odločil se je zgraditi manjšo ladjo, kjer naj bi gonil vijak parni stroj. To mu je hotel na vsak način preprečiti Anglež Morgan, ki je imel koncesijo za vožnjo med Trstom in Benetkami. Bal se je konkurence svojemu podjetju, ki ga je opravljal s starim parobrodom na vreteno. Kljub zaprekam se je posrečilo Resslu pridobiti za svojo novo izpopolnjeno iznajdbo 'nekega tržaškega veletržca. Leta 1828. je bila zgrajena omenjena ladja, ki so jo krstili za «Civetto» in dne 5. avgusta 1829 se je izvršila poskusna vožnja «Civette». Sedaj pa je prišel uso-depoln trenutek ne samo za Resslovo iznajdbo nego tudi za njega samega. Med vožnjo je počila slabo zvarjena parna cev in stroj se je ustavil. Negle-de na to, da je bilo to popolnoma brezpomembno za veliki izum, so I Resslovi nasprotniki pregovorili njegovega podpornika in razglasili iznajdbo kot manjvredno, brezpomembno za plovstvo. Dosegli so celo to, da so bili nadaljni poskusi z omenjeno ladjo policijsko zabranjeni. Ressla je to zelo potrlo, posebno pa, ko je izvedel po enajstih letih, da je v tržaško luko dospela velika1 angleška ladja, katero goni od njega | sv. Krištofu. iznajdeni vijak, radi katerega je on pretrpel toliko razočaranje. Lahko si predstavljamo, kako je bilo iznajditelju pri srcu, ko je videl, da so se drugi polastili sadu njegovega dela. Tujci Francozi in Angleži so videli Resslovo iznajdbo, se je polastili in na svojo roko delali, dokler jim ni uspelo napraviti nekaj podobnega. Ressl se je odpeljal v Pariz in v London in zahteval, da se njemu pripo-zna, da je on iznajditelj in da se njemu plača dotični patent; toda vse zaman. Ni mu uspelo, z velikim in dolgim potovanjem je zapravil zadnja razpoložljiva denarna sredstva. Leta 1857 je bil v Ljubljani in zbolel na legarju; tik pred smrtjo je napisal svojo oporoko in prosil, naj bi se njegovi sorodniki in prijatelji zavzeli tudi po njegovi smrti, da se bo pripoznal veliki izum njemu, res pravemu izumitelju, To, kar ni uspelo njemu, je uspelo njegovim potomcem in prijateljem. Po dolgi borbi je svet pripoznal, da je res Ressl tisti, ki je s svojo veliko iznajdbo odkril velikanske zaklade celokupnemu pomorstvu. Ressla so pokopali v Ljubljani pri Jedrt Ederle, Amerikanka, ki je kot prva ženska preplavala Rokav-ski zaliv (Canal La Manche), t. j. morsko ožino, ki ločuje Anglijo od evropske celine. Na svojem naj-,ožjem, mestu meri Rokavski zaliv 33 km in na tej progi je že mnogo pla-vačev skušalo priplavati iz Francije v Anglijo, od katerih pa je večina ostala le pri poizkusu. Treba je namreč tu pripomniti, da je prepla-vanje Rokavskega zaliva zelo težavno ne le radi velike daljave, ampak tucli radi dejstva, da je morje v tem zalivu vedno zelo razburkano. Potem, ko je mnogo moških preplavalo daljavo od francoske obale do Dowerja, najbližje luke na Angleškem, so se do pred kratkim vsi tozadevni poskusi s strani žensk izjalovili. Sedaj pa je Amerikanka Jedrt Ederle srečno premagala vse ovire ter preplavala Rokavski zaliv v 14 urah in 30 minutah. S. tem je tudi glede brzine v plavanju premagala rekord Tiraboschija, ki je preplaval leta 1923 Rokavski zaliv v 16 urah in 23 minutah. V zadnjem času je dospela vest, da je v torek že druga ženska preplavala Rokavski zaliv. Je to 'gospa Cre-mington Corson, Amerikanka norveškega rodu, ki je za preplavanje zaliva rabila 15 ur in 38 minut, t. j. 1 uro in 8 minut več nego Jedrt Ederle. Gospa Corson je po preplavanju zaliva izjavila, da je hotela; s tem naporom prislužiti nekaj denarja za svoja dva otroka. Včeraj je pa zopet en moški, in sicer Nemec Vierketter, prestal to težko skušnjo ter pobil vse dosedanje rekorde, ker je rabil za preplavanje zaliva le 12 ur in 40 min. Zgoraj prinašamo sliko Ederlejeve z njeno materjo. V obmorskih kopališčih, koder se zbira v vročih poletnih mesecih rhnogo ljudi, si gostje kratijo čas z raznovrstnimi športnimi vajami. Posebno razvito je gojenje takih vaj v kopališčih angleške in ameriške obale. Na sliki vidimo skupno žensk v kopaliških oblekah pri telovadni vaji na morski obali v Ameriki. genska tekma v teku črez ovire nam priča, da ženske hočejo posnemati moške v vsem in da jih hočejo doseči tudi v okretnosti in moči. Petletna Angležinja s svojim malim tovarišem, za katerim je skočila v vodo, da ga reši smrti. Njen pogum pa je bil večji kot njena moč, začela sta se potapljati, da so ju komaj rešili (v zgornjem polukrogu). Pogumna 17 letna ruska kneginja Galicinova, ki je v Milanu oblečena skočila v vodo po potapljajočega otroka ter ga rešila pred smrtjo. Stran IV. «NOVICE» V Trstu, dne 2. septembra 1926. Prebivalstvo razvrščeno po občevalnem jeziku in državni pripadnosti. Občine, frakcije in Število prebivalstva ITALIJANSKI DRŽAVLJANI Občevalni jezik središča italijan- ski stksko- hivatski govorijo tudi ital. i sloven- ski 1 govorijo1 tudi ital. Tujci 11. Lošinjski okraj Cres z okrožjem . - . 7781 4266 3415 2968 20 18 80 Veliki Lošinj z okrožjem 2064 1227 692 427 2 — 143 Mali Lošinj „ 7031 6435 372 241 — — 224 Osor z okrožjem . . . 2396 2049 299 279 46 44 2 Lošinjski okraj 19272 13977 4778 3915 68 62 449 12. Poreški okraj Buje 7375 7341 6 6 8 6 20 Cittanova 2221 2216 — — — — 5 Grižnjan z okrožjem 3992 3586 — — 406 406 — Motovun „ 6321 1955 4366 4012 — — — Vrsar „ 5171 2293 2876 2876 2 2 — Poreč „ 12252 9309 2932 2635 — — 11 Oprtalj 5647 2825 148 148 2671 2557 3 Umag 4342 6335 — — 1 1 6 Brtonigla 2825 2764 25 20 35 18 1 Vižnjan z okrožjem . . 5009 3580 1421 1421 7 7 1 Vižinada „ • • 4409 4121 249 222 39 39 — Poreški okraj 61564 46325 12023 11340 3169 3034 47 16. Zadar in anektirani otoki. Lastovo 1558 208 1283 989 — — 67 Zadar 17065 12075 1255 1011 — — 3735 Zader in anektirani otoki 18623 12283 2538 2000 — ,— 14821 Julijska Krajina 919987 h 481235 2) 96985 67530 258944 42285 32234 x) Od teh je 1644lRomunov. -) „ „ „. 4185“Nemcev. V današnji številki «Novic» prinašamo še ostale podatke zadnjega ljudskega štetja. Po teh — seveda uradnih — podatkih šteje slovanska manjšina v Julijski Krajini 351.744 duš. Odveč bi bilo zatrjevati našim čitateljem, da to število oddaleč ne dosega onega, ki odgovarja pravemu dejanskemu stanju. Da je pa bilo naštetih le toliko Slovanov je kriva v nekoliki meri tudi nepazljivost naših ljudi samih, ki so svoječasno pozabili navesti na tiskovinah za ljudsko štetje svojo narodnost. Ljutomer na Štajerskem, rojstni kraj učenjaka Frana Miklošiča, ka-koršen je bil pred 250 leti. Francoski pomorski kapetan Le Prijer s pripravo, katero 'je izumil in se z njo lahko drži celih 10 minut pod vodo. Glasoviti ženitveni slepar Mladen Čop je v Zagrebu preoblečen v pomorskega kapetana padel v roke policije ravno v trenutku, ko je hotel z obljubami preslepiti neko lepo dekle. Leteča riba, katera tako hitro leti, da jo s težko muko dohitijo morske ptice. Prepodile so kopalce iz odprtih javnih kopališč, izletnike iz gostilniških vrtov itd. Dunajčani so se jih skušali doslej na razne načine ubraniti, toda zaman. Edino sredstvo, ki se je izkazalo kot uspešno’ obstoji v tem, da se namažeš po vsem telesu s petrolejem. Ker pa vonj ni baš prijeten ter se ž njim posebno nežni damski nosovi ne moreo sprijazniti, so napovedali Dunajčani komarjem splošen boj. Sedaj jih hočejo preganjati s plini — seveda s takimi, ki so človeškemu organizmu ne-■ škodljivi — razven tega pa bodo I postavili več stolpov za netopirje I (mračnike). Dokazano je namreč, j dai komarji nimajo hujšega sov-Jakob Osterman, dijak VI. gimn. i ražnika, kot je netopir. Ta živali-razr. v Ljubljani, je 21. julija utonil ca’ nekateri ljudje piav po pri kopanju v Savi pri Tomačevem. ; krivici črte, je v Njegovega trupla closedaj še niso na- šli in je grada. stanu ugonobiti v eni noči naravnost neverjetne za najditelja razpisana na-: količine komarev. Stolp za netopirje je lesena zgradba, katere stene so podobne žaluzijam, v notranjosti so pritrjeni leseni drogovi, na katere se obešajo netopirji na znani način. Izkušnja na Nemškem je dokazala, da se vselijo v tak stolp v kratkem času vsi netopirji iz okolice. Tak stolp očisti vso okolico- komarjev v okrožju 10 km popolnoma«. Da bo šla stvar hitreje, bodo Dunajčani netopirje naročili tudi od drugod ter jih izpustili v bližini stolpov. Otok Sumatra v nevarnosti. Veliki 438.000 kvadrat, kilometrov obsegajoči ter okrog 6 milijonov prebivalcev broječi otok Sumatra (ob Aziji) že nekaj časa skoro neprestano zibljejo potresi. , , , . . . Vsak dan prihajajo strašnejša po- vila pri Beogradu, v kateri je umrl rogjja 0 delovanu tamošnjega kralj Petar 1., bo pretvorjena v ^u-, M er o ni i a ki bruha lavo zej, kamor bodo shranili vse spomine °8niel\lka_.(vf1 Ja,_ K., _tJ1Un.a„N;? na prvega jugoslovenskega kralja. Razno i Rumunski novinarji Skupina rumunskih novinarjev,1 grežnejo ki je potovala po Jugoslaviji, je; s strahovitim tresenjem zemlje. Potresi in izbruhi ognjenika so zahtevali že nad 1000 smrtnih žrtev. Zaradi neprestanega premikanja zemlje obstoja nevarnost, Sloveniji. ^ se ves 0tok ali deli otoka po-v morje. ' Drobne vesti. prispela tudi v Slovenijo, kjer so Iz vzhodne ’ Azije poročajo o si najprej ogledali Bled. V Ljub- cgromnih povodnjih. Reka Jang-Ijani so tuje goste sprejeli ljub- 3epiang je poplavila in predrla Ijanski novinarji, ki so jim razka- nasipe potopilo se je 3000 ljudi. zali nekatere znamenitosti ljubljanskega mesta. Poddirektor Cela pokrajina je uničena, 2000 kvadratnih milj stoji pod vodo. V rumunskega Presbiroja gospod nekre 11 rvTvrl m ■xr Tnllialri presne in priporočene pošiljatve. S 1. septembra t. 1. bo v notranjosti kraljevine in v odnošajih z republiko S. Marino ter kolonijami zvišana ekspresna pristojbina od L 0.70 na L 1.25. Z istim dnem bo povišana tudi pristojbina za pr oporo cena pisma od L 0.70 na; L 1.25. Radi tega bo tudi odškodnina za izgubljena priporočena pisma zvišana od L 15 na L 25. Nove ekspresne znamke za 1.25 bodo prišle v promet šele proti sredi septembra. Do tedaj treba prilepiti na ekspresne pošiljatve ekspresno znamko1 za 70 cent. in ji dodati še navadno znamko za 55 cent. Konzulski eksekvatur Dne 13. avgusta 1926. je bil podeljen g. Vladislavu Saviču kr. eksekvatur, ki ga pooblašča za vršitev poslov generalnega konzula: kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev s sedežem v Trstu. Nabori letnika 1907. Vsi mladeniči, rojeni v letu 1907., so pozvani na nabor. Vsi vpisani v naborne sezname se morajo zglasiti v kraju in na dan,, kakor spodaj naznačeno. Oni, ki sicer bivajo v kraljevini, a ne v pokrajini, kjer so vpisani v nabornih seznamih, lahko zaprosijo, da pridejo pred naborno komisijo v kraju, kjer prebivajo. V ta namen morajo vložiti tozadevno prošnjo pisano na kolko-; vani poli za L 2 in sicer na naborni urad one pokrajine, kjer prebivajo. . Oni, ki bivajo sicer v pokrajini, ali v drugi občini, lahko zaprosijo, da pridejo pred nabor v občini, kjer bivajo. Prošnja naj se spiše na kolkovano polo za L 2 in naj se odpošlje deset dni, preden prične komisija svoje delovanje, na naborni urad. Komisija B. Idrijski okraj: Idrija: 10. septembra (od 1—70); Idrija: 11. septembra (od 70 do konca); 11. sept. Spodnja Idrija; 13. sept.: Dole, Ledine, Godovič; 14. sept.: Čekovnik, Črni vrh in Kojsko. Cerkljanski okraj: Cerkno: 16. septembra (od 1—70); 17. septembra (od 71—133); 18. septembra (od 134 do 285) in 21. septembra (od 285 do konca); 22. septembra: Št.-viška goi’a in Šebrelje. Tolminski okraj: Tolmin: 24. septembra! (od 1 do 70); 25. sept. (od 71 do konca); Grahovo: 25. septembra (od 1 do 60); 27. sept. (od 61 do konca); 27. septembra: Volče; 28. septembra: Ponikve, Sv. Lucija. Kanalski okraj: 30. septembra: Kanal, Ajba, Ročinj; 1. oktobra: Kal in Deskle; 2. oktobra: Anhovo, 301 do 360); 18. oktobra (od 361 do;mu slovanskemu življu v Julijski zadnjega); 18. oktobra: Bilje in Krajini, svojim starišem, sestram, Čepovan; 19. oktobra: Grgar in bratom in svojim ljubljenim de- Renče; 20. oktobra: Ločnik in Pr- kletom, katera so po večini že po-vačina; 21. oktobra Podgora; 22. zabila na nas. Letnika 1907 tudi oktobra: Osek in Ozeljan; 23. ok- ne smemo pozabiti, ker on bo naš tobra: Solkan (od 1—60); 25. okto- odrešitelj. Pošiljamo tudi njemu bra: Solkan (od 61 do zadnjega); 25. oktobra: Miren in Dörnberg; 26. oktobra: Opatjeselo in Vogrsko; 27. oktobra: Šempas in Šte- verjan; 28. oktobra: Vrtojba; 29. najlepše pozdrave ter mu želimo mnogo veselja in zabave v tem času, dokler je še pod svojim klobukom. Torej vsem skupaj bratski zdravo! Alojz Nanut, Štandrež papaaooopoaaaoppoPDPapppoDon oktobra: Kojsko; 30. oktobra: Št,ipri Gorici; Josip Gorup, Dol pod Peter in Štandrež; 3. novembra: Repemtabrom; Bernetič Anton, Sovodnje, Trnovo in Tribuša. j Josen pri Bistrici; Kobeja Henrik, Krmiuski okraj: 20. novembra: Merče; Stojkovič Leopold, Orlek (Biljana; 23. novembra: Kožbana in pri Sežani; Jaksetič Jernej, Pod-Medana, (graj; Svetina Ivan, Sv. Barbara; ^ . , - i Pirih Franc, Stopnik; Kralj Ru- Dopolnilm na or. Jdolf; Trebče; Ambrožič Emil, Za vse občine idrijskega in bov; Spodnje Vreme; Mihalj Dragotin, škega okraja se vrše dopolnilni Komen; Hvalič Josip, Podgora; nabori dne 20. januarja 1927. °b MRielj Josip, Rihenberk; Valič 9. uri predpoldne. j Alojz, Sv. Ivan pri Trstu in Min- Za vse občine kanalskega okra- ku& Viktor, Male Žablje, ja dne 21. januarja 1927. ob isti uri. Za komenski, ajdovski in tolminski okraj dne 22. januarja 1927. Za goriški okraj dne 24. januarja 1927. Za krminski okraj okraj dne 25. januarja 1927. Nabori se zaključijo z dnem 28. februarja 1927. Posebni nabori za novince, ki bivajo v inozemstvu so določeni na dan 31. januarja 1927. Vsi nabori se prično ob deveti uri dopoldne. VELIKODUŠEN DAR AMERIŠKIH SLOVENCEV GLYKOL proti malokrvnosti Jako učinkovito sredstvo posebno v poletnem času in v vročini. Kdor se čuti šibek na živcih in trpi na glavobolu, naj uporablja edino le „GLYKOL“, ki ozdravi v najkrajšem času. - Cena steklenici L 7*—. Za celo zdravljenje zadostuje osem steklenic. Dobiva se le v lekarni Mlanoili. 1 Giuliani 42 (Sv. Jakob) . □apppapaapppppapppapappaaap Drobne novice z dežele PODSABOTIN. Podpisani odbor društva «Na dan» v Podsabotinu se iskreno zahvaljuje v prvi vrsti g. kuratu Cirilu Sedeju za režiranje igre. Zahvala naj gre nadalje g. Alojziju Valentinčiču za prepustitev prostora ter bratskim društvom, domačinom, slavnemu občinstvu in sploh vsem, ki ste pripomogli, da je prireditev tako lepo j uspela. Upamo, da nam ostanete tudi 'v bodoče naklonjeni. — Odbor. SVINO PRI KOBARIDU. Glede igre «Krivoprisežnik», ki se j je uprizorila v naši vasi, se je pisalo, da so samo nekateri igralci dobro Iz Buenos-Aires-a v Južni Arne- P°godiU SV0-io ^logo. V resnici pa so Hki «n nosi ali v dar Bralnemu in blh VS1 precej dobri’ petje pa je 1)1,0 nki so poslali v dar tsramei naravnost izvrstno, radi cesar gre pevskemu društvu v Črnicah 4oU|vga gasj. clomačmu društvu. -— Gle- lir v društvene namene in sicer največ bivši društveni člani ime-j ČEZSOČA, novanega društva, pa tudi člani j Opozorilo društvom, drugih društev, kakor sledi iz sle-; Ker namerava v nedeljo, dne 5. de.čega seznama: Lojk Jože 55 lir, septembra t. 1. prirediti naše «Bral-Faganel Franc 20 L, Leban Ivan no pevsko društvo «Polovnik» zani- Širite Novice! naaaanoannanoiiaanaanDannnnnp ZOBOZDRAVNIK Dr. LOJZ KRAIGHER specialist za zobe in usta sprejema o Gorici na Travniku št. ZO in v AJDOVŠČINI (nasproti posojilnici) □□□□onnnnnanniaiaonnDPDaancioia 20 L, Mavrič Franc 20 L, Ušaj Alojz 20 L, Volčič Franc 20 L, Rijavec Stano 20 L, Ušaj Leopold 20 L, Lojk Franc 50 L, Toplikar Edvard 50 L, Volčič brata 50 L, Lojk Berta 20 L, Hvalič Anton 15 L, Peršič Andrej 10 L, Škodnik Pavla 10 L, Fišar Avgusta 10 L, Mavrič Gabrijela 5 L, vsi iz Črnič. Košuta Ven-cpslav 10' L, Remec Marija 10 L iz Vitovelj, Pečenko Alojz 5 L, Kodrič Josip 5 L, iz Brij, Rebek Maks iz Batuj 5 L. Bralno in pevsko društvo se jim iskreno zahvaljuje za velikodušen dar, ki je toliko večji in pomembnejši, ker so ga zbrali skromni izseljenci, ki jim domovina ni mogla dati kruha. Tovariši-društve-niki ali bivši društveniki, še enkrat Vam topla zahvala, drugim pa, ki sede doma na toplem, a ne Avče in Bate; 4. oktobra: Lokavec smatrajo za vredno ali potrebno, in Banjšica. j da se ie ozrejo na društveno-kul- Ajdovski okraj: 6. oktobra: Aj-: turno prizadevanje naših društev, dovščina, Budanje, Kamnje, Čr-|pa kažemo ta blesteči zgled požr- niče in Goče; 7. oktobra: Dol. Otlica, Erzelj, Gabrije in Gojače; 8. oktobra: Lokavec, Lože, Planina in Podkraj; 9. okt.: Podraga, Ri-hemberg in Skrilje; 11.okt.Šmarje, Šturje in Vrabče; 12. oktobra: Sv. Križ, Slap, Ustje, Vrhpolje in Vr-tovin; 13. oktobra: Vipava, Col, Velike Žablje in Št. Vid pri Vipavi. Komisija C. Bovški okraj: 10. septembra: Bovec, Log in Čezsoča; 11. septembra: Srpenica, Soča, Trenta in Žaga. Kobariški okraj: 13. septembra: Kobarid, Breginj, Kred in Drež-nica; 14. septembra: Idrsko, Li-bušnje, Livek, Sedlo in Trnovo. Komenski okraj: 6. oktobra: Komen, Brje in Brestovica; 7. oktobra: Kobjeglava, Veliki dol, Ga- brovka, Gorjansko, Pliskovica in Selo; 8. oktobra: Štanjel, Škrbina, Temnica in Vojščica. Goriški okraj: Gorica,: 11. oktobra (1 do 60); 12. oktobra (od 61 do 210); 13. oktobra (od 121—180); 14. oktobra (od 181 do 240); 15. okto- Odbor. vojakov iz Tren- tvovalnosti. Pozdravi naših tina (Verona). Slovenski fantje-vojaki, dodeljeni pri 8 artilerijskem polku in nahajajoči se na orožnih vajah v vasici Brentonica v Trentinu pošiljamo pozdrave starišem ter vsem slovenskim fantom in dekletom ter čitateljem «Novic». Ob enem Vam naznanjamo, da imamo upanje, da se v kratkem vrnemo zdravi v naše lepe domove. — Srebot Josip, Šturije pri Ajdovščini; Lisjak Metod, Dörnberg; Štok Anton, Dutovlje; Močnik Franc, Cerkno; Oražen Ma1-tija, Selce pri Postojni; Rupnik Jakob, Medvedje Brdo; Fabčič Franc, Št. Vid pri Vipavi; (novinci letnika, 1906): Fornazarič Rafael, Lokavec pri Ajdovščini; Kavčič Viktor, Lipa; Koron Franc, Batuje in Hlača Karlo, Štijak. *** Podpisani slovenski fantje, ki služimo pri 4. pomožni stotniji v mivo vrtno veselico, pozivamo bližnja društva, da bi na ta dan ne prirejala svojih morda nameravanih prireditev. — Odbor. IDRIJA PRI BAČI. Prihodnji torek, t. j. dne 8. t. m. priredi naše «Prosvetno društvo» skupen izlet v Čepovan. Pevski zbor se že pridno vadi, da nam bo ta dan krajšal pot z lepimi narodnimi pes-mami. Vabimo vse prijatelje svežega zraka, da se tega izleta udeležijo v čim večjem številu. LEDINE. Kakor smo že javili v «Edinosti», bo uprizorilo tukajšnje gasilno društvo na Mali Šmaren in v nedeljo potem (8. in 12. septembra) Fr. Fin-žgarjevo trodejanko «Verica». Predstava se bo vršila obakrat ob 3. uri popoldan na prostem pred prodajalno Gospodarske zadruge. Za vse lepo in dobro navdušeni fantje in dekleta bodo nastopili ob tej priliki prvič po vojni na svojem lastnem odru — kar bo sigurno najboljši odgovor onim klevetnikom, ki so se popolnoma po nepotrebnem spodti-kali nad tradicijonalno binkoštno veselico. Ob času najtežjega poljskega dela hodijo redno in z veseljem večer za večerom k vajam — ne strašeč se dolge poti (nekateri prihajajo iz oddaljenih Korit) — pripravljajoč dobro mislečim par ur vedre zabave, predolgim jezikom pa bridko razoračaranje. Režijo vodi akad. slikar Rudi Kogej, ki je naslikal tudi nove kulise. Igra sama na sebi je vrlo zanimiva, polna lepih prizorov našega kmečkega življenja. Pridite vsi, ki ste dobre volje in vam je mar resno delo naše mladine. Od srca se boste nasmejali nerodnosti Botežar-jevi, sočustovali z nesrečnim dedom Primožem in se jezili nad^ nespravljivostjo Markovo in Mejačevo. Pridite vsi, ne bo vam žal. IZ SREDNJIH ŠKOFIJ. Pri nas se je dogodila pretekli četrtek nesreča. Omenjenega dne je šel kakor vsaki dan 22-letni zidar Salvo Maurič v vilo poslanca Banel-lija v Zavijah, kjer je z drugimi delal na odru v nekem globokem vodnjaku. Oder pa je bil slabo napravljen, tako da se je neka deska nekoliko premaknila, radi česar je ubogi Salvo štrbunknil z glavo na- □ □ □ o D □ □ D □ □ D □ □ D n □ □ D n □ □ ! □ Ü □ □ □ □ □ □ □ n □ Josip Klun trgovina porcelanastih predmetov TRST, ul. Mazzini 40, prel ul. Nuoua SKLADIŠČA: Piazza Scorcola št. 1 in v prosti luki skladišče št. 6, I. - Telefon 29-84. B. Velika izbira porcelana, gline, stekla emajliranih in aluminijastih kuhinjskih posod in bogata izbira ::: predmetov za poročna darila ::: Izključna prodaja cilindrov za luči št. 3, 3, 8, 11 na debelo za Trst, Furlanijo, Istro in Dalmacijo iz najčistejšega kristaliziranega stekla. Cilindri oviti v kartonastih škatljah mesto v slami. Cene brez vsake konkurence!! a □ □ □ n a □ □ D □ U n a □ □ a a □ a a a a □ a a □ 0 :i T 1 "t □ □ □□aDDDQDOaDQDDDILDPDGDDnCOD Zobozdravnik D- D. Sardoč špecijalist za ustne in zobne bolezni perfekcijonlran na dunajski kliniki ordinira v TRSTU Via Imbrianl 16/111. (prej Via S. Giovanni) od 9—12 in cd 5—7 ure □□□□□□□□□□□ciDnninpanDnDDnoaci □ - D § Alojzij Kobal, Idrija § priporoča svojo □ svojo bogsto zalogo pristnega n vipavskega in istrskega VINA D □ □ □ □ □ Na drobno. Na debelo, ti □□□□□□□mcnnicnoicinDnoDcinaoDd .jv •> v i I v L. DIETRICH POSTOJNA nit n <• Zastopstvo Portland Cementa itd. I Točna postrežba. prej v železno cev in od tu skoro že mrtev v globočino vode. Tovariši ponesrečenega delavca, kateri so bili priča strašnemu prizoru, so spustili takoj v vodo vrv, da bi ga rešili, ali žalibog ni bilo nikogar, ki bi se bil prijel za vrv, ker je bil nesrečni mladenič takoj mrtev. Poslanec Banelli je takoj poklical ognjegasce, ki so izvlekli truplo ponesrečenca iz vodnjaka, nakar so je odpeljali na dom ponesrečenca pod okrilje od žalosti obupane družine. Na dan pogreba tako nesrečno preminulega Mauriča so že na vse zgodaj začeli prihajati žalni gostje ter prinašali cvetja za na grob ponesrečenega mladeniča. Ko je pa prišla ura pogreba, ni bilo nikogar brez solze, vsakogar je ganila globoka žalost družine pokojnika, katerega so vsi poznali za dobrega in požrtvovalnega mladeniča. Pri pogrebu je svirala godba iz Spodnjih škofij pretresljive žalostinke in ji gre zahvala za tako požrtvovalnost. Dragi Salvo! Odšel si v večnost, a med nami boš za vedno ostal v spominu. Počivaj v miru v zemlji domači! Tako težko prizadeti družini in njegovi družici naše iskreno sožalje! IZ P0ĐGORIJ. Društvo «Cvetoči Slavnik» se naj-prisrčneje zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da je naša prireditev na dan opasila tako dobro uspela. Posebno se zahvaljujemo bratskim društvom iz černotič, Ocizle, Klanca, Prešnice in Kozine za sodelovanje in udeležbo, s katero so pripomogli, da se je naš «Cvetoči Slavnik» še bolj razcvetel. Na svidenje zopet v prihodnjem letu v Podgorjah! Gospodarstvo Italijanska trgovina z inozemstvom. Neka rimska agencija je objar vila prve ugotovitve o spremembah italijanskega uvoza in izvoza napram gotovim poglavitnim državam, v prvih petih mesecih tega leta v razmerju s prometom v isti dobi preteklega leta. Iz poročila te agencije izhaja, da se je letos dvignil uvoz blaga v Italijo iz Avstrije, Francije, Nemčije in Jugoslavije, medtem ko je padel uvoz iz Čehoslovaške in Anglije. Medtem pa se je izvoz iz Italije znižal napram vsem državam izvzemši Francijo, kamor je Italija letos v prvih petih mesecih izvozila več blaga nego v isti dobi lanskega leta. Iz Jugoslavije je Italija uvozila od januarja do maja tega leta za 505,7 milijonov lir blaga, medtem ko ga je v isti dobi izvozila v sosednjo kraljevino le za 142.7 milijonov lir. Poljedelstvo Iz gozda - zanemarjen pašnik. Pri pašnikih ne poznamo nobenega dela. Povsod lahko opazujemo, kako so pašniki zanemarjeni in sami sebi prepuščeni. To je velika napaka, ki jo moramo očitati prizadetim gospodarjem. Naši pašniki bi nam lahko prinašali veliko več koristi, če bi jih tako oskrbovali, kakor jih oskrbujejo po drugih naprednejših deželah. Pri nas jih pa le izrabljamo in izkoriščamo, ne da bi za nje tudi kaj storili. Med pašniško in travniško rušo bi ne smelo biti nobene druge razlike kakor ta, da po pašnikih pasemo, travnike pa kosimo. Tako čista in travnata bi morala biti ena in druga ruša! Pri nas je pa razlika med travnikom in pašnikom silno velika. Travniška ruša je vsaj po vsaki košnji čista, pašniška ruša pa ostaja poraščena z vsem mogočim plevelom in ničvrednim grmičjem. Marsikod je na ta način polovica pašniškega prostora izgubljenega in ker se za obdelovanje in gnojenje pašnika nič ne brigamo, je tudi ostali del pašnika malo vreden. Pri nas se je že marsikatera gozdna parcela obrnila za pašnik. Pa kaj se je storilo, da dobimo dober pašnik? Nič. Ti prostori izglodajo kakor pušče. Še okleščenih vej ne odstranimo, ampak nam ležijo po takih mestih, dokler nam ne strohne in razpadejo. Za vse drugo se pa sploh ne menimo. Ni nič čudnega, če je po takih pašnikih razen što-rovja vse polno razne navlake, ki nima nobene vrednosti za pašo. Brinje, pritlično grmičje, bodeči osec ali trnk, gladež itd. pokrivajo take prostore. Bore malo dobi živina po ta- kih pašnikih, dasi bi bila potrebna dobre paše, mi sami pa boljših dohodkov od nje. Če že nočemo ničesar izdati za izboljšanje takih prostorov, storimo saj to, da odstranimo, kar živina sama ne mara in kar je dobrim travam na poti, kar jemlje po ne potrebnem živež in prostor na pašniku. Pašnik bodi v resnici pašnik, ne pa zanemarjena pušča, kakor jih vidimo po naših krajih. Če ima iz gozda nastati pašnik, potem je treba razen štorovja vse odstraniti, kar ne spada na pašnik in kar mu dela škodo. Živina sama je najboljši tolmač za rastline, ki ji gredo v slast. Kar živina ne mara, to naj izgine s pašnika. Pašniška ruša naj bo čista, gosto travnata in rodovitna. Preostali plevel pa naj se vsako leto pravočasno pokosi in od-odstrani. o^e,,v„-T Ijrrrinik- JANtf'i KONTIČ. IVAN OSTROUŠKA, GODUJE ŠT. 7 pri Dutovljah imam na prodaj 10 hektolitrov prav dobrega kraškega terana. Kdor ima potrebo naj se posluži pri meni. «K» ❖O O* «•<& o* ■ <* 4 * *0 <£> KNJIGARNA IN PAPIRNICA J. ŠTOKA Trst, Via Milano 37 se pnporoča sl. občinstvu v mestu in na deželi, župnim, občinskim in šolskim uradom, pisarnam, obrt nikom, trgovcem in zasebnikom. Lastna knjigoveznica Založba VEDEŽA, Kleinmayerje-vega italijansko - slovenskega in slovensko - italijan. SLOVARJA. Ima v zalogi vse najnovejše slovenske knjige. Naročila po pošti se izvršijo točno in hitro ragšstrovana zadruga z omejenim poroštvom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre feianca 19, I. nad. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za ček. promet ter obrestuje po 4% večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema Dinarje na tekoči račun in Jih obrestuje po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnostne telice (safes) ♦♦♦♦ Me m za stranke eS8’ s -13,15-11 Ob nedeljah je urad zaprt Telefon štv. 25-67. HnlsMil sloveli, densrnl zavod Kmetijski stroji v ulici Tore bianca 19 in v ulici Raffineria 7, Telefon štev. 44-39. SEMENA, KMETIJSKE POTREBŠČINE. Tržaška kmetijska družba v Trstu ima največjo izbero zajamčenih semen od najboljših nemških tvrdk. Te dni je prejela novo pošiljatev semena jesenske repe okrogle, solate endivije, motovilca, kasnih brokljev, cvetočega karfijola, razne vrste špinače in razna druga poljska in vrtna semena. Seme inkarnatke ali rdeče detelje, ki nam je za nekaj dni zmanjkalo, nam je zopet dospelo. — Razno kmetijsko ročno in vprežno orodje. .—- Živinska sol. Naročnikom živinske soli smo odposlali po železnici naročeno količino. Umetna gnojila. Zbiramo še vedno pred-znanbe za superfosfat, kalijevo sol in žveple-nokisli amonijak. Priporočamo kmetovalcem naj ne odlašajo s prijavami za umetna gnojila, ker se na prepozno dospela naročila ne bomo ozirali. Kmetijske stroje vseh vrst imamo v naših skladiščih, ulica Tore bianca 19 in Raffineria 7, Tel. štev. 44-39. Slamoreznice znamke «Mayfarth», raznih velikosti imajo v zalogi; Mlekarska zadruga v Trnovem, Kmečka Posojilnica v Vipavi in trgovina Goljevšček v Sežani. ♦♦ ♦♦ ♦♦P # 4 ♦ ♦ 4 Tržaški Kmetijski družbi v Trstu je dospela velika izbera raznih kmetijskih strojev iz inozemstva in sicer: Slamoreznice znamke «Mayfarth» z verigami raznih velikosti. Grozdne stiskalnice (preše), grozdni mlini znamke «Mayfahrt» in drugih znamk. Gnojnične sesalke, plužna telesa, travniške brane, mlečni posnemalniki itd. Kmetovalce, ki se zanimajo za te stroje, vabimo, da si jih ogledajo v naših skladiščih Cevljamica Forcessin Odlikovana na mednarodni razstavi v Gonovi z „Diploma di gran premio" TRST Via Giuseppe Caprin Itev. 5 pri Sv. Jakobu ■ TRST Kdor Išče obuvalo cenö a vendar lepo, ta bo pomislil tnalo, ne kupil kar na slepo I In šel bo k „FORCESSINU*, ki v Trstu vsem od kraja — ubožcu al’ bogatinu — najboljše čevlje daja .. . „ffl BSE BSi teniji za delo L, 48*- £e?iii za delo L 48*- JAKOB BEVC - TRST urama in zlatarna Trst - Čampo S. Giacomo št. 5 Podružnica: S. M. Magdalena zg. št. 1 ZLATO kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah KROfiSE plačuje više kot vsi drugi WT RAZNA DARILA ZA BIRMANCE, I 1 I POSTOJNA Notranje bolezni in operacije. ŽARKI X hitro zdravljenje jetičnega vnetja vršcev. Spomnite se „Šol. društva“! QDaDaannannaaaDnaaDnnonQDGDD § ZOBOZDRAVNIK n Specijalist za ustne □ g In zobne bolezni, g □ a £1 a G □ □ a a od 9. do 12. in od 3. do 5. a u a a a a ES □ '-»c* er. »£,. m vi« v», «vz p □ □ GDGaDDaDDaDDDDaaDDDDDDDaaDaG Ordinira d GORICI ns TrovnlKu 5. II. ,MUNDL0S‘ šivalni stroji „Göricke“ dvokolesa, motorini „FlfiM" in belgijske miške se vdobe le mi Josipu Kerševuniju GORICA — Piazza Cavour 9 — GORICA S & I I Prva odlikov. tovarna in zaloga pohištva Tvrdka ustanovljena 1. 1898. Del Gi O TI S k© m Tvrdka nstanovlj na 1. 1898. Gorico, ul. Corduccl 14 (pr. Gosposka ulica) 50 spalnih in jedilnih sob na izbero od najnavadnejših do najbolj luksurjoznih. - Cene zmerne. - Solidna izdelava. Lastno izdelano pohištvo od najboljših profesionistov. ANTON BREŠČAK QORIQA, Via Carduccl 14 Cprej Gosposka ulO m