Slov. Gospodar pa borba za narodue pravice štajerskih Slovencev. Sloveacem štajerskim se v aarodaem ozira veliko buje godi, kakor pod Giakro ia Auerspergom miaistrom. Nič ae dobimo. česar saio se aadejali. Narodai aam aasprotaiki pa sraejo haje divjati, kakor kedaj poprej. Vse se vali proti aara, da aas aarodao zaduši. Se celo iz Prajzovskega dohaja deaar borbi zoper sloveastvo v pomoc. Na tisoče goldiaarjev zajeaiajo aemčurski ia aemškatarski listi iz žepov zltegaaim liberalcem, da aapadajo aarodae, zapeljujejo aezavedae Sloveace. Povsod podpirajo jih aovošegai jaaičarji, aloveaaki odpadaiki, aarodai Judeži, aebičai ia zaslepljeai aemškutarji. Zadaji čas zaletavajo se tudi v Slov. Gospodarja. Ta list jim je tra v pcti. Do sedaj so mu uže skazili Gospodaratveao prilogo. Z novim letoai rau jo vzamejo cel6. Toda Gospodar dobi drugo, aovo. Hoteli so mu vzeti glavaega uredaika. Ni šlo. Skušali so ga z zasramovaajem splašiti ia odpraviti. Ni pomagalo. Mislili so Gospodarju z aemškatarskim ,,lisjakom" pobrati kmetskih aaročaikov. Toda zailaji Gospodar bil je tiskaa v 2150 iztisih. Sedaj skleaejo, tožiti ga. Trikrat hlaatnejo po ajem, pa še le četrtokrat ga morejo ugrizti. Spravili so ga v 17 letih prvič pred porotao sodnijo v Celji. Dae 6. oktobra t. 1. bila je obravaava. Sodišču predaedaik je bil zaaai Heiaricher, votaata g. Stuhec ia Toplak. Porotaiki izžrebaai pa so bili iz Maribora: Alojs Kvandest, Franc Kvaadest, Aatoa Preck (krzaar). \z Ptuja: Ricbard Maaalka, Luschar ia Mat. Kucharitsch, iz Brežic Jaa. Jugg. iz Rogaca aotar Filaferro, dalje Druscliovetz iz Seaarske, Nowack iz Bohove, Skacedovaigg iz Mate, ia Lobeaweia iz Narapelj. Tožil je pa znaai celjeki Glaatschaigg v imeaa ,,Verbajaskega" Lešaika, ki je sedaj kot koacipijeat pri aotarji Rudelau v Mahreabergu, to pa zato, ker je v Gospodarji letos v 10. številki v dopisu ,,iz Mabreaberške okolice" bil kot dopiaaik (Lešaik) ,,Kmetakemu prijatlu" oštet ter ,,izgaaai štadeat" imeaovaa ia da je ,,zlorabil" podpis kmeta Tomažiča (Meloaika) v spodajej Vižiagi. Zatožeui odgovorai uredaik, g. Aatoa Brože, je se zagovarjal rekoč, da oa rokopisa ai dobil v roke, ga aiti videl ai, da ga ai oa stavil pa tudi korigiral ae. To ao tudi priče potrdile. Glavai uredaik je izpovedal, da je oa rokopis dobil ia v tiskarao poslal, stavec g. Ferk je pričal, da je oa rokopis prejel ia stavcu Močaiku dal, ia amšiaski mojster g. Sakošek je potrdil, da g. Brože takrat aiti utegail ai rokopisov brati ia stavljeuih korigirati, ker je kot faktor v tiskarai zaradi smrti g. Leoaa imel preveč dela. G. Brože je pozaeje prvič bral dopis, ko ae je uže tožiti začelo. Kmet Fraac Toaiažič je izpovedal, da mu ai bilo po volji, kar je o aotarji ia aosedu Rudelau bral v Gospodarji, ia zato Lešaiku aaročil, aaj ob aovem leti piše uredaiku svarilao pisrao. V to svrbo je podpisal svoje ime aa kos belega papirja. Lešaik je pa kmetu ,,preojsto" bii pisal ia zlasti koaec: ,,poboljšajte se" temu ai bil prav. To je kmet č. g. dekaau sam pravil. Ob eaem je še izopovedal, da preklicati ai botel, ker ,,to ai res, kar je o Radelau bral". (V Gospodarji bilo je poročaao, da je Rudel zidaa križ podrl ia za sviajako kubiajo porabiti dal, ia da se je ajegov sia ustrelil, kar je veadar le rea).  \ Na to pride na- vrsto preklic 2. g. župaika v Remaaiku in se prebere. Lešaik je aamreč s pomočjo sodaije izvedel, da je župaik pisal ,,iz Mahreaberške okolice" ia ga tožil. Ta pa je baje 230 fl. plačal, preklic podpisal ia je bil tožbe rešen. Sedaj segaeta obadva advokata v obravnavo. Dr. Glantscbnigg udrilia silno po Gospodarji, časih tako surovo, da srno aehote mislili, to mora glavai uredaik ,,celjske vahterce" biti. Najbolj srdi 8e zavoljo Gospodarjevib. ,,nemškutarjev" ia ,,nemčarjev". G. dr. Josip Seraec aiu je mirao pa jako izvrstao odgovarjal. Ce je Gospodar v 17. letib sedaj prvokrat pred porotao sodaijo, kaže uže to, da ni takšea, kakor ga dr. Glaatschnigg opisuje. Na dalje povdarja da je ,,izgaaai študeat" žaljiv le, če se krivo in žaljivo aa nemško.tolmači: ,,ausgejagter Studeat, wie maa eiaea Huad hinausjagt". To pa je krivo, kajti Sloveacem je ,,izgaaai študeat" vsak, kateri je zaradi slabega učeaja bil študiranje moral aa klia obesiti. Izgaai štadent je ,,ausgetriebener Studeat, ker ga je postava izgnala, ne pa ,,izpodeiii" študent, kar zaaSi, da ai zaradi slabega napredovanja, ampak zavoljo kake nievrednosti bil izpodea. ' Izvrstao dokazal je naposled. da je g. župnikov dopis v Gospodarji bistveno resničea, preklic pa neresaičea. Kajti župaikov dopis bil je obrnen proti ,,K_etskemu prijatlu", ki je objavil Tomažie-Meloaikovo pismo do gospodarjega urednika ia ki je bilo prav žaljivo. Da pa je Lešaik sploli žaljivo pisal, to še Tomažiču ni bilo prav. Dalje: pismo Tomažičevo bilo je privatno pisrao in po odpošiljatvi lastnina gospodarjevega aredaika, do katere brez dovoljenja aibče aima pravice. Vkljub ternu jeLešaik žaljivo pismo še prepisal in poslal v Celje ,,Kmetskemu prijatelju ter ga o b javil, do česar pa ni imel aobeae pravice, nobenega aaročila. Ia tako mn je č. g. župaik po pravici očital, da jo ,,zlorabil" TomažičMelonikovo ime ia podpia. Da pa je župaik pozneje vse preklical, storil je to iz strahu, iaisleč, da bo on vkljub reaaici z Goapodarjem vred v Celji vsakako obsojea, ]/2 leta zapret ia mogoce, da še faro zgubi. Tako je g. dr. Sernec reč razjaznoval in naposled porotaikom aa srce polagal, naj g. Brožeta popolnera aekrivcga spoznajo. Potem je ae Heinricher govoril in s pomočjo rečaikov ali besedajakov razkazival žaljivi pomea ,,izgaanega študenta" itd. Na to odidejo porotniki v posebao hišo, pa uže za nekterimi raiautami po aačelaiku Al. Kvaadestu naznaaijo, da je g. Brože kriv. Vsled tega bil je tako obsojen, kakor bi bil res on vse bral ia korigiral pred tiskom. Odmerili so 1 mesec zapora, 100 fl. zgube pri kauciji in poplačaaje vseh stroškov. Zoper to aazaaaita on pa g. dr. Sernec, da zahtevata prepia razsodbe z razlogi vred pa tudi Heinricberjeve ,,Recbt8belehruag" do po- rotnikov, ter da vložita ničevno pritožbo. Celjskib nemškutarjev ia nemčurjev je prišlo precej v dvoraao poslušat pa ao bili nekoliko poparjeai ia tihi. Le aekateri glavači so sopihali, nosove vihali ter ob konci malo zarožljali. Večiaa ae je obaašala aepričakovaao dobrol