Državni program ZORA danes  Maja Primic Žakelj, Urška Ivanuš    Onkološki inštitut Ljubljana        Uvod    Izmed vseh rakov je rak materničnega vratu (RMV) bolezen, ki jo je mogoče s presejanjem najbolj  učinkovito obvladati. Redno pregledovanje brisov materničnega vratu (BMV) vsakih 3–5 let lahko  zmanjša  incidenco  RMV  do  80  %, č e  je  seveda  pregledan  zadosten  delež  ciljnega  prebivalstva  (najmanj 70 %) in če so vsi postopki primerne kakovosti.     Slovenski presejalni program za raka materničnega vratu, poimenovan ZORA, je bil na državni ravni  vzpostavljen leta 2003 (po večletnih pripravah in pilotnih projektih v ljubljanski in nato obalni regiji, ki  so se začeli že leta 1998). V skladu z leta 2002 izdanimi Navodili o spremembah in dopolnitvah  navodila  za  izvajanje  preventivnega  zdravstvenega  varstva  na  primarni  ravni ‐  Reproduktivno  zdravstveno varstvo so v ciljno skupino, ki je zajeta v aktivno presejanje, uvrščene ženske v starosti  20‐64 let; če te v določenem intervalu ne pridejo na preventivni pregled, so nanj pisno povabljene.  Opredeljenim  ženskam  vabilo  pošlje  izbrani  ginekolog,  neopredeljenim  pa  pošljejo  vabilo  iz  koordinacijskega centra, če Register ZORA v obdobju štirih let pri njih ne zabeleži BMV. Priporočen  interval  med  pregledi  je  3  leta  po  dveh  uporabnih  normalnih  BMV  v  razdobju  enega  leta,  cilj  programa pa pregledati najmanj 70 % žensk iz ciljne skupine. Izkušnje drugih in številne raziskave so  dokazovale,  da  le  tak  pristop  lahko  zveča  učinkovitost  dotlej  spontanega,  oportunističnega  presejanja, uveljavljenega pri nas več desetletij.    Rezultatov  programa  ne  bi  bilo  mogoče  spremljati  brez  centralnega  informacijskega  sistema  z  obsežno  bazo  podatkov,  registra  ZORA,  ki  deluje  v  enoti  Program  in  register  ZORA,  v  službi  Epidemiologija  in  register  raka  na  Onkološkem  inštitutu  Ljubljana,  in  je  povezan  s  Centralnim  registrom  prebivalstva,  Registrom  prostorskih  enot  in  Registrom  raka  RS.  V  tem  registru  se  individualizirano  zbirajo  podatki  o  vseh  izvidih  BMV  in  histoloških  preiskavah  sprememb  na  materničnem vratu iz vseh slovenskih laboratorijev, ne glede na razlog odvzema in posega. Register  Primic Žakelj M, Ivanuš U. Državni program ZORA danes. ______________________________________________________________________________________________________ Prvi izobraževalni dan programa ZORA, april 2010 1/13 je  zasnovan  v  skladu  z  Evropskim  priporočilom  za  zagotavljanje  kakovosti  v  presejanju  raka  materničnega vratu in med drugim omogoča spremljanje stopnje pregledanosti ter drugih kazalnikov  učinkovitosti in kakovosti presejalnega programa. V Registru ZORA je bilo od leta 2003 do konca 2009  registriranih blizu 2,5 milijona citoloških izvidov in več kot 40.000 izvidov histoloških preiskav.    Dejavnost enote Program in register ZORA    V enoti Program in register ZORA skrbimo za polnjenje baze podatkov z izvidi  BMV in histoloških  preiskav ter redno spremljamo popolnost in kakovost zbranih podatkov, ki jih ob sodelovanju z  izvajalci programa  redno popravljamo in dopolnjujemo. Na osnovi teh podatkov redno analiziramo  opravljeno delo ter kakovost in učinkovitost tako državnega programa kot posameznih izvajalcev:   • Kazalnike uspešnosti in kakovosti programa objavljamo v Letnem poročilu programa ZORA, s  podatki  in  analizami  sodelujemo  tudi  pri  pripravljanju  evropskih  poročil  o  presejalnih  programih.   • Letno  pripravljamo  individualna  poročila  ginekologom  in  laboratorijem,  kjer  so  razvidni  njihovi rezultati v primerjavi s slovenskim povprečjem.   • V skladu z Evropskim priporočilom in na podlagi podatkov iz registra ZORA je letos že drugič  zapovrstjo potekala revizija preparatov BMV tistih žensk, ki so na novo zbolele za RMV.   • Na pobudo laboratorijev pripravimo podatke potrebne za citološko‐histološko korelacijo, ki je  nujna za spremljanje in nadziranje kakovosti citologije. Zaenkrat tovrstno sodelovanje med  laboratoriji in registrom še ne poteka rutinsko.     Poleg zbiranja in obdelave podatkov v sodelovanju z informatiki skrbimo tudi za vzdrževanje in redno  posodabljanje informacijskega sistema.    Kot koordinacijski center skrbimo za pošiljanje vabil ženskam, ki 4 leta ali več nimajo v naši bazi  registriranega izvida BMV. Ginekologom posredujemo tudi pravilne naslove žensk, saj se vabilo, ki ga  pošlje ginekolog, vrne v register ZORA, če je naslovnica neznana. V registru ZORA poiščemo ustrezen  naslov, ga napišemo in vabilo vrnemo ginekologom.   Primic Žakelj M, Ivanuš U. Državni program ZORA danes. ______________________________________________________________________________________________________ Prvi izobraževalni dan programa ZORA, april 2010 2/13 Vzpostavili smo tudi varnostni sistem Registra ZORA, s katerim ginekologe opozorimo na tiste ženske,  za  katere  eno  leto  po  izvidu  BMV,  ocenjenim  za  patološkega,  v  registru  ZORA  še  nimamo  registriranega kontrolnega BMV.     Kot logistična podpora izvajalcem DP ZORA skrbimo za pripravo, oblikovanje, tiskanje in razdeljevanje  informativnih (zloženka, plakati) in drugih gradiv (citološka napotnica‐izvid, vabila, ovojnice..), ki jih  izvajalci (laboratoriji, ginekologi) potrebujejo za nemoteno delo. Vsi stroški v zvezi s tem gradivom  bremenijo DP ZORA. Sodelujemo tudi s ciljno skupino žensk, saj odgovarjamo na številna vprašanja, ki  nam  jih  zastavljajo  po  telefonu  ali  pošiljajo  na  naš  elektronski  naslov.  Skrbimo  za  promocijo  programa in sodelovanje s strokovno javnostjo v domovini in tujini. Pred kratkim smo posodobili tudi  spletno strani DP ZORA (zora.onko‐i.si), ki je namenjena tako strokovni kot laični javnosti. Vsebuje  tako  informacije  o  presejalnem  programu,  raku  materničnega  vratu  in  HPV  kot  pomembne  nacionalne in mednarodne smernice in strokovne publikacije ter sprotne objave o novostih v okviru  DP ZORA.    V enoti Program in register ZORA na Onkološkem inštitutu Ljubljana (ki je nosilec programa), skrbimo  tudi za razvoj programa v skladu z Evropskim priporočilom in novimi strokovnimi spoznanji. Tako smo  v preteklem letu v sodelovanju z Združenjem za ginekološko onkologijo, kolposkopijo in cervikalno  patologijo (ZGO)  na Zdravstveni svet uspešno vložili predlog za plačilo triažnega testa HPV (kot to  določajo ginekološke smernice) iz pravic obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zdravstveni svet je  predlog odobril decembra 2009, vendar časovnica  implementacije te pravice v prakso še ni jasna. S  citološkim  in  patološkim  strokovnim  združenjem  sodelujemo  pri  pripravi  posodobljene  citološke  napotnice (ki bo slonela na Bethesdi) in standardiziranega patološkega izvida. V letošnjem letu prvič  organiziramo tudi multidisciplinarno izobraževanje za sodelavce programa iz različnih strok, v okviru  katerega  je  nastal  pričujoči  zbornik.  Srečanja  bodo  predvidoma  potekala  vsako  leto  in  bodo  namenjena  druženju  in  izobraževanju  sodelavcev  programa,  obveščanju  o  dosežkih  programa  v  preteklih letih in napovedi novosti. V skladu s sorodnimi raziskavami v tujini načrtujemo v prihodnjih  letih v sodelovanju s SB Celje pilotno raziskavo za alternativno presejanje neodzivnic, starejših od 35  let,  s  pomočjo  testa  HPV,  za  katerega  si  bo  ženska  lahko  odvzela  vaginalni  vzorec  s  pomočjo  posebnega testerja kar v domačem okolju.      Primic Žakelj M, Ivanuš U. Državni program ZORA danes. ______________________________________________________________________________________________________ Prvi izobraževalni dan programa ZORA, april 2010 3/13 Nekateri kazalci učinkovitosti programa    Pregledanost, obveščenost in odziv na vabila iz Registra ZORA    Pregledanost ciljne populacije je odstotni delež žensk v starosti 20–64 let, ki so v treh letih, kolikor je  priporočeni interval med presejalnimi pregledi, opravile vsaj en pregled brisa materničnega vratu. V  zadnjem  obdobju  (2007–2009)  je  stopnja  pregledanosti  pri  nas  72,2‐odstotna.  Pregledanost  v  zadnjem triletju dosega 70 % v vseh slovenskih statističnih regijah, razen v Notranjsko kraški, Obalno  kraški, Podravski in Pomurski. Pregledanost presega ciljnih 70 % v starostni skupini 20–49 let, to je v  obdobju ko je število novih bolnic največje. Še vedno je pregledanost manjša od ciljne v starosti 50– 64 let.  V obdobju od 1. 1. 2006 do 31. 12. 2008 smo iz registra ZORA poslali 169.491 vabil; iz odgovorov je  bilo razbrati, da je za bilo za pregled ustreznih 155.570 žensk; pri 43,4 % od njih smo zabeležili izvid  BMV več kot 6 mesecev po poslanem vabilu. Po evidenci registra ZORA so vse ženske v starosti 20‐64  let od začetka programa ZORA bodisi bile vsaj enkrat na preventivnem pregledu ali pa so vsaj prejele  naše vabilo, kar pomeni, da so o programu obveščene.    Rezultati izvidov BVM in histoloških preiskav    V letu 2008 je bilo pri 235.374 ženskah odvzetih in pregledanih 258.297 BMV, v triletnem obdobju (1.  7. 2006–30. 6. 2009) pa je bilo pri skoraj 500.000 ženskah (495.627) pregledanih 765.345 BMV. V  registru  histoloških  izvidov  smo  registrirali  8.465  izvidov,  od  tega  jih  je  bilo  5.502  rezultat  diagnostičnih posegov.    Med vsemi izvidi BMV, registriranimi v registru ZORA leta 2008, je bilo kot presejalnih opredeljenih  77,3 %, kot kurativnih 9,6 %, kot kontrolnih pa 9,2 %. Od leta 2003 se zmerno veča delež presejalnih  BMV, delež BMV zaradi kontrolnih pregledov se je v zadnjih letih nekoliko zmanjšal, zvečal pa se je  delež BMV, odvzetih pri kurativnih pregledih.  Od vseh, v letu 2008 registriranih izvidov BMV, jih je bilo 83,6 % opredeljenih kot normalnih, 6,7 % z  reaktivnimi  spremembami,  patoloških  izvidov  je  bilo  8,5  %;  v  primerjavi  z  letom  2006  se  je  za  približno 2 % zmanjšal delež reaktivnih in patoloških sprememb.  Primic Žakelj M, Ivanuš U. Državni program ZORA danes. ______________________________________________________________________________________________________ Prvi izobraževalni dan programa ZORA, april 2010 4/13   Na podlagi stopnje prisotnih patoloških sprememb v BMV se ženski predlaga  nadaljnji postopek, ki  spada v eno od dveh skupin: tisto, kjer je smiselno še počakati in bris znova pregledati čez pol leta  (saj  lahko  spremembe  tudi  same  izginejo),  in  tisto,  kjer  je  potrebna  takojšnja  histopatološka  preiskava.  V  prvo  skupino  spadajo  spremembe,  označene  kot  atipične  ploščate  celice,  atipična  ploščatocelična metaplazija in blago diskariotične ploščate celice; od vseh brisov leta 2008 smo  registrirali 7,2 % takih brisov. V drugo skupino spadajo spremembe, kot so zmerno diskariotične  ploščate celice, hudo diskariotične ploščate celice ali karcinom in situ, in ploščatocelični karcinom; te  spremembe so redke, leta 2008 jih je bilo 1,1 %.    Tudi spremembe žleznega epitelija so glede na ukrepanje ginekologa razdeljene v dve skupini. Pri  atipičnih žleznih celicah je potreben kontrolni bris čez 6 mesecev, pri hudi atipiji oziroma karcinomu  in situ in adenokarcinomu pa takojšnji kontrolni pregled s histopatološko preiskavo. V letu 2008 je  bilo manj kot 1 % brisov s spremembami žleznega epitelija.  Primerjava rezultatov med desetimi trenutno delujočimi laboratoriji za ginekološko citopatologijo v  Sloveniji kaže, da so razlike med njimi iz leta v leto manjše. Ker gre za subjektivne ocene zelo majhnih  sprememb, razlik v celoti zagotovo ne bo mogoče odpraviti, tudi zato, ker so značilnosti žensk na  raznih področjih Slovenije različne. K manjšanju nepotrebnih razlik pa zagotovo prispeva v letu 2006  na Onkološkem inštitutu Ljubljana ustanovljena Šola za presejalce.    V letu 2008 smo registrirali 8.465 histoloških izvidov; pri 5.354 je bil registriran tudi citološki izvid v  razdobju do 6 mesecev pred histološkim izvidom; 2.072 histoloških izvidov je imelo diagnozo CIN 2 in  več, predhodni izvid BMV pri njih pa je bil opredeljen kot patološke spremembe višje stopnje pri  1.418, torej pri več kot 68 %; ta rezultat je tudi v primerjavi z drugimi državami zelo dober.    Rak materničnega vratu v Sloveniji v letih 2002–2008    Incidenca raka materničnega vratu, kot jo spremlja Register raka RS, se je od uvedbe organiziranega  državnega presejalnega programa zmanjšala za dobro tretjino (38 %), z 210 novih primerov leta 2003  na 130 novih primerov leta 2008. To je tudi za evropska merila odličen dosežek. Pregled zgodovine  BMV pri teh bolnicah kaže, da več kot polovica  (68) v obdobju 6 mesecev do 3 leta in pol pred  Primic Žakelj M, Ivanuš U. Državni program ZORA danes. ______________________________________________________________________________________________________ Prvi izobraževalni dan programa ZORA, april 2010 5/13 diagnozo ni imela registriranega izvida BMV, bodisi sploh nobenega (36), ali pa samo več kot 3 leta in  pol pred diagnozo (8); te ženske se presejalnega programa zagotovo niso udeleževale redno. 24  bolnic je imelo v registru zabeležen samo en BMV, in sicer manj kot pol leta pred diagnozo; tudi te  bolnice niso redno prihajale na preventivne preglede, 13 jih je prejelo centralno vabilo iz registra,  ostale pa so bile večinoma starejše od 64 let. Preostale bolnice ostajajo izziv stroki; brez natančnega  pregleda citoloških izvidov in njihove klinične obravnave je težko ugotoviti, ali in kje je pri njih  presejanje zatajilo.    V zadnjih dveh letih je poleg manjšanja incidence RMV opaziti tudi manjšanje incidence CIN 3 ob  večanju  incidence  CIN  2.  Predvidevamo,  da  gre  za  pričakovani,  pozitivni  učinek  presejalnega  programa,  ko  se  zaradi  velike  pregledanosti  populacije  in  počasne  narave  napredovanja  bolezni  predrakave spremembe odkrivajo in zdravijo pravočasno, še preden se razvijeta rak ali CIN 3.    Umrljivost za rakom materničnega vratu, ki je dodatni kazalec uspešnosti presejanja, pri nas nikoli ni  bila tako velika kot v državah s podobno incidenco; zagotovo tudi na račun večjega deleža rakov,  odkritih v zgodnejših stadijih, predvsem pa je tako pri nas, kot tudi drugod, opredeljevanje te bolezni  kot vzroka smrti zelo problematično. Zaradi te bolezni je v začetku tega tisočletja po uradnih podatkih  pri nas letno umrlo med 40 in 50 žensk, v zadnjih letih pa med 30 in 40.    Zaključek    Rezultatov programa ZORA zagotovo ne bi bilo brez prizadevanja številnih ginekologov v primarnem  zdravstvenem varstvu žensk, presejalcev, citopatologov in patologov v laboratorijih in vseh drugih  strokovnjakov, ki sodelujejo v multidisciplinarnem postopku presejanja in zdravljenja predrakavih in  rakavih sprememb materničnega vratu. Kadrovska zasedba v primarnem zdravstvenem varstvu žensk  kaže, da bo treba čim prej izdelati dolgoročno vizijo varovanja reproduktivnega zdravstvenega varstva  žensk,  ki  bo  vsem  ženskam  v  ciljni  skupini  presejalnega  programa  omogočila  enake  možnosti  (dostopnost) do presejalnega pregleda enkrat v treh letih, vsem ženskam z ugotovljenimi patološkimi  spremembami  pa  kakovostno  spremljanje,  diagnostiko  in  zdravljenje.  Vse  izvajalce  programa  bi  morali povezati z enotnim informacijskim sistemom, ki bo omogočal elektronsko zbiranje podatkov,  ki bodo dostopni vsem tistim izvajalcem, ki te podatke potrebujejo, bodisi za strokovno pravilne  odločitve o diagnozi in optimalnem postopku nadaljnje obravnave posamezne ženske (ginekologi,  Primic Žakelj M, Ivanuš U. Državni program ZORA danes. ______________________________________________________________________________________________________ Prvi izobraževalni dan programa ZORA, april 2010 6/13 citologi, patologi), bodisi za spremljanje in optimizacijo kakovosti in učinkovitosti tako presejalnega  programa kot dela posameznih izvajalcev.     Viri (po abecednem vrstnem redu):  1. Poročilo o rezultatih državnega programa ZORA v letih 2007 in 2008. Onkološki inštitut Ljubljana, 2009.  2. Incidenca raka v Sloveniji, Register raka za Slovenijo. Onkološki inštitut Ljubljana, 2008.  3. Uršič Vrščaj M et al. Smernice za celostno obravnavo žensk s predrakavimi spremembami materničnega  vratu. Združenje za ginekološko onkologijo, kolposkopijo in cervikalno patologijo, Ljubljana, 2007.  4. European  guidelines  for  quality  assurance  in  cervical  cancer  screening,  Second  edition.  Europen  Communities, Belgium, 2008.  5. Cancer Screening in the European Union, First report . IARC, 2008.  6. Cervical Cancer Screening in the European Union.  EJC special issue, 2009.  Primic Žakelj M, Ivanuš U. Državni program ZORA danes. ______________________________________________________________________________________________________ Prvi izobraževalni dan programa ZORA, april 2010 7/13 Državni program ZORA danes Maja Primic Žakelj Urška Ivanuš Prvi izobraževalni dan programa ZORA z mednarodno udeležbo Ljubljana, april 2010 Organiziranost DP ZORA Promocija DP ZORA Terme Lendava ZD Gornja Radgona ZD Sl. Bistrica ZD Radenci Primic Žakelj M, Ivanuš U. Državni program ZORA danes. ______________________________________________________________________________________________________ Prvi izobraževalni dan programa ZORA, april 2010 8/13 Število žensk glede na število BMV po 3-letnih obdobjih Obdobje ŠTEVILO BMV Št. žensk % Št. žensk % Št. žensk % 1 303.533 61,5 307.512 62,4 318.196 64,2 2 125.359 25,4 122.017 24,7 116.640 23,5 3 42.233 8,6 41.960 8,5 41.106 8,3 4 13.679 2,8 13.640 2,8 12.703 2,6 5 5.055 1,0 4.733 1,0 4.262 0,9 6 2.035 0,4 1.893 0,4 1.589 0,3 7 907 0,2 751 0,2 620 0,1 8+ 891 0,2 667 0,1 511 0,1 Število vseh žensk 493.692 100,0 493.173 100,0 495.627 100,0 Število vseh BMV 787.501 778.216 765.345 1.1.2004 - 31.12.2006 1.1.2005 - 31.12.2007 1.1.2006 - 31.12.2008 Pregledanost: odstotni delež žensk z najmanj enim BMV v štirih triletnih obdobjih 2003/6: 70,8%, 2004/7: 70,7%, 2005/8: 71,2%, 2006/9: 72,2% 01 02 03 04 05 06 07 08 09 01 0 0 Slovenija 60–64 55–59 50–54 45–49 40–44 35–39 30–34 25–29 20–24 Starost % 2003-2006 2004-2007 2005-2008 2006-2009 Pregledanost: odstotni delež žensk z najmanj enim BMV v štirih triletnih obdobjih po statisti čnih regijah 01 02 03 04 05 06 07 08 09 01 0 0 Notranjsko-kraška Pomurska Podravska Obalno-kraška Spodnjeposavska Koroška Osrednjeslovenska Zasavska Gorenjska JV Slovenija Savinjska Goriška Slovenija Zdravstvena regija % 2003-2006 2004-2007 2005-2008 2006-2009 Primic Žakelj M, Ivanuš U. Državni program ZORA danes. ______________________________________________________________________________________________________ Prvi izobraževalni dan programa ZORA, april 2010 9/13 Razlog odvzema BMV v letih 2003-2008 0% 20% 40% 60% 80% 100% 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Leto % Presejalni Kurativni Kontrolni Drugo Ni podatka Ocena vseh BMV, odvzetih leta 2008 po starosti 01 02 03 04 05 06 07 08 09 01 0 0 -19 20-29 30-39 40-49 50-59 60-64 65+ Starost % Normalen Reaktiv ne spremembe Patološke spremembe Brisa ni mogo če oceniti Vrsta patoloških sprememb v BMV, odvzetih leta 2008 po starosti 01234567891 01 11 21 3 -19 20-29 30-39 40-49 50-59 60-64 65+ Starost % Atipi čne c. Blago diskarioti čne pl.c. Zmerno diskarioti čne pl. c. Hudo diskarioti čne pl. c. Maligne c. Primic Žakelj M, Ivanuš U. Državni program ZORA danes. ______________________________________________________________________________________________________ Prvi izobraževalni dan programa ZORA, april 2010 10/13 Ocena BMV 2008 po laboratorijih Vsi BMV Presejalni BMV 024681 01 21 41 6 9 6 8 13 2 Slovenija 1 5 14 3 15 Laboratorij % Reaktivne spremembe P atološke sprem em be 024681 01 21 41 6 9 8 6 13 1 2 Slovenija 14 5 3 15 Laboratorij % Reaktivne spremembe Patološ ke s pr emembe Ocena BMV (B in C) po laboratorijih v letih 2006 – 2008 0 5 10 15 20 25 2006 2007 2008 Leto % 1 2 3 5 6 8 9 14 13 15 Slovenija 0 5 10 15 20 25 2006 2007 2008 Leto % 1 2 3 5 6 8 9 14 13 15 Slovenija Reaktivne spremembe Patološki BMV Korelacija med citološkimi izvidi do 6 mesecev pred posegom in histološkimi izvidi (4.813) iz leta 2008 * atipi čne ploš čate in žlezne celice, blaga diskarioza, atipi čna ploš čatoceli čna metaplazija ** zmerna diskarioza, huda diskarioza ploš čatih in žleznih celic, adenokarcinom, druge in neopredeljene maligne celice Citološki izvid Histološki izvid Št evilo % Št evilo % Število % Število % Št evilo % Skupaj 1.327 100,0 1.210 100,0 1.947 100,0 4 100,0 4.488 100,0 CIN 1 in drugi 1.184 89,2 749 61,9 596 30,6 3 75,0 2.532 56,4 CIN 2+ 143 10,8 461 38,1 1.351 69,4 1 25,0 1.956 43,6 Skupaj Ni sprememb PS nizke st.* PS visoke st.** Ni podatka Primic Žakelj M, Ivanuš U. Državni program ZORA danes. ______________________________________________________________________________________________________ Prvi izobraževalni dan programa ZORA, april 2010 11/13 Incidenca RMV in umrljivost v letih 1985-2006 0 5 10 15 20 25 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 Leto Stopnja na 100.000 Incidenca - groba stopnja Incidenca - SSS Umrljivost - groba stopnja Umrljivost - SSS Register raka RS Incidenca RMV po starosti v obdobju 1985-2006 0 5 10 15 20 25 30 35 40 20-34 35-49 50-64 65+ Starostne skupine Stopnja na 100.000 2001-2002 2003-2004 2005-2006 2007-2008 Register raka RS Inciden čna stopnja RMV po klini čnem stadiju FIGO v Sloveniji v letih 2002–2008 0 1 2 3 4 5 6 7 8 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Leto diagnoze Inciden čna stopnja na 100.000 1 1A 1B 2 3 4 9 Register raka RS Primic Žakelj M, Ivanuš U. Državni program ZORA danes. ______________________________________________________________________________________________________ Prvi izobraževalni dan programa ZORA, april 2010 12/13 Inciden čna stopnja RMV po klini čnem stadiju FIGO in starosti v Sloveniji v letih 2002–2008 20 do 49 let 0 2 4 6 8 10 12 14 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Le to Inciden čna stopnja na 100.000 1 1A 1B 2 3 4 9 50 let in ve č 0 2 4 6 8 10 12 14 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Le to Inciden čna stopnja na 100.000 1 1A 1B 2 3 4 9 Register raka RS Groba in SS inciden čna stopnja CIN III, Slovenija 1993-2008 0 20 40 60 80 100 120 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Leto Stopnja na 100.000 Incidenca - groba stopnja Incidenca - SSS Register raka RS Incidenca CIN I, II in III ter RMV v obdobju 2005- 2008 v Sloveniji 0 200 400 600 800 1.000 1.200 1.400 2005 2006 2007 2008 CIN 1 CIN 2 CIN 3 RMV Register ZORA Primic Žakelj M, Ivanuš U. Državni program ZORA danes. ______________________________________________________________________________________________________ Prvi izobraževalni dan programa ZORA, april 2010 13/13