Edizione per Festero — Inozemska izdaja Leto LXXI_štev. 22 a_V Ljubljani, v četrtek, 28. januarja I943-XXI Pos?»iI?^l"»n»b°Bg"ovinipostni oddelki. f ,rat. drugod I naših čet i I bili močni sovražni oklepni in pehotni ki >ii na nekaterih mestih po de-.etki pa po osemkrat prišli k napadu, od največjimi izgubami odhiti. Posamezeni vdori so bili takoj odstranjeni. Letalstvo je razbremenjevalo kopno vojsko z močnimi napadi na sovražno hojne postojanke in oskrbovalni promet. I Pivska letala so r petih dneh južno od Ladoškega jezera sestrelila 97 sovražnih letal oh eni lastni izgubi. V Severni Afriki samo delovanje izvidnic. Letalstvo je v Tunisu bombardiralo sovražne motorizirane oddelke in nn nekem letališču uničilo ali poškodovalo večje število bombnih letal. Oh obalah A I ž i r a je bila zažgana velika sovražna prevozna ladja. Pri dnevnih in nočnih prodorih nad zasedeno zapadno ozemlje je sovražnik izp bil devet letal. Posamezni bombniki so v pretekli nori s kršitvijo švicarskega državnega ozemlja prileteli nad južno Nemčijo, vendar niso metali bomb. Junaki v Stalingradu odločilno vztrajajo Berlin. 27. jan. Divji bes ruskih napadalcev na Stalingrad prevladuje tudi danes v vojni kroniki iz vzhodnega bojiča. Odkar je bil zaključen obroč okoli šesle armade, romunskih in slovaških pešcev, kj se udeležujejo žrtev ter slave lega svetlega dogodka, sovjetski pritisk neusmiljeno narašča ter je od ure do ure neizprosnejši. Toča železa bruha na jarke, zaklonišča in jame, v katerih se nahajajo branilci, odločeni boriti se do zadnje krogle in do zadnjega diha. Napadalci so morali dobiti na pomoč nove možnarje, metalce bomb in težke strojnice. Na r.uski strani hočejo na vsak način uničiti posadko bivšega industrijskega mesta ob Volgi ter čimpreje zaključiti po-glavje, ki čudovito osvetljuje duha ter vojne sjio-sobnosli nove Evrope, ne da bi sicer ie malo cev. vplivalo na ostali položaj. Branilci Stalingrada vztrajajo navzlic apokaliptičnemu ognju, sleiiemu besu in novim azijatskim množicam, ki so vržene v loj in klavnico brez ozira na človeško življenje. To je prizor, ki napolni človeka z osuplostjo in spoštovanjem: nekaj tisoč ljudi, stisnjenih v ostanke porušenega mesta, v srcu grozotnega pekla in skoro brez vsakega upanja na lahek izhod iz njega. Boji trajajo noč in dan. Vojaki nimajo možnosti za počitek in so vedno bolj utrujeni. Smrt vedno preži na glave, pokrile z jeklenimi čeladami. Toda duh se ne utruja. Vsi od najnižjega vojaka do generala se bore z isto vnemo in t. istim pogumom, kot so ga pokazali v prvih trenutkih sovražne ofenzive. Ponovne sovjetske |0-nudbe za prenehanje sovražnosti preko zvočnikov ostanejo vedno brez odziva, oziroma bolje rečeno: ' poziv k predaji odgovore s pospešenim na vsak ognjem. Neko pristaniško mesto oh juinnvzhndni obali Anglije in neki kraj v j u ž n o v z h o d-nem delu otoka sta bila včeraj napadena i bombami težkega kalibra. Berlin, 27. jan. AS: Ncm:ko letalstvo je doseglo nad vse odlične uspehe pri nastopih ju/no od Ladoškega je/era, kjer so nemški lovci presiregli nekaj skii[>in sovjetskih bombnikov. ki hO nameravali napasti nemške postojanke. Nemški lovci so jih /a|)letli v močne letalske dvoboje, pri katerih jc bilo sestreljenih 1> sovražnih letal. Pri teh bojih je dosegel le-talt-ki major llahn svojo 100. letalsko /mago. V zadnjih petih dneh je nemško lovsko letalstvo. ki deluje nn odseku med llmen-kim in Lado;kim jezerom, uničilo skupno 97 sovjetskih letal. Med njinii so se nahajali številni bombniki. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča je za Ivojno delovanje značilno delovanje nemških napadalnih ter ogledniških oddelkov, ki izvajajo sunke v sovjetske vrste, zadajajo sovražniku velike i/gube, in ti oddelki so zaplenili /t» velike količine dragocenega goriva. Neka strelska četa je zadnje dni izvedla svoj ogledniški nastop. Na neki drugi točki tega odseka so najiadle oglednice neke bavarske divizije zjutraj ob zori v gosti megli in prišle tik do sovražnika, ga presenetile ter naredilo v sovražne postojanke prvo vr/el, ki so jo |>o-zneje še povečali drugi oddelki, kateri so prišli svojim tovarišem takoj na pomoč. Sovražnik je bil i/rinjen iz šestih postojank. Nemški strelci so z naskokom /.ivveli manjših sovražnikovih čudovito utrjenih utrdbir. Berlin, 27. jan. AS: Hitra nemška vojna letala so včeraj napadla jugov/hodno in jugozahodno angleško obalo, kjer so bombardirala vojaške naprave in povzročila veliko škodo. Napon vseh narodnih sil do zmage je odgovor nemškega ljudstva na dogodke v Stalingradu Berlin, 27. jan. AS. Nemški večerni li«ti, ki poročajo o nečloveški borbi junaških branilcev Stalingrada proti velikanski množici brez pre-stanka napadajočega sovražnika, zatrjujejo, da je nemško ljudstvo trdno odločeno s popolno mobilizacijo vseh svojih sil vztrajati do konca do za-vojevanja končne zmage. Sovražnik gotovo ni pri- ► 11 Sovjetski upi bodo propadli Berlin, 27. jan. Iz vzhodnega bojišča je prišlo včeraj jioročilo o novi silovitosti sovjetske ofenzive. Zimska bilka je verjetno stojiila v najodlo-čilnejše razdobje. Sovražno poveljstvo je verjetno vrglo ta trenutek na bojišče vse razpoložljivo moštvo in gradivo, da bi doseglo odločilni uspeh, brez katerega bi bil zaman ogromen na|X>r, ki ga je poveljstvo zahtevalo od države, ki je bila težko prizadeta od dveletnih pogubnih porazov. Sovjetska Rusija v sedanji bitki stiska čeljusti, napenja vse mišice ter vse svoje sile, da bi zadala nasprotniku težak udarec. Če se ji to ne posreči, bodo njeni upi na zmago neusmiljeno projiadli. Nemško prepričanje je, da bodo propadli. V istem času, ko se je |>ovečala boljše viška ofenziva, se ugotavlja trdnost zavezniške obram- Koncentracijsko taborišče pri Kairu Ankara, 27. jan. AS: Blizu Kaira je bilo ustanovljeno koncentracijsko taborišče za politično nevarne ljudi, oziroma za. tiste, ki se upirajo angleškemu tlačenju. V taborišču jc že nekaj sto internirancev. Alarm v Švici Bern, 27. jan. AS: Iz Berna poročajo, da je bi' v noči med 26. in 27. januarjem ob polnoči in 50 minut dan v raznih švicarskih krajih znak za letalsko nevarnost. Alarm je bil tudi v Bcrnti in Ziirichu. be. medtem ko se Nemčija ter druge evropske države, ki jim grozi poplava azijatskih barbarskih tolp, pripravljajo na ukrepe, ki bodo omogočili zmago v Rusiji, ki je najbolj življenjska nujnost vsake posamezne države. Premiki za skrajšanje južnega liojišča metodično potekajo. Ta manever se vrši med rekama Kuban in Manjič. Severno od tega ozemlja so začenja nemška obrambna črta. kjer je bilo izvedenih že več močnih protinapadov. Med Manjičem in Kuhanjem je bil sovražnik odbit z občutnimi izgubami. čakovat takšnega nemškega odmeva na dogodke, razvijajoče se na vzhodnem bojišču, ker v svojih zmotnih računih ni upošteval, da nemško ljudstvo danes l>o!j kakor kdajkoli preje jasno vidi, n. AS: Živahno diplomatsko delovanje je v teku v Šanghaju, kjer se nahajajo italijanski veleposlanik, japonski veleposlanik nu Kitajskem ter nemški velejioslanik v Tokiu. Zunanji minister narodne kitajske vla-Ii na 10 dni ter odsotnost Stalina in Čang-kajška ali njunih zastopnikov. Jasno je, da bi izredno dolgo trajanje pogovorov, ki so se raz-pogajanja med obema anglosaškima voditeljema ne bila tako težavna, če bi bilo soglasje polnilno. Po drugi strnni se zdi, dn niso bila rešena najtežja vprašanja, ki ovirajo atlgleško-ameriška sodelovali ja, ako se od blizu ojiazujejo uradna poročila, ki so le splošna in iz katerih se lic da sklejiati na ukrepe, o katerih govori ameriška propaganda, kakor o ustanovitvi vojaškega sveta štirih zavezniških narodov. Brez dvoma je odsotnost dveh zaveznikov, ki prenašata najtežje vojno breme, to je Rusije in Japonske. zelo ovirala pogajanja. I^ihliko je razumeti, d« Stalin in čangkajšek nista tnogla. osebno priti na sestanek, lahko pa bi poslala svoje zastopnike. Dejstvo, da nista simatrala za potrebno, poslati svoje zastopnike, je torej zelo značilno in se iz njega da sklej>ati. da med tako zvanimi »združenimi« narodi še vedno vlada nezaupanje in razkol. Zanimivo je še neko drugo dejstvo: med Giraudom in de Gaulleoin ni bil dosežen piojHiln sporazum, kar piomcni, da jc politična kriza v Severni Afriki še vedno ostrn. Res je, da sta si oba odpadniška generala pred Churchillom in Rooseveltom stisnila roke, loda to sta storila jiroti svoji volji, kar se da sklepati tudi iz uradne objave tako zvanega »fratv-coskega narodnega odlora v Londonu«, ki govori le o »prehodnih razgovorih«. De Ganile je po svojem prihodu v london tudi izjavil, da je srečen, da se je sestal s predsednikom Rooseveltom in dn je imel nove razgovore z angleškim ministrskim predsednikom, jjopolnoma j>a je zamolčal sestanek z Gira>udom in zloglasno »stiskanje rok«. Vse to j>otTjiije tudi pisanje angleškega tiska, ki ne »kriva svojega razočaranja nad poga janji v Casablnnci in ne objavlja ;xxlrobnih jx>pisov tega sestanka. Uspehi italijanske mornarice Berlin, 27. jan. AS. Vsi današnji jutranji dnevniki posvečajo sredj prvih strani veliko pozornost uspehom, ki jih je dosegla italijanska mornarira proti sovražniku od začetka sovražnosti pa do danes. V 3<) mesecih, odkar je Italija v vojni, so enote italijanske mornarice pogumno prispevalo k jostopnemu uničevanju sovražne vojne in trgovske mornarice ter so potopile skupno 322 ladij vseh vrst in velikosti. Dnevniki ob tej priložnost še enkrat poveličujejo junaštvo italijanskih ladijskih posadk. Osna napadalna moč ni zmanjšana Rim, 27. jan. AS: Podtajnik angleškega zunanjega ministrstva Richard Law je p>ri govoru n« nekem kosilu v Leedsu izjavil, da se motijo tisti, ki mislijo, da se je zmanjšata napadalna moč Osi. Tak skrajni optimizem — je, dejal — je zgrešen. Angleški tisik bi rad prepričal .angleško javnost, da je Os vojaško v zatonu. — »Dailv Express« se pridružuje prijKimbi px>.l-tajnika v zunanjem ministrstvu ter objavlja krato poročilo, kjer pravi, da se mora verjetno pričakovati okoli 30. januarja, ki jc obletnica prevzema oblasti s strani narodnega socializma, kratka in važna Hitlerjeva izjava, ki bo pol i 1 a mnogo mrzle vode na navdušenje nekaterih nepoboljšljivih angleških optimistov. Sestanek med Rooseveltom in Churchillom Lishona, 27. jan. AS. V potrdilo ležkih nesoglasij in težavnosti jioioža.ia v Severni Afriki so je danes izvedelo, da sta se sestala Roosevelt in Churchill v spremstvu svojih glavnih štabov v C.v sablanci, kamor sta poklicala tudi De Gaullea in Girauda, da bi jima naročila, naj se spravita. Na posvetu, ki je trajal deset dni, so bile tudi izmenjane brzojavke s Stalinom in Čangkajškom, ki sta bila tudi povabljena, pa sla odgovorila, da se ne moreta oddaljiti od svojih držav. Sestanek med Rooseveltom in Churchillom, ki je bil jio uradnem poročilu zelo težaven in je zahteval veliko delat> potrjuje številne težave, ki jih morajo prebroditi zavezniki, da bi našli enotno smer svojega delovanja. Dve severni pisateljici v Slovencev! knjižnici A. Kallas: Maščevanje svete reke 28. zvezek letošnjega drugega letnika »Slo venčevo knjižnice« nam je predstavil prvič v slovenskem prevodu doslej pri nas neznano finsko pisateljico Aino Kallas (1878) z zbirko treh novel, ki se glase: Maščevanje svete reko, Pastor iz Iteigija in Volčja žena. Par besed, ki jih je napisal prevajalec B. Stopar za uvod, nam nudijo o življenju in delu samo par prijemov, v toliko, da so je poročila z estonskim folkloristom ter da jo prizorišče njenih romanov in novel bolj Estonska kot Finska. Navaja pa nam tudi Galsworthy- i jevo mnenje o njej, da spada »med najmočnejše I in najindividualnejse živeče pisatelje«. Tako je predstavljena pisateljica, katero uvrščajo literarne zgodovine med zelo pomembne finske pisatelje kot umetnico »izredne svežosti in genialnega zamaha (Langfeldt). Ko človek prebere te novele, ki so v malem že sila kondenzirani romani, se prepriča, da jih je pisala globoka umetnica, ki pa je zraslla iz drugačnega okolja, kakor pa so naši kraji ii) naša psiha. In prav to daje tem stvarem mik: tu je dih severnjaškega protestant izma ter glol>oke-ga mističnega pojmovanja in božjega strahu, pa tudi mitološkega demoniztna. ki pride na površje ter ustvarja velike drame. Pisateljica je vsa pogreznjena v lotiško folklorno preteklost ter zna demonizem vražarstva in ljubezni pokazati v močnih zgodovinskih kronikah, ki pričajo o močnem umetniškem oblikovanju. Vse te tri novele imajo namreč obliko kronik, katerim ustreza tudi slog in še zlasti psihologija časa XVII. stoletja, ko se je v teh severnih krajih v staro mitološko verovanje že vrival prosvetljenski individualizem in ustvarjal tragični razkol. Tako je prvi najbolj zgoščeni »roman« Maščevanje svete reko )>ostav-ljen v čas 1. 1640, ko ljudje verujejo v moč svete reke Voiiandu, ki ne pusti ob svoji strugi delati mlinov. Preko tega usodnega verovanja gre stavbenik Adain Dorffer, Nemec iz Arnstadta, ki postavi mlin gospodarju Hansu Ohmu navkljub vsemu odporu prebivalstva. Toda »sveta reka« ga priklene nnso t magično močjo, da no more od njo tudi ne potem, ko je mlin žo postavil ter doživi tudi njeno maščevanje: vaščani vidijo vzrok nesrečam, ki jih zadevajo, v mlinu. Zato se upro in uničijo mlin, mojstra samega pa vržejo v reko kot žrtev, kakor jo on nekoč vrgel v zasramujoče žrtvovanje crknjeno ščene. Reka se je maščevala: ljudska vera in vraža je preplavala prosvetljen-sko mišljenje in zmagala. Demonizem je ustvaril novo tragedijo, naravnost nordijsko »balado«, ka-*or bi najlepše krstili te vrste umetnino, zlasti še, ker je tudi slog monumentalen, stiliziran, zdi se' mi, da mora biti v originalu naravnost ritmi* čcn. , , Prav taka — po slogu še bolj svetopisemska _ jo druga kronika o Pastorju in Reigija. kjer se udarita v velikem demonskem boju zaupanje v Boga, uporna maščevalska narava, vera v vraže. (m globoka ljubezen do žene, ki postane nezvesta Tu je pastor Pavel Lempelij in njegova žena Katarina \Vyckenova, ki se z vsem ognjem zaljubi v diakona .Iona Kempelia, ter zbežita. Pastor ju preda zasledovanju in sodišču, ki ju obsodi na smrt. Strašne muke preživlja pastor ob smrti svojo žene, katero še vedno ljubi, toda na koncu najde tudi zdravilo svoji jezi ter odpusti obema. Sam pa je v samoti našel mir in zadovoljstvo. Tu je zaživelo večno vprašanje ljubezni in zakona, pa tudi nepoznana skrivnost žensko duše, ki ljubi tudi navzlic nečloveški kazni. Stan običaji so zmagali nad diakoninim individualiz-moin, ki je pogubil njega in njegov ljubico. Toda njuno.smrt je moral težko odkupiti pastor s svojo ljubeznijo in vdanostjo Bogu, ki ga odreši. še bolj pa je prišlo do izraza staro ljudsko izročilo o volkodlaku v noveli Volčja žena, ki je resnično močno skondenzirana zgodba o ljubezni lotiškega kmeta do žene, ki ponoči živi kot volk, čez dan pa kot žena. Močne podobe ljubezni in divjanja kaže ta novela v taki dokončni obliki, da človek, ki bere. res ne ve, v koliko je stvar umišljena, v koliko resnična, vse 6kozi pa umetniška. pripeljala pa je do močne tragiko uboge Aale. ki rodi v bajti, zapuščena od moža, pa jo kmetje sežgo z novorojencem vred. Muka njenega moža in njegovo končanje bedno blodnje »volčje ženec še povečujejo lepote te tragike, nastale iz sovpada demonskih in verskih sil. To so tri kronike, polne baladnega nastroje-nja in severnjaške mračnosti ter protestantsko religioznosti. Pisane so močno v stilizirani obhki svetopisemskega sloga, brez liričnih navdihov, le z globoko dramo med ljubeznjo in demonstvom v naravi V slovenski književnosti sta take zgodovinske kronike pisala Tavčar in Pregelj, toda zdi so mi, da jih Ain Kallas po globini in demoniz-mu prekaša, pa tudi po mirnosti, s katero opeva svoj dogodek. . ' Prevod B. Stoparja jo dober ter je lepo po-našil temno razpoloženje ter slog izdelanih zgodovinskih kronik. Le zdi se mi, da te miniaturne umetnine ne bodo s takim zanimanjem brali bralci poljudnega čtiva, kakor pa literarni izobraženec ki bo v njih videl veliko umetnino in veliko človeško tragiko v svetu realnosti in demonizma. S prevodom smo dobili svojevrsten |>ogled v dušo teh severnih rodov, ki so nam skoraj neznani. Trpinova naslovna stran jo dobro zajela mračno razpoloženje teh finsko-lotiških kronik. td. Selma Lagerlof: Dekle z Močevja Drugačnega značaja pa je Švedinja Selma La-gerliif, znana Nobelova nagrajenka in ena najboljših svetovnih pisateljic, ki jo umrla 1, 1040 v 82. letu starosti. O njej smo pisali obširneje ob priliki njene smrti ter že takrat poudarili njeno popularnost pri nas; saj imamo prevedeno njeno pravo in najboljšo švedsko epopejo Goesta Beriing, dalje lejio zgodbo o blaznem Gunnarsu,, Klaro Guneborg, krasne Kristusovo legende ter je radio populariziral tudi njen pomemben in svojevrsten jo svoj čas — morila nezavedno od nje — napisal opis njene domovine Čudovito jiotovaiije Nilsa Hol-gerssona po Švedskem, katero slovensko inačico Magajna s tivolsko gosko po Ljubljani. Dekle z Močevja smo dobili prestavljeno že svoj čas v Domoljubu ter v ponatisu v Domoljubov! knjižnici, Zaklad gospoda Arneja pa je izšel v Slovencu, tema dvema je zdaj prevajalec Janez Skržolec dodal šo tri krajšo črtice: Ptička, Hišni škrat na To-rebyju in Pošastno roko. Tako da ta zbirka vsebuje dvo večji noveli ter tri črtice, vsekakor pa same bisere Lagerliifove. Selma Lagerlofova je čudovita pisateljica, polna izredne plemenitosti in duhovne lepoto, pesnica srcu in dušo ter čudovitih pesniških spreminje-vanj, ki meje že na pravljičnost, dasf so vzete iz realnega življenja. Dobivajo pa svoje zaključke v večnoslnih perspektivah. Čo je Nobel postavil za svoje nagrado pogoj, da more pisatelj, ki jo hoče prejeti, biti idealistično usmerjen, je tudi v tem pogledu — ne samo v umetniškem — Selma LagerlOf gotovo v najvišji meri ustregla pogojem in dobila najvišjo svetovno pisateljsko odliko. — Deklo z Močevja je pesem zadržani ljubezni ter saniojiožrtvovanju, pa tudi zadoščevanju za greh in obrambi proti novemu grehu drugih. Junaško dejanje uboge kmečko zapeljanke je prišlo do polno etično veljavo pred poroto, ko no pusti, d:i bi njen zapeljivec j>o krivem prisegel, temveč rajši sama trpi vse uboštvo in odstopi od tožbe. In od tu dalje se potem razvija ljubezen, ki pozna samo žrlev in srečo drugega, o mnogih zapletih, v katerih so pokažejo drugi ljudje v drugačni notranji svetlobi, v skrbi za lastni sloves in blagor, ona tudi proti želji doseže vso srečo. Lju-iiezen, ki jo je sama vsa izžarevala, je končno z žarki dosegla tudi njo. — Kako ljubezen tudi zločin odkrije in sama pade srečna, da Je mogla biti žrtev, odkriva prelejta novela o Zakladu gospoda Arneja, ki postaja danes spričo tolikih zločinov naravnost vest budeč ojiomin. Vsa novela je tako nežno pisana in globoko pesniško prikazana, da jo Elsalilla postala žo skoraj eterično bit je, ki lahko živi samo v duhovnem svetu. Svoje življenje je dala, da je vzbudila vest morilcu svoje družine: to je tisti zaklad gosjioda Arneja, za katerega niso vedeli morilci, ki so morili zaradi gmotnega zaklada v pastorski hiši na Solbergi. Duhovna sila premaga zločin. Taki sta dve glavni noveli. Ostale tri črtice pa so ljubke stvari deloma ljubezenskega značaja deloma folklornega. Tako je ljubko opisana duhovna pot, kako Ptička — d u klic u Ana Marija, ki pride s.svojim ženinom k bogatemu stricu, da ga pridobi,, naj njima zapusti bogato dediščino, v resnici pa tedaj spozna stričevo plemenitost in ženinovo sebičnost, ter zamenja ženina. Pa tudi Pošastna roka ima zn motiv, kako se dekle mora izpovedati svoje neiskrene ljubezni, da lahko postane iskrena in resnično pristna. Le Hišni škrat na Tiirebvju obdeluje raz-sipača dedovega premoženja, ki ga varuje hišni škrat: ta reši dom na ta način, da razsipača pošlje v vodo. Kakor vidimo, tudi Lageriiifova rada sega v folklorne motive kakor Kallasova, le da Kallasova komponira iz te snovi mračne balade Lagerlofova pa svetlo pesem, polno optimizma, sonca in plemenitosti. Tako so ti dve severni pisateljici dopolnjujeta in nasprotujeta: v obeh je silna moč oblikovanja, veliko religiozno doživljanje v krščansko protestantskem smislu, močna navezanost na domačo zemljo in domačo folklorne starine, iz katere ustvarjati po svoji notranji osebnostni sili svotle in mračne zgodbe, balado in pesmi, pesimistične in optimistično novele. — Lagerlofova ustvarja tako svetle podobe duhovne plemenitosti, da sta njena lika, kot je Helga ali Elsalilla, žo skoraj pravljični osebi, storitev sanjskega privida, ki pa jo tako lep, kot je lep Lagerlofov svetski svet. Tako se zbsirka Dekle z Močevja in druge novele, ki jo je v sončnem jeziku in z velikim raza: žigosati, pojava), lepo pridružuje drugim prevodom Lacrerlofove ter spada v »Slovenčevi smislom poslovenil Janez Skržolee (molita le iz-knjižnici« med najlepše knjige, med viške umetnosti, lepote in plemenitosti. Ovitek Vilfanove je nkusen in ornamentalen. Ob knjigi pa nam odkrivata Finsko oz. Estonsko ter švedsko po dveh pisateljicah, ki imata svetovno ime. Obe knjigi imnla kratko uvode, pri katerih pa pogrešam slike (vsaj Lagerlofovo je lahko dobiti!), ter je pri Knllasovi tudi napaka glede Volčje žene, ki jo dodana. tcL Krompirju grozi nevarnost koloradskega hrošča LJubljana, januarja. Že več let sem opozarjnjo strokovnjaki na veliko nevarnost, ki grozi našim nasadom krompirja s strani koloradskega hrošča ali krompirjevca. Tudi po Časopisih smo brali, da je ta nevarni in Škodljivi hrošč uničil v več letih ie velikanske nasade krompirja jio Franciji in Nemčiji ter je že prekoračil na svojem pohodu reko Ren. To je bilo pred dvema letoma in od tedaj ee je razpasel že po vsej Nemčiji. Do sedaj se temu hrošču še ni posrečilo prekoračiti Alp, tako da so bili naši kraji pred njim nekako varni. V Nemčiji so obla6tii v obrambi proli temu škodljivcu določile široke pasove, kjer kmetje niso smeli saditi krompirja. Brali smo tudi, da so Nemci vzgojili posebno vrsto krompirja, katerega listje ta hrošč, oziroma njegova ličinka rada ireta, vendar pa je ta poseben krompir za njiju strupen in ju uničuje, V jeseni pa smo brali poročila iz Gradca in Maribora, da se je pojavil koloradski hrošč že na Štajerskem. Ni torej izključeno, da se bo letos pojavil tudi v Ljubljanski jKikrajini. Kaj to pomeni, se moramo dobro zavedati! Krompir je bil že prej, sedaj pa je še bolj naša glavna hrana in nam nadomestuje žito. Ako izgubimo krompir, gr»zi našim krajem najhujše pomanjkanje. Zato moramo biti na to nevarnost pripravljeni in ako se krompirjevec kje pojavi, ga moramo složno in z največjo vnemo uničevati. Koloradski hrošč je zelo različen od drugih in ga ni mogoče zamenjati. Le skrajni povrSneži ga zamenjujejo s koristno pikapolonico. Ifrošč pikapolonice ima 7 temnih pik na hrbtnem ščitu. Koloradski hrošč, ki je nekoliko večji in bolj podolgovat — dolg je 1 centimeter — pa ima na hrbtnem ščitu 10 podolgovatih črnih prog na svetlo rumeni podlagi. Te proge se vlečejo od ovratnika do zadka. Na ovratniku ima koloradski hrošč 11 čnnih lis na 6vetlo rumeni podlagi. Pikapolonica ima eno samo veliko liso na ovratniku. Razlikovali jo torej prav lahko škodljivca od pikapolonice. Medtem, ko nam pikapolonica uničuje na listju uši, pa nam koloradski hrošč uničuje listje rastlin rav.hudnikov, med katere šte- jemo izmed koristnih rastlin zlasti krompir, paradižnik in tobak. Izmed divjih rastlin pa zlasti imajo radi češnjo. Ličinka hrošča, ki jc prav tako požrešna, kakor hrošč sam, je 1 Vi om dolga, ima zelo debel zadnji del, prednjega pa tanjšega, medlem ko je ličinka pikapolonice nekoliko manjša in zadaj tanjša kakor »predaj. Koloradski hrošč ee neverjetno hitro množi in ima ena sama samica na leto nad 30 milijonov potomcev, ki morejo uničiti dva hektarja krompirjevega nasada. V poldrugem letu pa more potomstvo ene farne samice uničili nad 1500 ha krompirja. Torej samo nekaj samic je potrebnih in krompir vse Ljubljanske pokrajine bi bil uničeni Najboljše sredstvo proti hrošču je, da ga uničimo takoj v začetku. Ko začne krompir zeleneti, pregledamo redno vsaj vsak teden enkrat krompirjeve nasade in ako najdemo en sam primerek hrošča ali ličinke, obvestimo o najdbi najbližjega kmetijskega strokovnjaka, ki bo ukrenil vse potrebno za nadaljnje zatiranje škodljivca. Koloradskega hrošča so »poznali najprej v Ameriki sredi preteklega stoletja; v Evropo pa je bil zanesen po prejšnji svetovni vojni. Pred nevarnostjo koloradskega hrošča je svaril v svoji knjigi »Naše škodljive živali« že 1. 1880. Fran Erjavec, ki je sicer ugotovil, da tega hrošča še ni v Evropo, da se ga je pa bati. Ako so se ga torej bali že pred dobrimi šestdesetimi leti, toliko bolj se ga moramo bati sedaj, ko je že pred vratmi, če se že ni razpasel po naših poljih 1 Lepo, plemenito, sončno branje je v knjigi Selme Lagerlof »Oekie z Močevja« Knjigo dobite v vseh knjigarnah in trafikah. Pripravljalni sestanek za »Delovne tekme« Na sedežu fašističnega Dopolavora v Ljubljani je predsednik Pokrajinskega Dopolavora zbral člane vodstvene komisije za »Delovne tekme« za Ljubljansko pokrajino. Zborovanju so prisostvovali ljubljanski župan general Rupnik, Zaupnik vseučiliške organizacije inž. Carra, Zaupnica kmečkih gospodinj gospa Bongiovanni, Tajnik Pokrajinskega Dopolavora Li-berati, predsednik Zveze delodajalcev in delojemalcev Slokar in dr, Alujevič, izvedenec za rokodelce dr, Alcsani, izvedenec za delodajalce dr. Marchesoni in ravnatelj tajništva vseučiliške organizacije F. U. Martorelli kot tajnik. Vodstvena komisija je preučila pravila za »Delovne tekme«, ki se bodo vršile v Ljubljani v iebruarju in marcu. Te tekme bodo predstavljale nekako revijo tehniške sposobnosti mladih slovenskih strok z namenom, da izpopolnijo delovno sposobnost ter dosežejo izboljšanje svojega gospodarskega položaja. Nakazila za marmelado Prehranjevalni zavod Visokega komisariata poziva ljubljanske trgovce, da dvignejo takoj nakazila za marmelado za januar v razdeljevalnem odseku Prevoda, Gosposka ulica 12-1. Gospodarstvo Nove družbe z otocjeno zavezo v Triesteju. Zadnje čase so bile osnovane v Triesteju naslednje družbe z omejeno zavezo: Rauber & Co., glavnica 360 000 Jir; Condor, glavnica' 50.000; Moto-pesca Triestina, 210.000 lir; Konzorcij vcletrgov-cev z divjačino itd. 50.000 lir; Tehnične dobave in zastopstva, 50.000 lir; Transmondo, 100.000 lir; Anton Bischof, 300.000 lir; Foresta 50.000 lir. Vprašanje zavijanja živih Z ozirom na težave, ki so pri dobavah ovojnega materiali za živila, se vedno bolj množe uspešni poskusi nadomestiti dosedanji ovojni material z nov:m avtarktičnimi snovmi. Posode za mleko nadomeščajo v mnogih primerih s posodami, ki so izdelane iz papirja, železa in plastičnih materij. Nekatera podjetja izdelujejo že posebne preparate za ovojni material, s katerim nadomeščajo drug material. Poskusi se še nadaljujejo in so že doslej dovedli do dobrih uspehov. Omejitve potrošnje električnega toka na Hrvatskem. Na Hrvatskem so vpeljali za mesto Zagreb nove omejitve potrošnje električnega toka. Potrošnja električnega toka ne bo smela prekašati v stanovanjih z eno sobo 12 kilovatnih ur mesečno, 16 kilovatnih ur za dvosobna 6tanovanja, 20 za trisobna stanovanja, 24 kilov. ur za štirisobna stanovanja in 28 kilov. ur za pet6obna stanovanja. Omejitve so bile potrebne zaradi majhne, preskrbe električne centrale 6 premogom. Po zadnjih fxxlat-kih je znašala potrošnja električnega toka na Hrvatskem okoli 450 milij. kilovatnih ur letno, kar da okoli 70 ur na enega prebivalca. Kazni zu one, ki porabijo preveč električnega toka na Hrvatskem. V okvirju ukrepov za štednjo z električnim tokom je izdal zagrebški župan odredbo, po kateri bodo vsi oni zasebniki in podjetja, ki jiorabijo več električnega toka, kot ga smejo porabiti mesečno, morali plačati za vsako naduro porabljenega toka 20 kun globe. Poleg tega se jim iabko električni tok sploh odklopi. Delniško družbe v Nemčiji, število delniških družb v Nemčiji se je v letu 1941 povečalo od 5397 na 5418, dočim se je na področju prejšnje Nemčije celo zmanjšalo od 5020 na 4880, kar je v zvezi z velikim številom novih ustanovitev v nevo priključenih ozemljih, med njimi tudi v Avstriji in na Sudelskein. Delniška glavnica vseh družb so je leta 1911 zvišala od 21.494 na 24.908 milij. mark, dočim je glavnica na starem ozemlju narasla od 10.902 na 22.542 milij. mark. Nemški državni dolg. S konccm novembra lanskega leta jc dosegel nemški viseči državni dolg 95.45 milijarde mark, dočim je s koncem oktobra 1942 znašal 90.79 milijard mark. Večino dolga tvorijo državni brezobrestni boni, kar so menice na državno blagajno. 6.84 milijard mark pa je bilo kratkoročnih dolgov. Banka za vzhodno Azijo v Berlinu. Na osnovi zadnjih sklepov o gospodarskem sodelovanju med Nemčijo in Japonsko je bilo sklenjeno v svrho pospeševanja plačilnega prometa med obema državama ustanoviti Banko za vzhodno Azijo v Berlinu, ki bo odprla svojo podružnico v Tokiju, Korporacijska ureditev francoskega kmetijstva. Pretekli mesec je bila uvedena nova organizacija francoskega kmetijstva. Ustanovljena je posebna kmetijska korporacija, kateri lahko pristopijo kmetje, zakupniki in kmetijski delavci, pa tudi obrtniki na kmetih. Osnova nove korjioracije je v 33.000 sindikatih, kateri so združeni v 82 pokrajin. združenjih. Novo korporacijoh predstavla korporativni nacionalni svet, v katerem so zastopani kmetovalci, najemniki in kmetijski delavci. Predsednik je imenovan, v pomoč pa mu je odbor. katerega izvoli nacionalni svet korporarije iz dveh list po 5 imen. Nacionalni svet vodi državni tajnik za kmetijstvo in prehrano. 13 tU J z mwhm irofiu smstoln m®im miui POT POLITIČNE MOČI PETROLEJA Kljub temu jo dobil dovoljenje Deterding. Holandska vlada je bila mišljenja, da je le dobro ostati gospodar svoje hiše. Standard Oil ne kontrolira zdaj samo čistilnic in petrolejskih vodov, izvirov in ladij, poleg vsega tega nadzoruje tudi banke Chase, ta pa zopet posoja denar časopisom. Standard Oil ni zaposlila samo kemikov in trgovcev, ampak tudi Ivy Lee, najboljšega ameriškega časopisnega agenta, mnogokratnega milijonarja in bolj vplivnega agenta, mnogokratnega milijonarja in bolj vplivnega kakor kateri koli minister, ker je znal ameriški velekapital na pravi način spraviti v zvezo z »javnim mnenjem«. Ko je zdaj dala Holandska dovoljenje vrtanja in izkoriščanja vrelcev v Djambi kljub vsem grožnjam Deterdingu, tedaj so začeli deževati članki iz pisarne Ivy Leeja Broad Street 15 v Newyorku v vseh večjih ameriških listih, ki so najprej tarnali nad zlorabo ubogih domačinov, nato pa prešli v debato, ki je poudarjala, da more Ilolandska Indija vzdržati le toliko časa, dokler to hoče Amerika. Privlekli so na dan celo neljubo primero iz leta 1898, ko so vzeli Špancem Filipine in Javo. Naenkrat je poslala Ilolandska za Ameriko le še neznatna deželica, ki ima komaj toliko prebivalstva kakor Ne\vyork. Medtem ko je bila časopisna kampanja vedno večja, so bili tudi obiski ameriškega poslanika pri holandski vladi vedno bolj neprijazni. Dne 19. aprila 1921 je bila izročena prva protestna nota v zunanjem uradu vlade v Haagu, 22. aprila šo ena in tri dni kasneje še tretja. Končno je Amerika zahtevala udeležbo na petrolejskih poljih na Sumatri na tako grob način, da so je uprla temu vsa holandska javnost. Oprijemali so se tega, češ, da je Ilolandska dobila kolonijo »po milosti Amerike«. Ilolandska vlada se je naveličala vmešavanj Washinglona v njene notranjo zadeve in holandski zunanji minister dr. van Kar-cebeck jo dne 10. maja 1921 odločno proglasil sklep liolandskcga parlamenta, da Djambi ostane v Deterdingovih rokah. Toda Standard Oil še ni odnehala. Dne 18. maja istega leta je poslanik Wil-liam Philipps spet izročil holandski vladi ostro protestno noto. Spor med Wasbingtonom in holandsko vlado se je dejansko končal šele tedaj, ko so Holandci obljubili Amerikancem nekaj manj važnih petrolejskih polj. Standard Oil je svojo voljo uveljavljala še. naprej in polagoma uspela. Njena kolonialna proizvodnja petroleja leta 1932 je znašala 13.000 ton, leta 1927 je dosegla 166.000 ton in leta 1936 žo 2,058.000 ton. Nevtralna Holandska je morala plačati račun angleške petrolejske politike. Ne angleške, ampak holandske petrolejske zaloge so morale nadomestiti to, kar je Deterding izvozil iz Amerike. Razmerje obeh strank pa je ostalo navidez enako: glavni delež proizvodnjo ameriškega petroleja je imela Royal Dutch Shell, glavni delež indijskega petroleja pa je pobrala Standard Oil. Bila pa je vendarle neka razlika: USA proizvajajo več kot dvjsetkrat toliko petroleja kakor nizozemske kolonije, čeprav imajo le dvakrat toliko zalog. Deterdingu je pripadala bodočnost, Rockefellerju samo še preteklost. VII. VRELCI USIHAJO. Petroleja bo zmanjkalo. Deterdingovo usidranje v Ameriki je končalo neomejeno gospod-stvo družbe Standard. Obenem je pa pomenilo zanjo izgubo ugleda in denarja, za ameriško ljudstvo pa je pomenila ta angleška ofenziva korist neprecenljive vrednosti. Če bi Amerikanci napravili red v lastni hiši, bi dosegli neprimerno več kakor s tem, da so poslali nevtralne državo v boj. Dokler je bil Rockefeller edini gospodar trga, ni imel interesa, da bi objavljal kričeče statistiko in s tem pokazal, kako naglo usihajo ameriški petrolejski vrelci in da pomanjkanje petroleja postaja vedno bolj grozeča nevarnost. Naslov »Usihajoči vrelci« je bil v »velikih« časopisih tabu. Če bi pa lo hoteli bojevati se z vsiljivcem in pri tem računati na uspeh, bi to pomenilo priznanje resnice. Ves narod je bilo treba razburiti, in dokazovati, da so usihajoči vrelci celo v tujih rokah. Priznati moramo, da je imel Sir Edward Mackay Edgar prav, ko je izjavil, da je Amerika zapravila v 60 letih dediščino, s katero bi morala živeti dobrih 200 let. Šele Deterdingova ofenziva je razgibala Washington? Šele tedaj, ko je Deterding zavrtal kalifornijske petrolejske vrelce, so se oživili oficielni krogi »Conservation Board« in »Ameriški institut za petrolej«. Naenkrat sta odkrila ameriško mornariško vodstvo in generalni štab, da nimajo dovolj petroleja — čeprav se na videz zdi, da ga je — da bi mogli voditi dolgo vojno. Kmalu so geologi izračunali, da bo okoli leta 1945 usahnil zadnji ameriški petrolejski vrelec. Prav gotovo je, da so bile te napovedi pretirano pesimistične. Desetletja je zamolčavala Standard Oil naglo usihanje vrelcev, zdaj pa, ko jo prišel Deterding, je pretiravala nevarnost. Ta je seveda poslušal z velikim zadovoljstvom .besede o pomanjkanju petroleja, saj jo vendar imel v oblasti petrolejska polja bodočnosti: pomanjkanje petroleja je pomenilo zvišanje cen. Vselej, kadar je Rockefeller izjavljal, da bo Ameriki pošlo olje, najkasneje leta 1945, so se dvignili na borzah vrednostni papirji podjetij Royal Duch in Shell. Kljub vsemu pretiravanju pa je ostalo neizpodbitno dejstvo, da je Amerika le predolgo mislila samo na dobiček. Rockefeller je vso trgovino in vsa prevozna sredstva spravil pod trust no pa pridelovanje in tako so ostala petrolejska polja Združenih držav predolgo razdeljena na majhne parcele in je vsakdo delal, kakor mu je bilo po volji. Standard Oil ni imela nobenega zanimanja, da bi racionalizirala proizvodnjo, kajti prav ti divji spori malih proizvajalcev so bili najbolj trdno poroštvo za njihovo gospodstvo. Ko pa so ti, prisiljeni od Deterdinga in ameriških nasprotnikov pričeli sami proizvajati, se je zdelo, da je prepozno. Od 35 milijonov avtomobilov, ki jih je imela zemlja lela 1930, jih je odpadlo skoraj 29 milijonov na Ameriko, prav tako 1,430.000 tovornih avtomobilov izmed 2 milijonov, ki jih jo bilo leta 1932 v prometu po vsem svetu, je prišlo iz ameriških tovaren. 61.8% vsega petroleja je prišlo leta 1938 iz ameriških petrolejskih tovaren, Po cenitvah dr. Stebingerja z državnega geološkega instituta jo imela Amerika leta 1920 le še 7 milijard sodov gotovih rezerv, ko jih je imel ves ostal svet še za 36 milijard sodov. Grozna smrt Mladca in pesnika Lojzeta Grozdeta Komunist* so v Mirni po strašnem mučenju ubili idealnega osmošolca, odbornika Katoliške akcije in veliko obetajočega pesnika V čolniček bom skočil, in na morje zaveslal. Tam viharje bom izzval. Ko z vso silo privrše, ic bom z njimi bojeval, sam bom vsem nasproti stal sredi besnega morja, sredi spenjenih voda. Lojze Grozde. Ljubljana, 27. januarja. Na novega leta dan so partizani prijeli osmošolca Lojzeta Grozdeta z Marjanišča, ko je hotel iti v Tržišče pri Mokronogu za nekaj dni k svojim na počitnice. V Stični je še opravil pobožnost prvega petka in se popoldne nič WS * rjL^ 1 V wam t •• iT." * v«. .. 1 ^ŠttffMfcaat^s^ttl hudega sluteč bližal Mirni. Partizani s-o ga odvedli v bližnjo gostilno. Hoteli so, naj bi priznal, da je bogoslovec, kakor je bil Hočevar, ki se je peljal malo pred njim in so ga partizani ustrelili. Lojze seveda ni mogel reči, da je bogoslovec. Toda pri njem so našli »sumljive« reči: latinski misale, >IUjo za Kristusom« in še nekaj drugih podobnih knjig. Povedal je, da je kongreganist in osmošolec in dn ima zato te stvari s sel>oj. Slekli so ga do golega in se norčevali iz njega. On pa je junaško prenašal vsa sramotenja in kot pravi mladec Kristusov mirno pričakoval smrti. Morda mu je ravno v tistih trenutkih, ko je gledal svoje mučitelje, prišla v spomin pesem, ki jo je spesnil malo pred svojo smrtjo:. Glej jih, tam gredo: njih oči mrtve, sklonjene glave, v srcih jim bridko. V srcu jim tema, mraz je v njih očeh: že v teh mladih dneh nimajo Boga. Vzel jim ga je svet. Pa so vsi mladi, a vsi žalostni: zamorjeni cvet. Proti večeru so ga začeli mučiti in ga po hudem mučenju umorili. Lojze Grozde je zrasel iz zelo skromnih razmer. Zdrževali so ga ponajveč razni dobrotniki, ki so se že vnaprej veselili sadov, ki jih Jutro moje smrti t Lojze Grozde , Jutro mlado, čisto belo; kakor da nebo bi rado k nam na zemljo prihitelo, streh dotika se oblak; velik je, težak, da so bele niti, ki nad cesto so razpete, morale se upogniti, pod njegovo težo. Vse je tiho, vse miruje, jutra svetlega skrivnosti prisluškuje in ne moti nje svetosti. Toda, ali niso niti vztrepetale, se bolestno zazibale, kakor da bi zajokale in oblaka težo s sebe stresle? In zemljo je kri polila, bela polja pordečila. bo nekoč pokazal ta nadarjeni fant. Saj je bil vedno odličnjak, vedno med najboljšimi v šoli, če ne najboljši. Še lw>lj pa je bil odličnjak v življenju. Ni čuda, če so vsi, ki so ga poznali od blizu, nanj stavljali na tihem velike upe, ker so videli, da v njem zori mož, ki bo lahko pomenil izredno veliko v našem slovenskem življenju, posebno pa za duhovno prenovitev ljudstva. Bil je namreč član dijaške Katoliške akcije. V nekaj letih se je čudovito dvignil v fiojmovanju njenih na'log in se izoblikoval v nnta, ki si moral pred njim imeti spoštovanje in se ogreti ob njegovem mladostnem idealizmu zn vse dobro, vzvišeno in plemenito. Pri dijaški Katoliški akciji je zavzemal v svojem odseku vodilno mesto. Bil je res Mladec, mladec Kristusov, ki je za Kristusu storil junaško mučeniško smrt. Ko se sprašujemo, kakšen je bil nagib, ali če se pravno izražamo, pravna osnova za obsodbo pokojnega Grozdeta, moramo priznati, da je bila to edinole posest nekaterih knjig verske vsebine, t. j. latinskega misula ter illoje za Kristusom«. To je bil edini material, ki so ga pri njem našli komunisti, in ta material jih je opravičil, da so ga obsodili na smrt z nečloveškim mučenjem. Pri pokojnem Grozdetu je to tako jasen dokaz verskega mučeništva, kakor malokjc drugje. Njegova smrt obtožuje njegove krvnike in jim pred vsem narodom daje značaj preganjalcev kristjanov. Kdor koli to borlK) partizanov in odpor proti njej pojmuje na drugačen način, ta je ali v zmoti ali pa je zaveznik preganjalcev. Z vsakim dnem komunisti vedno bolj očitujejo protikrščnnsko ost svoje partizanske borbe. Kdor bi šc dvomil o tem, je gotovo sovražnik božji in njegove Cerkve. Dragi Lojze, po vsej Ljubljanski pokrajini si pustil toliko svojih tovarišev osirotelih. Šel si od nas skoraj neopazno kot tih junuk, ki izvrši herojsko dejanje kakor bi bilo nekaj vsakdanjega, samo po sebi umevnegu. Zavidamo tel Ponovno si nam dal prekrasen zgled, ponovno si nas utrdil v nasi veri iu v naši zavesti. V tebi smo izgubili nadvse sposobnega tovnrša in borca za ideale Katoliške akcije, a s tvojo smrtjo smo dobili postoterjen zalet v borbi, ki nam boš ti v njej zdaj priprošnjik. Šel si zu onimi tovariši, ki so že pred tabo padli na polju slave, na bojišču, za svoje vzvišene ideale: zu Kikljem, zu Mravljeti, za Novakom, Turkom, Pavšičem in drugimi. Tvoja nedolžna kri naj izmiva slovensko zemljo od tolikih madežev; prav kakor si zapisal v pesmi, v kateri si že slutil svoj mučeniški konec: Padajte snežinke, kri z zemlje izinijte in jo pregrnite s svojim belim plaščem, blato z njim pokrijte! Vse grdo naj zgine, da srce napije čiste se beline, da se v njej umije in zleti v višine! t Komunizem je nespravljiv nasprotnik krščanstva in krščanske kulture. Slovensko partizanstvo je istovetno s pristnim, brezbožnim komunizmom. Škofova navodila za zbiranje dokazov mučeništva V zadnji številki »škofijskega lista« je ljub-ljanljanski škof po nasvetu sv. očeta dal duhovščini navodilo da naj začne zbirati gradivo za mučeni-ške smrti partizanskih žrtev. Takole pravi: »V tem letu je bilo umorjenih večje število duhovnikov in laikov ki so bil znani kot dobri verniki in vdani sveti Cerkvi. Pri mnogih ee zdi, da bi 6e moglo dokazati pravo mučeništvo. Sveti oče mi je nasvetovai, naj 6e takoj začno zbirati dokazi, dokler je spomin na osebe in dogodke še živ. Zato naročam vsem župnikom, pa tudi drugim duhovnikom, naj takoj začno z vso natančnostjo in vestnostjo, ki jo zahteva cerkveni zakonik, zbirati dokaze. kolikor jih je mogoče dobiti. Pri tem naj se ravnajo po naslednjih navodilih: 1. Po kanonu 2104 je treba dokazati: a) dejstvo in b) vzrok mučeništva. ad a): Mučeništvo obstoji v nasilni smrti, združeni z mučenjem ali brez mučenja. Važen dokaz tega dejstvu je zapisnik o stanju najdenega (eks-humiranega) trupla, po katerem se more ugotoviti način usmrtitve in način eventualnega mučenja. Se važnejši dokaz so izpovedi očividcev. ad b): Vzrok mučeništva mora biti »odium fi-dei (sovraštvo do vere). Ni treba, da bi bila mu-čencu postavljena alternativa: ali odpad od vere ali 6mrt, zadostuje, da je moral umreti zaradi tega, ker je odklonil, kar je smatral za greh. za dejanje proti 6voji vesti, pa če mu ni bila stavljena niti alternativa: ali z nami ali 6inrt; zadostuje: Ker ni6i z nami — smrt. Na pr.: če je bil. duhovnik umorjen iz sovraštva do duhovnika sploh, ker so duhovniki nasprotniki komunizma; če je bil laik umorjen ,ker je bil znan kot veren človek, ki ni hotel sodelovati z brezbožnim komunizmom, čeprav bi moralci navajali druge vzroke, saj 60 pre-ganjlaci Cerkve to delali od vsega početka. 2. Dokazi za mučeništvo so po kanonu 2020, § 3, testes de visu et contestes, t. j. priče, ki 60 usmrtitev ali mučenje videle na lastne oči, in so-priče, ki so o tem 6amo slišale pripovedovati, zlasti od očividcev (testes ex audita a videntibus). Za vsako pričo se sestavi poseben zapisnik, ki ga priča podpiše, a svojo izjavo mora priča potrditi s prisego (u6tno ali pismeno). Podpišejo pa tudi župnik, ki je zasliševal, in vsaj še en duhovnik ali zanesljiv laik, ki je bil pri zasliševanju navzoč. Od vsakega zapisnika naj 6e naredi overovljen prepis za župnijski arhiv, original naj se pošlje po najvarnejši poti škofijskemu ordinariatu. Zapisnik o 6tanju trupel podpiše zdravnik (strokovnjak), ki je truplo pregledal in poškodbe ugotovil, sopodpišejo pa oni, ki so bili člani tozadevne komisije; če le mogoče, naj je župnik zraven. 3. Heroične 6topnje kreposti pri mučencih ni treba dokazovati. Tudi ni ovira, če dotični mučenec pred 6mrtjo ni bil brez slabosti in grehov. Glavno ie„ da je bil umorjen, ker ni hotel 6toriti greha, ki bi ga pač storil, če bi bil 6ledil v vsem tistim, ki 60 ga umorili. 4. Točno zapisati in lakoj na škofijski ordi-nariat sporočiti se morajo vsa eventualna uslišanja in čudeži po priprošnji teh tnučencev. V velikem številu umorjenih 60 brez dvoma taki, katerim se smemo priporočati v priprošnjo — 6eveda samo 6trogo zasebno, kajti vsak javen kult je strogo prepovedan in bi onemogočil vsako kanonizacijo — in prav je, da damo tem junakom katoliškega prepričanja priložnost, da jih Bog proslavi 6 čudeži.« To so navodila ljubljanskega škofa za zbiranje gradiva o mučeništvu partizanskih žrtev. Prav je, da pri tem delu pomagajo vsi, ki kaj vedo o njihovi smrti. Iz kanonskih določil je razvidno, da jc število mučencev pri nas naravnost ogromno: saj je skoraj velika večina žrtev bila pobita zato, ker ni odobravala komunizma; torej sta podana pri njihovi smrti oba elementa, ki se zahtevata za mučeništvo: nasilna smrt in sovraštvo do vere kot vzrok te smrti. Zdaj vidimo, kam nas jc pripeljala »osvobodilna fronta«: v preganjanje krščanstva. Nova knjiga ..Slovenceve knjižnice" IzSlo Je krasno delo Henry Bordeaux-a. liana Francoske Akademije, roman Srce in kri Med najvidnejšimi zastopniki sodobne francoske proze je gotovo romanopisec Bor-deaux, član fr. akademije, tipičen zastopnik takozvanegn ..družinskega romana". Večen problem ljubezni med možem in ženo in trenja zakonskega življenja so snov njegovih številnih, krasno pisanih in globokih povesti. Iz njih ne govori le pisateljska spretnost, marveč polje živo iu resnično življenje v vsej svoji zapletenosti, v vsej svoji pisani drobnjavi iu vzvišenosti. Znameniti pisatelj vikont de Vogiie mu je pisal: Dali ste nam tako zdrave knjige,, kakršnih že dolgo nihče ni napisal. Bordeaux je ludi pri nas že znan in priljubljen pisatelj. Mohorjeva družba je izdala Strah pred življenjem in Zainetene stopinje, v filmu pa smo videli njegovo orientalsko povest Jamila pod cedri. Prav tako se bodo naši bralci razveselili enega najboljših njegovih romanov SRCE IN KKI. ki ga bodo dobili v lepem Anžičcvem prevodu. Med krasne opise savojskih krajev in običaje teli gorjanskib prebivalcev jc vpletena pretresljiva zgodba globoke ljubezni dveh, ki traja dolga leta, ne da bi ju mogla združiti, kajti med njimi je kri nekega umora. Knjigi je dodana še druga Bordcaux-ova povest POŠTENA ŽENA, katere snov je vzeta iz visoke družbe. Na kakšen način plemenita in ljubeča žena reši svojega svetovljanskega moža in ga priklene nase in na družino — to boste brali v tej knj gi. Zakaj so otroci pozimi bledi, nagajivi in nemirni V zimskem času, ko poteka družinsko življenje največ med štirimi stenami, se prerado zgodi, da postanejo otroci sitni in nagajivi in da so odraslim v napotje. Staršem gredo na živce. Mirijo jih, kakor pač znajo in morejo in če ne pomaga beseda, zapoje šiba ali kar koli je pri rokah. Potem se drobiž nekaj časa cmeri in kuja (tudi to ni najboljše za živce) in ko prestane kazen ali bolečino, začne z novo nagajivostjo. Tako in podobne pritožbe lahko 6lišite dan za dnem. Vendar ne povsod. Precej je tudi staršev, ki razumejo otroško dušo in najdejo za drobiž v hiši primerno zaposlitev. Zgodbica, ki jo bom zdajle povedal, je za otroke značilna in tem bolj zanimiva, ker je resnična. Fantička petih let sem snoči vprašal, kateri letni čas mu je najljubši. Nič ni po-mišljal in mi je dobesedno odgovoril takole: »Poletje imam najbolj rad.« In ko sem ga vprašal, zakaj, je navedel kar vrsto razlogov. Ker je poleti toliko sadja na vrtu, ker se lahko igra na prostem, ker lahko skače, kriči in žvižga. Tako se je torej odrezal sosedov Tinček. Ne bo torej težko ugibati, zakaj so otroci pozimi nagajivi in nemirni. Samo zaradi tega, ker podzavestno pogrešajo zadostno možnost za udej-stvovanje. Kdor koli ve vsaj kaj malega o otroški fiziologiji in psihologiji, mu ne inore biti neznano, da je v otrocih nagon po gibanju in po stalnem udejstvovanju. Ta nagon živi v naravi vseh zdravih otrok in v njem ni nič drugega kakor volja stvarnika, da se otroci duševno in telesno razvijajo že v zgodnjih leti hrasti. V zaprtih prostorih ne najdejo primerne možnosti za delo ali razvedrilo in zato postanejo sitni. Zelo neumestno in neuvidno ravnajo 6tarši, ki začnejo z opomini ali s kaznimi. Otroke je treba zaposliti, da bodo imeli občutek, da delajo ali da se igrajo, kar je za otroške duše dejansko isto. Knjige s podobami jih bodo zamotile pol ure, potem pa mora priti na vrelo nekaj, pri čemer se uveljavlja njihova aktivnost: zlaganje papirja, risanje, sestavljanje kock in podobno. Ob takšni za-posjitvi bodo otroci »dali mir« včasih tudi po dve uri. Komur pa je mar zdravje otrok, se ne bo zadovoljil s tem, da jih bo zaposlil le v toliko, da ne bodo nadleni. Drobiž se mora tudi sprostiti, razvedriti in telesno utruditi. Iz navedenega sledi, da moramo voditi otroke tudi pozimi na prosto. Mareikonui je to znano, marsiivomu pa ne. Nemalo je mater, ki so poleti vsak dan vodile svoje otročičke v mestni vrt, pozimi pa pozabljajo na svojo dolžnost. Otroci morajo na zrak iz dvojnega razloga: ker je to njihovemu zdravju v prid in ker je med tem, ko so zu- naj, najlepša priložnost za zračenje stanovanjskih prostorov. Jutranje zračenje stanovanja vsekakor ne zadostuje. Zlasti ne tam, kjer bivajo otroci z odraslimi v isti sobi. Odrasli kadijo, zrak se pokvari in izrabi in tako so prostori veliko bolj zatohli kakor mislimo ali kakor nam pove nos. Kdor hoče imeti tudi pozimi odporne in vsaj kolikor toliko rdečlične otroke, jim bo omogočil vsaj dnevni izprehod, če že 110 razvedrila v obliki sankanja ali drsanja. Pri tem ne gre za šporlno vzgojo ali kaj podobnega, temveč samo za pravilno nego olrok. To zahteva seveda nekoliko truda: otroke je treba primerno obleči in poskrbeti, da se bodo v mrazu toliko gibali, da jim ne ho hladno. Možnosti za raz-vrdrilo pod vedrini nebom je tudi sedaj veliko. Čo daš otroku malo lopato in mu pokažeš na vrtu mesto, kjer sme odmetavati sneg, bo delal lo z velikim veseljem. Veselje pa bo tem večje, če bo imel občutek, da dela kaj koristnega, n. pr. stezico do kurnika ali do drvarnice. Kjer pogrešajo pri hiši sani ali primernega klanca, se bodo otroci tudi z navadno lopato zadovoljili. Kratko, vsakodnevno udejstvovanje na dobrem zimskem zraku zadostuje, da bodo poslali otroci odpornejši, da bodo imeli boljši tek in da bodo šli rad i pravočasno spat. Napačno ravnajo torej mamice, ki mislijo, da je za otroke najboljše, če sedijo pri topli peči in poslušajo povesti. Odpornost se da stopnjevati samo z utrjevanjem, za to pa je ob zdravem vremenu narava najprimernejši kraj. Utrjeni otroci bodo tudi odpornejši nasproti zimskim prehladom in drugim nevšečnostim. Pripovedovanje povesti pomeni v življenju otroških duš vsekaiior nekaj lepega, vendar kadar posije zimsko sonce, tedaj jo najboljše, kar lahko nudimo drobižu, da ga vodimo na zrak. Pri takem ravnanju bomo vzgojili bolj zdrave otroke, istočasno pa manj nagajive ali nemirne. Demografske premije. Od začetka izplačevanja demografskih premij, t. j. od 1. marca 1935, pa do konca leta 1942, jih je bilo izplačanih 112.174 pre-mji novoporočencem v snesku 699.5 milij. lir, dočim je bilo za rojstvo otrok izplačanih 391.125 premij v skupnem znesku 449.6 milij. lir. Poleg tega je bilo od 1. januarja 1937 pa do konca leta 1942 izplačanih za rojstvo dvojčkov in trojčkov 53.181 premij za 35.2 milij. lir. Socictž generale je ena največjih francoskih bank in zvišuje glavnico od 750 milij. na 1.5 milijarde frankov, dočim jo je še nedavno zvišala od 625 na 750 milij. frankov. f Blaž Poznič Poverili so mi njegovi prijatelji nalogo, naj nekaj o njem napišem. Ce bi je ne bili, bi bil žalosten. Blaž, dobričina, ki je s prgiščem zagrabil nasprotku že odvzete figure ob šahovnici in na to potegnil svojega kmeta, Blaž dobričina ni nikomur žalega storil. Upravniku Šolske založbe Blažu Pozniču je nenadoma zastalo srce. Še dan prej je razlagal svoje načrte, še dan prej je bil ves duhovit, še teden prej je »grozil« »zoperniku« (to je izraz za nasprotnika pri šahu), da ga bo »naklestil«. Če Blaža ni bilo pri šahu, smo ga zelo težko pogrešali. Kolikokrat si je privoščil šalo in kot kibic nasvetovai napačno potezo, potem se pa smejal, do solz smejal: »Pa sem te lel Zakaj veruješ? To je za tvoj nasvet zadnjikratl Da boš vsaj pomislil!« Zakaj sem tako začel? Ker si videl Blaža samo pri Založbi, seveda vsega uradnega, sicer pa včasi ob določeni uri pri šahu. Dogoverjeni čas je zanesljivo držal: »und wenn auch alles kracht« (in če se tudi vse podre.) Zato je kaj rad poklical na odgovor zamudnike prav po šolsko. I11 mi je oskrbel globus: »Da boš videl, da se zemeljska os ne skrivi, če so ljudje še tako neumnil« In je prižgal cigaro: »Še tako velika neumnost, morda celo tvoja, je ne skrivil Veš, to ie trpežna reči« V kavarni je šahiral, a Se rajši in bolj teme-liito ti je povedal sodbo o tej ali oni povesti. Zmerom si videl, kako prenaša knjige, ki jih je bilo treba prevesti za Slovenčevo knjižnico, za »Slovenca« in »Domoljub«. In nikoli ni bral samo ene, temveč tri štiri hkratu. Razumem, zakaj. Zato, ker edino na ta način objektivno presojaš umetniško vrednost literarnega dela. In Blaž je takoj povedal svoje mnenje, da je bil svoje dni knjižničar v Prosvetni zvezi in da je problem ljudske — mislim, dobre ljudske knjige — preštudiral prav in dobro do dna, kakor je bil ves vnet slavist in samo zaradi telesne hibe ni bil profesor. In vendar — četudi ni bil — je dijakom več in bolj koristil ko marsikakšen profesor. Z nasvetom v Ljudski knjižnici, s prevodi in z dolgoletnim uredništvom »Mentorje«, od koder ga je pregnala kullurnobojna politika. Niti zavedeli se nismo takrat, kaj je Poznič hotel in šele naš čas nam odkriva njegove slutnje. »Pa še« je oponašal naše narečje. »Paše se je zasmejal. »Paše, turške paše!« se je obrisal in grabil figure ob šahovnici. »Še pa nisi pogruntal, še pa nisem mati« mu je oponašal zgovorni sobojevnik s Kranjskega doma. »še pa — šepa: Tvoja poteza šepal« Na ta odgovor se je samo sladko nasmejal. Še bolj jedrnato se je zasmejal, če je imel viržinko. Nisem videl bolj veselega človeka od njega, zmerom ga je bila samo šala in smeh. »In ga bom za-peljal-jl« je poudaril »j«, če je le kdo pri šahu preveč bukvarsko govoril. »Kolikokrat sem dejal, da ne pojdem več v kino, »jc često prigodrnjal v družbo, »pa me je spet zvabilo in sem šel gledat — limonado«. Poznič je bil znan kot pronicav gospodarski i duh, toda ne suhoparen trgovec, temveč človek, ki ima smisel za dijaka in vobče mladino. Bogve I kdaj bomo mogli preceniti njegovo delo in njegove načrte. Znan je kot marljiv prevajalec. Kakor je imel sam veliko knjižnico, tako je tudi skrbel, kaj bi ljudje mogli uvrstiti med svoje knjige. Zato je svetoval pri prevajanju in sam prevajal. Znan je njegov dobri slog in njegov čut za besedilo. In prevedel je mnogo, samo za primer naj naštejem: »Hanka«, lužiško-srbsko povest; Ganghoferjeva, Grad Hubertus, Samostanski lovec in Heerov Berninski kralj; Barcylejeve Rožni venec, itd. in na mizi je ostala prevedena Werflova povest o prozi Amerikancev. Nenadoma je šel od nas. V kavarni so ga čakali ob odprti šahovnici prijatelji, pa so jim Sporočili to vest. In igra je ostala nedokončana. Nikoli ni nihče slišal, da bi bil Blaž kdaj potožil' svoje telesne hibe. Nikoli. To svojo napako je prenašal s humorjem in dovtipom. ta svoj križ je prenašal junaško in brez tožbe, da niti zapazil nisi, če si poslušal njegovo šalo Skoraj ne morem verjeti, da ga ne bo več. Veš, Blaž, tisto nedoigrano partijo šaha boš moral le sam končati. Takrat bomo še kaj rekli in pomnoževalil In pomenili se bomo o knjigah in gledališču. In o knjigah, ki jih bi bilo dobro prevesti! In tudi če boš komu nalašč pogrešno kibi-ciral, ti bomo odpustili, samo pridi, ob sredah in sobotah smo tam in čakamo. »Schon wieder!« — Lahko oponašaš svoie pro-' fesorje »schon wicder« lahko rečeš, samo da pri- deš. Ob sredah in sobotah, da ne pozabiš. — »Schon wieder hot dem S hatten eine Ohrfcige gegeben!« (Spet je oklofutal senco) je dejal, če je nekdo kaj ničvrednega zagrabil z vnemo. Norčeval se je iz nekega svojega nemškega frofesorja in ga oponašal: »Das ist dasselbe im Blauem!« (Je isto v modrem) se je hehetal, če je nekdo poizkušal na več slabih načinov rešiti položaj pri šahu ali če je bila slaba povest podobna zanič povesti. »Schon wieder!« pa je bolj krepko dostavil listo svojo o zaušnici. In zdaj imam težko in žalostno dolžnost, da povem, kakšen predstojnik je bil svojim uslužbencem. Ce kdo ni bil »predstojnik« in bil samo prijatelj, je bil to Blaž. Imel sem nekaj v zastanku, ko sem ga vprašal, če se mudi s plačilom. »Zaradi ljudi mi gre, zdaj sem zelo na tesnem z dohodki,« je odvrnil zaskrbljeno. Zdaj boste morda umeli, zakaj ga tako težko čakamo v družbi in pri šahu, zakaj so ostale knjige napol prevedene na njegovi mizi in odprta njegova knjižnica, zakaj so ostali uslužbenci ob nenadni žalostni vesti nemi in ohromeli. Zdi se mi, da mi mrtev smehljaje pravi: »Veš, mene skrbi zemeljska os, upognila se bo!« Da, toda ne zemeljska os, naša žalostna srca bodo klecnila, naše žalostne duše. Pogrešali bomo tvoj šah in tvoje vedro kibiciranje, in tvoje prevode, še bolj bomo pogrešali tvoi zdravilni nasmešek, tvoje duhovite dobrote Zdaj veš, Blaž, kaj si nam odnesel, ko te ne bo med nasi Ob sredah in sobotah, da veš, Blaž, in tisto nedokončano partijo ... In ta neskončni prevod.,< Narte, ae ft&sace Matura za zamudnika Za kandidate, ki niso mogli v poletnem ali jesenskem roku opraviti višjoga tečajnega izpita na gimnaziji (realki), se prično ti izpiti 3. februarja v Ljubljani in v Novem mestu, v Kočevju pa že 30. januarja. — Iz pisarno IV. oddelka Visokega komisariata. Koledar Četrtek, 28. januarja: Peter Nolask, spozna-valee; Neža. Odorik, spoznavalec. Petek, 29. januarja: Frane Šaleški, škof in cerkveni učenik; Valerij, škof; iiurbeu, muče-nica. Lunina sprememba: 29, januarja, zadnji krajec ob 9.13. lierschel napoveduje sneg. Novi grobovi -f- Ivan Vagaja. V Ljubljani je umrl sodni uradnik v pokoju g. Ivan Vagaja. Rajnega bodo pokopali 28. januarja ob pol treh popoldne iz kapele sv. Andreja na Žalah. — Naj rajnemu sveti večna luč! Vsem njegovim dragim naše sožalje! in si močno poškodoval levo nogo 41 leten delavec Anton Petek. — Hud pes jo |>opadel 22 letno posestnikovo hčerko Marija Dremeljevo na Rudniku pri Ljubljani in jo ugriznil v levo nogo. Bila jo uvedena preiskava, da li je dekleta ugriznil stekel pes. Proti lastniku psa jo podana ovadba. — Stoletnica cigarete. Letos obhaja cigareta stoletnico svojega »rojstva«. Leta 1843 je Francija končno po desetletnem vojskovanju zasedla Alžir. Pri zadnjih boiih je neki francoski vojak izgubil svojo pipo. Da bi pa še naprej mogel kaditi, je pogruntal, da bi se morda dalo tudi tobak zaviti v papir in tako kaditi. Kljub temu, da ni imel niti primernega tobaka, niti papirja, je vendarle zvil srečno prvo cigareto. Njegovi tovariši so ga hitro začel:, posnemati. Zato so ci- Dekleta! Izšla je krasna knjiga samo za vas: Jolanta G c r e 1 y : Bmmi^mt^m Kakšen bodi Vaš ženin, da boste srečne kdaj kot žene in matere Okusno opremljena knjiga stane broširana L 25'—, vez. L 3V— Dobite jo v Ljudski knjigarni v Ljubljani Pred škofijo št. 5 in Miklošičeva cesta št. 5 — Za pokojnega min. dr. Fr. Kulovca bo maša v petek. 29. januarja ob 7 v frančiškanski cerkvi pri oltarju sv. Frančiška. — Maša zadušnica za pokojne Mavsarjevc bo v soboto ob 7 v cerkvi sv. Jožefa. — Zmerni mraz je pritisnil. Kar prijeten in zdrav je mraz, ki je z vso zmernostjo pritisnil v zadnjih dveh dnoh. prihajajoč od severovzhoda v naše kraje. V torek je bilo podnevi lci>o in jasno. Dnevna temperatura sicer ni segala nad ničlo, toda bilo je primerno toplo. Dnevni temperaturni maksimum je v torek znašal —O.S. V sredo zjutraj pa smo v mestu zaznamovali jutranji minimum —9, torej so je mraz. za nekaj stopinj okrepil napram ponedeljkovemu. Nasprotno pa je barometer zelo padel. Ponoči 20. t. m. ob 23.30 je barometer dosegel stanje 772.8. še vedno primerno visoko nad normalo. Ob 6 zjutraj v sredo pa ie bilo spet opažati, da se barometer počasi dviga. Lej>o in mrzlo vreme bo najbrž trajalo še nekaj dni. . — »Super« čaj je tip pravega ruskega (ko-lonijalnegn) čaja. — Naklad« »Družinske protike« se manjša 7 vsakim dnem. Če ne boste z nakupom pohiteli, je utegne zmanjkati ravno za vas. Zato jo zahtevajte takoj sedaj pri va.šem stalnem trgovcu, ki naj jo naroči brez odloga, če je še nima na razpolago. Lahko jo pa naročite naravnost iz Ljubljane. _ Razne nesrečo na deželi. Na Vrhniki se je na dan sv. Pavla primerila huda nesreča, katere žrtev je poslal 52 leten samski delavec Tone Krašovec. Zaposlen je bil pri popravljalnih delili jn kidanju snega na strehi neke večje hiše. Izgubil je ravnotežje, omahnil in padel s strehe na trda tla. kjer je nezavesten obležal. Zavedel se ni niti p'ozneje, ko je bil v ponedeljek zvečer prepeljan na kirurgični oddelek ljubljanske splošne bolnišnice. Okoli 20 je Krašovec v bolnišnici umrl zaradi dobljenih notranjih poškodb in pretresa možganov. — Na glavni cesti v Logatcu je padel KINO MATICA V prijetno spremembo in ljubko razvedrilo predvajamo dnevno ob 14.30 vedno zaželjeno umetnino v tehnikoloru Snegidčica 0b 16.30 in 18.30 predvajamo ljubezensko dramo Itoman revnega mladeniča garete postale prav v Franciji spočetka najbolj priljubljene in tudi francoska industrija je dobro zaslužila. Saj je Francija skoraj do konca prejš-nega stoletja zalagala ves svet s cigaretnim papirjem. Tako so v Franciji izdelovali letno 170.000 ton cigaretnega papirja, od tega je šlo približno 4 petine v tujino, največ v Združene države Severne Amerike. Iz št. Vida pri Stični Pošta ima veliko dela. Pošti v št. Vidu pri Stični so bili priključeni še kraji Primskovo iu Sela-šumbcrk. Zato prihaja sedaj z vlakom res veliko jiošte. Posebno ob četrtkih, ko pri-iiaju z vlakom tudi »Domoljub«, je pošte toliko, da je pismonoša 110 zmore. Največkrat zato |>rinaša »Domoljube« šele naslednje dni, do sobote pa jih navadno že raznese. Ljudje, ki vidijo pridnegu pismonošo pri delu, radi potrpijo in počakajo na časopise. Seveda bi |ia vsi radi prejemali jiošlo, zlasti časopise takoj jio prihodu in mu zato svetujejo, naj si nabavi voziček, s katerim bo vse delo precej lažje opravljal. S- iz dfela in življenja - ©d tu in trnn Iz Gorizije Nenadna smrt našega kvestorjn. Po kratkem trpljenju je zadet od kajii izdihnil v cul j a naše kvesture g. komenrlator dr. Ivan Cricchio. 'okojni kvestor je prišel k nam v januarju anskega letu iz Sicilije, kjer je bil kvestor Cutonznro in Trapani. Bil je mož dobrega firra in širokih rarjledov. Njegov nenadui odliod je zadal občutno vrzel našemu javnemu življenju. Nuj mu sveti večna luč, naj počiva v 111 i ril! Poroka. Poročila sta so g. Franc FornazariS iz Samhasso, sedaj v vojaški službi, in gdč. Štefanija Božič iz Bul pri Quioca, bolničarka v javni bolnišnici. Srečo Bog daj! Umrla jo Vugova mati. Pri St. Lucia je bogu-vdano odšla v večnost gospa Matilda Vuga, daleč okrog znana dolgoletna gospodinja veliko Vugo-vo restavracije. Vse življenje gostoljubna, 6krbna n delavna se je vsa posvetila lepemu domu in Iružini, ki jo je vzgajala s toplo ljubeznijo. Dočakala jo 73 let. Naj vzorni ženi in blagi materi sveti večna luč, preostalim iskreno sožalje! Z Gorenjskega Zborovanje trgovcev v Kranju. Pred nedavnim je bilo v veliki dvorani hotela »Stara jxišta« Kranju zborovanje za vse trgovce občine Kranj in sosednih občin. Na zborovanje je prišlo 130 trgovcev. Zborovanja se je udeležil tudi okrožni vodja nemške delovno fronto Remschnig in vodja prehranjevalnega urada v Kranju Ebner. Najprej je govoril okrožni vodja Hans Losoher o splošnih vprašanjih trgovstva, zlasti pa o zapiranju trgovin oii sredah popoldne in o dolžnostih, ki jih ima trgovec napram skupnosti. Okrožni vodja l)AF-a Hemschnig je nalo pokazal na razliko med bivšimi strokovnimi zvezami in sedanjo nemško delovno fronto in opozoril trgovce, naj skrbo za svoje uslužbence, 110 samo gmotno, ampak tudi moralno. Vodja prehranjevalnega urada je nato govoril o prehrani na Gorenjskem, nakar je 1»-slovodja Wilheltn Raminger pozval trgovce, naj prijavijo vsa učna razmerja v svojih obratih najkasneje do konca januarja, nadalje je trgovcem Ivonov 11 o sporočil, da se je treba prodajnega časa v trgovinah točno držati in da se smejo trgovine začasno zapreti 6amo z dovoljenjem deželnega sveta. Blejsko jezero jo zamrznilo. Okrog 20. januarja je zamrznilo Blejsko jezero. Vso jezersko gladino pokriva gladka, toda še razmeroma tanka ledena plošča in je zato hoja po jezeru začasno še prepovedana. Otvoritev lovskega doma na Bledn. Prejšnji hotel »Pri lovcu« jo začel zopet obratovati pod imenom »Lovski dom«. Nova lastnika sta zakonca Oto in Friedl pl. Ingram, ki sla bila dolgoletna gospodarja Hochstallhausa v Berchtesgadenu. Na Bledu jo pogorelo gospodarsko poslopjo. V sredo 20. januarja jo v zgodnjih jutranjih urah začelo goreti gospodarsko jroslopje posestnika in pekovskega mojstra Sokliča na Bledu. Prostovoljni gasilci so ogenj lokalizirali, tako da sosedna poslopja niso zaradi požara prav nič trpela. Goreti je začelo najbrž zato, ker so ob gospodarskem poslopju odlagali smeti, v katerih je bil tudi še tleč pepel, Škoda ni velika in je krila z zavarovalnino. Iz vaško kroniko v Žiroh. Pri zadnji cestni zbirki so v občini, ki ima okrog 3000 prebivalcev, nabrali 522 mark. Lani je bilo v občini 23 porok, 30. jan. bo DAF odnosno Kraft durch Freude — krajevna skupina v Žireh, priredila pester večer. 20. januarja je žirovski urad za socialno skrbstvo dobil od zimske pomoči zopet 7000 mark, ki jih je razdelil med revne občane. Iz krajevno kronike v Moravčah. Pred nedavnim je bilo v »Ljudskem domu« predavanjo, ki ga je organizirala koroška domovinska zveza. Govoril je g. Kieser iz Radovljice o pomenu sedanjega svetovnega boja. Zadnjo nedeljo jo bilo v »Ljudskem domu« predavanje g. Miillerja iz Kamnika. — Na isti dan je bil v posojil-niški hiši občni zbor rajfajznovke in je bil za predsednika izvoljen Alojzij Cernr, gostilničar v Moravčah, za njegovega namestnika občinski komisar Johann Fiiggor, za predsednika nadzornega odbora pa nadučitelj Heinrich Pferschy. Gorenjski perutninarji so pozvani, da začno takoj oddajati jajca in ne čakajo šele pismenega predpisa. Za oddajo veljajo letos iste določbe kot prej. V interesu perutninarjev je, |>ravi gorenjski tednik, da takoj začno oddajati jajca, da ne za-ostanejo v začetku leta. Čim kasneje začne pe-rutninnr z oddajo, tem tože mu bo izpolniti obveznost. Izpolnitev se pa nikakor ne more odpustiti. V Mežici je bil sklican rudarski zbor posade rudnika »Helena«. Okrožni štabni uradni vodja Isak je govoril o dolžnostih rudarjev v sedanji vojni. Pohvalil je mežiško rudarje, ki so zgledni jiri delu pa tudi pri javnih zbirkah. Sledil jo skupen ogled rudniških naprav. Mežiškim rudarjem je bila zagotovljena čim večja skrb javnih oblaslev, čo bodo nadaljevali svoje delo kot doslej. Prva prireditev v domu Stranke v Mavčičah. Pred nedavnim ie bila v okviru prosvetnega krožka prva prireditev v domu Stranke v Mavčičah. Domači kvartet je poskrbel za godbo in pesmi. Take večerne prireditvo 6e bodo ponavljale. Bodo obsegalo deloma predavanja, deloma narodne plese, petjo in godbo. Dom Stranke v Preddvoru bo kmalu urejen. Lep prostor za šolanje je v domu v glavnem žo urejen. Manjka le še peč. Pisarna Stranke jo peč že dobila tako, da sedaj čakajo vsi prostori v glavnem le še na slikanje. s S Spodnjega štajerskega Otvoritev arheološkega in narodopisnega muzejskega oddelka v Mariboru. V nedeljo, 31. januarja ob desetih dopoldne bo slovesno odprt arheološki in narodopisni oddelek mariborskega domovinskega muzeja, ki je bil urejen v mariborskem gradu. Muzej bo dvakrat ua teden odprt obiskovalcem. Odlikovanje. Z železnim križcem 2. stopnje je bil odlikovan planinski lovec Robert Jug, doma iz Ruš. Izkazal se je v bojih na področju Elbrusa. Kmalu po zasedbi Spodnjega Štajerskega se je priglasil kot prostovoljec k motoriziranim edinicam in je bil od julija 1941 dalje leto dni na Nizozemskem, v Belgiji in v branciji. Nato je bil dodeljen bataljonu planinskih lovcev. — Z železnim križcem 1. stop je pa je bilo odlikovan poročnik Eduard Girst mayer, sin pokojnega hišnega posestnika iz Maribora. Križec 2. stopnje ima že od lani. Gostovanje mariborskega gledališča v Ptuju, V četrtek, 21. januarja je mariliorsko mestno gledališče že drugič gostovalo v Ptuju s priljubljeno spevoigro. Prirejena je bila jjopoldanska iu večerna predstava. Obe sta bili razprodani. Zato bodo gostovanja mariborskega gledališča v Ptuju tudi še v naprej, vendar ne bodo mogla biti bolj pogosto kakor le enkrat na mesec. Poroke. V Celju so se poročili: Henrik Som mer in Štefanija Dorn, Leopold Grabner in Marija Držek, Franc Kovač in Ana Korošec, Anion Aškerc in Ana Rojnik, Robert Kancijan in Ana Vukovič, vsi iz Ceija, dalje Franc Kranjc iz Ce lja in Vida Pušnik iz Arclina pri Škofji vasi, tr govec Vil. brand iz Celja in Ana Krašovec, na Dunaju sta se poročila narednik Ilans Wernig in Elfrida Sclienk. Smrtna ko«a. V Mariboru so umrli: 70letni orožniški narednik v jiokoju Ivan Jurca, 641etna železničarjeva vdova Marija Moser, 70 letni železniški upokojenec Matija Koren, 77 letna profesorjeva vdova Ana Majcen, 30 letna žena policijskega uradnika Hilda Hoffinan, 35 letni posestnik Anton Vaš iz Zimnice pri Koreni. V Gradcu je umrla v Mariboru stanujoča 48letna državna uradnica Štefanija Mikelič, roj. Orovič. — V Celju so umrli: Ivan Lednik, Ivan Breznik, Marija Ta-ček roj. Sternad, Cecilija Vozel in Mihael Piirk-mayer, vsi iz. Celja, dalje Cirila Lenko iz Rečice ob Savinji, Ivan Dožman iz Javornika pri Jesenicah, Valentin Melanšek iz Polzele, Neža Vovk, roj. Teraš' iz Zgornjega Brezovega pri Blanci, Marija Globotschnigg, roj. Peršak, v Ptuju je umrl 71 letni orožniški pioročnik v pokoju Jožef Osnee, v Krškem pa 49 letni gostilničar in posestnik I?i-liarcl Konig in v Celju Elfrida Mastnak iz Voj-nika. Ljudsko vseučilišče v Trbovljah je pričelo svoje delo z oktobrom 1942. Zvrstilo se je nekaj predavanj, ki se bodo v drugem četrtletju nadaljevala. Okrožni šolski svetnik Julius Meyenvieser Pri fotografa »Prosim Vas, napravite mi lepo sliko mojih dvojčkov.« »Kje pa imate še drugega otroka?« »Pustila sem ga doma, ker je temu čisto podoben.« ■M bo predaval o vzgoji v velikonemški državi, okrožni uradni vodja Erwin Jiirgen o rasni politiki v Nemčiji, okrožni uradni vodja Otto Cerpes o rasni higieni, župan dr. Sepp Moser o novem btavbeništvu in dr. Herbert Kramer, vodja okrožne hranilnice v Trbovljah, o delu namesto zlata. Marca in aprila bodo nova predavanja. Iz Hrvaške Tečaj za voditelje krajevnih odborov nemške narodnostno skupine v NDH. Od 7. do 17. januarja je bil v Osijeku tečaj za voditelje krajevnih odborov nemške narodnostne skupino v NDH. Dne 8. januarja je prišel na tečaj tudi voditelj nemške narodnostne skupine na Hrvatskem dr. Altgayer v spremstvu štabnega šefa dr. Kutsche-re ter jo imel na udeležence tečaja navduševalon govor, v katerem je omenjal gigantsko borbo, ki jo vodi Nemčija z vsemi svojimi zavezniki proti svojim sovražnikom. Ugodnosti pri izpitih za hrvatsko mladino. Hrvatski prosvetni minister je odobril razne olajšave za polaganje izpitov učiteljem in drugim dijakom, ki sodelujejo pri hrvatskih oboroženih silah zaradi zatiranja notranjih sovražnikov in zato ne morejo pravočasno položiti predpisanih izpitov. Odobrene ugodnosti obstojajo v tem, da vsi ti dijaki zaradi fiolaganja izpitov niso vezani na predjiisane roke. Poleg tega je za te dijake tudi precej reducirana snov, ki jo morajo predelati. Odlikovanje državnega tajnika Begiža. Te dni je sprejel Poglavnik NDH državnega tajnika Be-giča ter mu je ob 70 letnici njegovega rojstva izročil odlikovanje Krone kralja Zvonimirja z meči in s pravico do viteškega naslova. Nadaljnji ukrepi za prehrano ljudstva r NDH. S posebnoi zakonsko odredbo je dobil hrvatski minister za narodno gospodarstvo pooblastilo, da lahko nastavlja pri vseh podrejenih uradih potrebno število novega uradništva zaradi strogega izvajanja vseh zakonskih predpisov, ki sa nanašajo na prehrano ljudstva. Elektrifikacija hrvatskih krajev. Bosansko mesto Tešanj bo dobilo te dni električno razsvetljavo. Električni tok bo v prvem času proizvajala sama občina z Dieslovimi motorji, pozneje bodo pa tudi to mesto priključili na daljnovod Kreka—Doboj ter bo mesto dobivalo elektriko iz rudnika Kreke. Tečaji za mestne uradnike v Zagrebu. Radi potrebne izozbrazbe in poznavanja raznih občinskih vprašanj in potreb, je zagrebška mestna _ občina uvedla za 6voje uradništvo posebne tečaje, iz katerih nameravajo kasneje ustanoviti posebno komunalno akademijo. Zidanje novih šol v NDH. Hrvatska prosvetna oblast je od ustanovitve NDH do zadnjega časa zgradila 933 novih šolskih poslopij. Iz Srbije Zaslužek srbskega delavstva v Nemčiji. Poročali smo že, da je že svoječasno odšlo v Nemčijo precej srbskih delavcev, ki so zaposleni po posameznih nemških industrijskih podjetjih ali pa kot delavci na polju. Po poročilu belgrajskega nemškega dnevnika so denarne pošiljke teh delavcev iz Nemčije v domovino dosedaj dosegle znesek 102.39 milijonov dinarjev. Annlfaiicti in prosvetni delavci v Srbiji. Sedanje srbsko prosveliio ministrstvo je izdelalo načrte za prirejanje prosvetnih tečajev zaradi pobijanja nepismenosti med ljudstvom. Tečaje prirejajo učitelji in učiteljice. V krajih, kjer je nepismenost ljudstva še precejšnja, poučujejo kmetsko prebivalstvo pisanja in oitanja, v drugih tečajih jim pa nudijo nadalnjo izobrazbo, ki je potrebna za sodobno vodstvo kmetskega gospodarstva in gospodinjstva. Ustanavljanje prosvetnih društev v Srbiji. Po naročilu srbskih osrednjih prosvetnih oblasti so pričeli srbski prosvetni delavci v notranjosti države ustanavljati prosvetna društva, ki širijo srbsko prosveto med ljudstvom s predavanji, pesmijo, glasbo in gledališkimi predstavami. Drobna IfubljamEca kronika VII. simfonični koncert ho prlliodn.ll po-1 nedeljek. t. j. rine 1. februarja oh pol 7 zvečer v veliki unionski dvorani. Koncert ho vodil dirigent Drago Marij Sijanec, izvaja pa naš izvrstni simfoniji orkester. Spored toga koncert ho naslednji: 1. Rossini: Viljem Teli, predigra k istoimenski operi; 2. Čajkovski: I- stavek Koncerta za violino in klavir, solist violinist Albert Dermelj; 3-Schubert: Simfonija v h-molu (nedovršena); 4 Adamič: Scherzo (Potrkan ples). Vstopnico za ta koncert, so od danes naprej v predproda ii v knjigarni Glasbene Matice. VIII. simfonični koncert s popolnoma novim sporedom se bo vršil v ponedeljek, dno 15. februarja t. 1. Zveza drušlev šola tn dom sporoča kn.il-gotržcem, Šolskim upraviteljstvom in uf:i-tel istvu vseh strok, da so njene pomožne učno knjigo dobivajo zopet v pisarni Slovensko matice, Kongresni trg 7, pod običajnimi pogoji. Podružnica sadjarskega In vrtnarskega društva v Mostali poživlja svoje (Mane. da se tokom osmih dni javijo z.a semenski krompir in sicer pri dotlčnlh članih, pri katerih so ga dobili lansko leto. Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo- In trimesečni tečaji prično dne 4. februarja. Najuspešnejša desetprstnn učna metoda. Specialna Slrotonlsna šola: največja moderna strojepisnica, raznovrstni stroji. Lenina z.mcrnn. Informacijo in prijave dnevno. Novi prospekti nn razpolago: Trgovsko učltlčc »Chrlstofiiv učni zavod«, Ljubljana, Domobranska IS. ........- •**"" »Svoieclavček«, burka v 3 dejanjih u™ predst.. . . škansko dvorane. Ceno vstopnicam od H lir navzdol. Stojišča ? liro. — Frančiškanska prosveta vabi stare in mlade, da se to zabavne igre udeleže v čim večjem številu in prežlve večer v zabavnem razpoloženju. Občinski svetnik In njegova zaročenka, ki jo ljubi časnikar, mestni sluga in brn; nievkn, tisknrnar in njegova žena, sodniki in sodnijski slugo in drugi. Cela vrsti) ljudi, ki nastopa s svojimi pristnimi značaji v priietni in zabavni komediji »Vihar v kozarcu«, ki bo vprizorjena v nedeljo popoldne ob D. Opozarjamo, dn si preskrbijo vstopnice že v predprodaji, ki bo v nedeljo dopoldne od 10 do 12 in dvo uri pred predstavo v društveni pisnrni. Petrarkova 12-1. Okrndcl ga je In lažno ovadil. \ so moralno izgubljenost in pokvarjenost mladih, lahkomiselnih ljudi jo pokazala in razgalila glavna razprava pred malim kazenskim so-n n tom, ki je bila v torek na okrožnem sodišču Zaradi zločina tatvine in prestopka zoper pravosodje .io bil obtožen neki dijak, slnr okoli 20 let. Dobro so mu bilo znane stanovanjske priliko gospoda Ferdinanda. Vlomil je prvič lani 21. avgusta v Ferdovo utanovnnje in odnesel dober plen. 1000 lir gotovine in dve uri, kakor tudi več parov nogavic Gospod Ferdo je hil oškodovan za 1SOO lir' Drugi vlom v znančevo stnnovnnjo ie dijnk izvršil v znčetku septembra. Odnesel'je 14 k(f moke. Vso stvari je spravila in pomagala prodajati dijnkovn znanka — uekn modistinja. Proti tej ,ie državni tožilec umaknil obtožbo, ker je bila deležna amnestije. Proti di.iaku pil je bila razprava, ker ni bil del o/en amnestijo zato, ko jo lani septembra po izvršeni tatvini ovadil g. Fer-da Kr. Kvesturi, da hrani samokres in 200 nabojev. Izkazalo so je, da je bila ta ovadba lažna in da jo je dijak podnl iz golega maščevanja. Pred sodniki jo dijak priznal oba vloma, zanikal pa je, da bi bil lažno ovadil g. Forda, trdeč, da jo res ta posedoval orožje, ki mu gn jo sam pokazal. Skliceval so jo tudi na neko pričo, ki naj bi bila navzoča, ko je Ferdo kazal samokres. Dijak je bil obsojen zaradi zločina dveh vlomov na 3 meseco in 15 dni strogega znporn, oproščen pa od obtožbe zaradi prestopka lažne ovadbo. Državni tožilec jo prijavil proti sodbi revizijo in prlzlv. Rovlfcijo zaradi oprostilnega dijla sodbe, priziv zaradi prenizko odmerjene kazni. Posestne spremembo. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani jo prodala I.eonu Souvanu, trgovcu v Ljubljani, Mestni trg št. 24. nepremičnino vlož. št. 81 kat. občina Grniliško predmestje, obstoječe iz. zemljiško parcelo St 52 1. vrt v izmeri 1726 kvndr. m. zn 350.000 lir. Kvadratni meter jo bil nad 203 lire. Ponesrečenci v Ljubljani. Spet več nesreč pri padcu! Nn cesti je padel in se močno poškodoval na glavi 56-lotni delavec Pavel Hndovnn, — Prav tnko nn crsti jc spodrsnila in si zlomila desno nogo 35-letna zidarjeva žena Melnnija Zigonova. — V Orlov1 ulici v bližini I?an«ke cesto in padel in si naiomil desno "roko 4r,-!otni klepar Franco Lnkner. — Pri železnici nameščenemu 37-let-neimi ključavničarju Ivanu Lampiču je stroj poškodoval prste dosue roko. Pokrajinska delavska zveza vabi Brlvsko-frizersko kozmetično osebje vabimo na širši sestanek, ki se bo vršil dne 28. januarja 1043 v trgovinskem oddelku Pokrajinsko delavsko zveze — prostori nad knjižnico — ob pol 14 popoldno. Vabimo vse člane, kakor tudi nečlane, da se tega sestanka udeleže. Na sestanku so bodo pojasnile določbo kolektivno pogodbe, kakor tudi obrazložila ostala važna vprašanja, nanašajoča se na delovne in plačilno pogoje v tej stroki. Izplačilo dveh dnevnic. Odpiranjo in zapiranje obratovnlnic itd. — Sestanek so ho končni pravočasno, tako da bodo lahko vsi udeleženci še prispeli ua popoldansko delo. K številni udeležbi vnhi odbor sindikata brivsko-frizerske kozmetično stroke. Gledališče OPERA. Četrtek, 28. januarja oh 17: »Thais«. Hod Četrtek — Petek, 20. januarja: Zaprto. — Sobota. 30. jan. ob 17: »Zemlja smehljaja«. Opereta. Premiera. Red l're-uiiorski. Premiera na novo n,-.študirane Leliar-jeve operete »Zemlja smehljaja« bo v soboto. Libreto operete sta napravila Loliner in Herzor, prevedel ga jo Niko Stritof, Zasedba vlog ho sledeča: grof Lichtenstein —- Anž-lovnr, Llza, njegova hči — Mlejnikova, grof Pottcnsteln — M. Sanoin, general — Pianocki, princ Souhong — Čuden, Mi, njegova sestra — Barbičeva, knez Cane — C. Dobevcc, Fu-11, tajnik — Skahnr, Lora — .lanljeva, evnuh — Simončlč. Dirigent: R. Simoniti; režiser In koreograf, načrti za kostume: Vilfanova. . DRAMA. Četrtek. 28. januarja ob 17.30: »Voliki mož«. Izven. Ceno od 18 lir navzdol Naznanila "M' ROKODELSKI ODER. Nedelja, 31. jan. ob 5 pop.: »Vihar v kozarcu«. Opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki bo na dan predstave 0(1 10 do 12 in od pol 3 dalje v društveni pisarni, Petrarkova 12-1 desno, FRANČIŠKANSKI ODER. Nedelja, 81. januarja oh 5 popo: .Svojeglavček«, burka v treh dejanjih. Vstopnico v predprodaji v trgovini Sfiligoj, Fraiičiškauska ul. 1. Cene 8, G, 5, 4. 3 in 2 lire. RADIO. Četrtek, 28. januarja: 7.30 Lahka glasba — 8 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 12.20 Ploščo — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Operetna glasba — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 1.1.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.25 Prenos za Nemčijo.Orkester pesmi, vodi dirigent Angelini — 14 Poročila v Italijanščini — 14.15 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D M. Sijanoc: Lahka glasba,--15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 17.10 Pet miuut gospoda X — 17.15 Nove ploščo Cet.ra — 19.30 Poročila V slovenščini — 10.45 Pesmi in napevl — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Kotnenlnr dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Koncert orkestra Cora. vodi dirigent Barzizza — 21.20 Schubert: Husnr iz Felsbelma. Opora v treh dojanjih — 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno sliiibo Imajo lekarne: mr. SuSnik. Marijin trg 5, mr. Deu-Klanj-šček, Oosposvetska c. 4 in mr. Bohino ded., Cesta 20. okt. 31. Tvšako hišo »Slovenca«! , Življenje v naročju gora... V gorah je zavladala zopet skrivnostna rveta tiliota in kot najbolj umetni oltarji blc- I stijo v tisočerih, lesketajočih se belih kristalih ostri robovi in razstreskaui grebeni; visoke, z debelimi snežnimi krpami obložene temnozele-ne smreke sanjajo na zametenih planotah v zimskem snu. Tiho in pravljično gorsko ozračje le tu in tam vznemiri zamolkel plaz in le tu in tam zdrvi v divjem smuku |x> nevarnih, strmih pobočjih in rebreh, ali drsi po šeleste-čem skorjastem srenu nad globokimi prepadi smučar-turist. Obstane na prikladni višini, si zasenči porjaveli obraz z roko in občuduje zasnežene in v megleno obzorje se izgubljajoče gorske velikane; radost in lepota mu razširita srce, prsi se mu razklenejo v neki čudoviti, brezmejni moči in požene sc v divjih smukih dalje v naročje gora... Alpinizem ni le neka športna panoga, v kateri je treba dosegati rekorde, kakor na vseh mogočih pestrih športnih poljih, temveč neka visokovredna etičnu vrednota. Je to udej-stvovanje, ki zahteva največ požrtvovalnosti, ljubezni in idealizma. Treba je biti z našimi planinci, z njimi ljubiti in žrtvovati, kdor hoče razumeti njihovo udejstvovanje. Alpinizem je treba gojiti iz ljubezni do gora in božje pri-rode, pa tudi iz ljubezni do bližnjega — nikjer se namreč pravo prijateljstvo ne pokaže v lepši luči, kakor v nevarnosti v stenah. Mimo vseh starcev in stark, mimo bolehnih in trpečih, mimo nebogljenih otrok, mimo pohabljenih in od življenja trudnih, mimo vseh prst božji včasih neizprosno pokaže na sveže življenje: zastavljeni nop izpodlcti, mlado telo omahne, trdni prijemki in v ledu in snegu stisnjene čeri se izmaknejo hlastanju premrlih rok. Gora iztisne biser iz srca; telefoni zabrnijo in planinci se z največjo požrtvovalnostjo odzovejo klicem SOS s pla"nin. Alpinistikn zahteva tudi žrtve, ali ne iz obupa nad življenjem, ampak iz ljubezni do njega. Tudi naši slovenski plezalci so dali goram svoj obolus, saj so v goruh usahnila mlada življenja, katerih smrt je razredčila že tako malo število nlpinske mladine. Isto lahko opazujemo tudi drugod: nečloveški napori in ncštevilne žrtve med zavojevalci Mont Blanca, borba \Yhymperja, ki je preprezal Matlcrhorn, skrajno težavne stene v Zinnah do slovite stene Eigerja, ki je dolgo ponosno kljubovala vsem poskusom, ko so ji hoteli vzeti njeno devištvo in ki je terjala žrtve med drznimi osvojevalci. Vendar so vztrajni alpinisti z močno voljo vse premagali. Ukloniti so se jim morali vsi najtežji problemi šeste stopnje, vse rdeče, skrajno izpostavljene prevese, vsi krušljivi žlebovi, vsi mokri kamini in vsi v led zakovnni vrhovi. Pričeli so prihajati tudi pozimi v zasnežene in zaledcnele gore, ki šc niso čule pesmi kladiv in klinov in o katerih se še zdaj zdi, kakor da bi jih bila šele pravkar izoblikovala vsemogočna, ustvarjalna Roka. Mnogo jih namreč poznamo le še od daleč in zde se nam kakor podobe iz kraljestva sanj. Ko so bile gore ranjene s prvim klinom in ko je prvič vrv polzela med njihovimi skalami, so bile prevarane in onečaščene. Njihova sila se je zmanjšala. Le pozimi so še ohranile svojo eiementarnost in svojo prvobitnost in le takrat je na njihovem obličju še prvotni, ledeni din stvarjenja. Zato mora nova, bojaželj-na mladina predvsem pozimi hoditi v njihovo kraljestvo, če hoče še doživljati njihovo prvobitnost in spoznavati njihovo skalnato in ledeno lepoto in če hoče še dosezati prvenstvene uspehe. Človeka vleče v gore neka neznana, skrivnostna sila, ki se ne da natančno razložiti. Kdor koli je le enkrat doživel planine, ta jih ne bo nikoli več pozabil in vedno znova in znova se bo vračal med nje. Če bo še tako trdno sklenil, da ne Ikj več šel, bo kljub temu kur nenadoma prišel trenutek, ko gu bo zgrabilo in ne bo mogel več trpeti med zndohiimi dolinskimi zidovi. Napolnil si bo nahrbtnik. I-, V*nV ; " M-':*- !' ' obul okovank<\ in šel po poti, po kateri so drug pred njim že dolgo, dolgo hodili, in po kateri bodo še dolgo, doigo hodili za njim njegovi nasledniki. Ko bo pričel spoznavati od bliže, ko l>o pričel slutiti, koliko lepote se skriva na raznih samotnih krajih, kamor le redko stopi človeška noga, ko ga 1x3 vsega prevzela mogočna sila goni, pa mu bo kmalu premalo hoditi po nadclanih potih in tako nn cenen in prelahek način, s pomočjo pritrjenih kovinskih žic in v skalo vseknnih stopnic zmagovati veličastne velikane. Zaželel si bo liorbe z goro, hotel se bo zagvozditi v deviško, nedotaknjeno steno in jo z velikim, hotenim naporom premagati. Ho- . tel bo tudi on iskati in reševati najtežje pro-blimi, se poizkusiti v skrajno težavnih, rdečih prevesah in na izpostavljenih grebenskih rezeh in se zmagovito priboriti do vrha, kjer mu bo zaplaval pogled, poln hrepenenja preko tisočkrat razčlenjene, v soncu se blesteče nli v meglo se zavijajoče veriga gorii, novim ciljem naproti. Vrh mu bo le počivališče pri njegovih vzponih in kraj, od koder si bo lahko zarisal in postavil nove, še težje naloge, ki jih ho izvršil zopet z lnslno voljo in močjo, z lastno vztrajnostjo in pogumom- Vrh pa mu bo tudi tisto mesto, od koder Ik> s široko odprtim srcem pil vase nepopisljivo lepoto gora in kjer U) čutil najmočneje in najjasneje, kuko mogočen je tisti, ki nam je s svojo večno roko izoblikoval te masivne orjake in kako dobrorljiv je, du nam je dal gledati in spoznavati v tem svetu, ki je drugače vsakdanji kot blatna cesta, nekaj tako vzvišeno lepega in hkrati tako mehko melodičnega kakor pesem, da nam je ustvaril te naše gore, ki v svojih okainenelih besedah imajo zapisanih že toliko tragedij in toliko srečnih trenutkov. To mu bo njegovo veliko alpinistično doživetje in takrat bo postal alpinist z dušo in telesom. V neizbrisnem spominu ostanejo vsakemu dnevi, preživeti v objemu in naročju gora. Takrat so preprosti bivaki tvoj dom, vrv in nahrbtnik podzglnvnik, pot nad temnimi brezdni in vrtoglavimi višinami, od koder se dviga krik po življenju, pa je kakor pot skozi pur-gatorij k soncu, k radosti srca in duha. Božji svet je odprt pred tabo knkor čudovita knjiga in posamezni spomini v bližini in dalji so kakor listi v tej knjigi spominov. Ali ni najlepše takrat, ko človek pije doživetje sveta s svojimi večno žejnimi otroškimi očmi in dojema vso to čudovito poezijo gora? Jo so trentuki, ko tam zunaj v prirodi božji sanjajo tihi in mirni večeri. Težko je pozabiti takih večerov in čestokrat se vračajo znova... V SLOVENCU • SIGUREN USPEH E. EsigM: Skrivnosti švedskih uspehov Svetovni prvak v smučanju na dolge proge Šved Nirls Englund, ki trenira to zimo švicarske tekmovalce, je povedal o skrivnostih švedskih športnih uspehov naslednje zanimivosti in podrobnosti: Švedski tekmovalci začnejo s treningom že zalo zgodaj, navadno avgusta. Pri tem zelo pazijo, da se pri nabiranju novih telesnih moči za jimo preveč ne izčrpajo. S stopnjujočim se udejstvova-njqpi dražijo mišice in pospešujejo tako njih rast. Po pravilnem treningu postanejo zdravi tekmovalci nekoliko težji, čeprav ne moremo govoriti o tem, da bi se zredili. Telesni obseg ostane isti. Čim pa bi se zgodilo, da bi treniran atlet shujšal, vidijo v tem znamenje, da je pretiraval. Švedi ne tečejo samo hitro ali samo počasi, Angleški ujetniki, zajeti na na bojišču v Tuniziji. pač pa radi spreminjajo dolžino proge in tudi hitrost. Urjenje jesenskih gozdnih tekov je zelo pestro. Vmes seveda počivajo po dva ali tri dni, kar jc pač odvisno od odpornosti in zmogljivosti vsakega posameznika. Ko se približa zima, so smučarji že nenavadno utrjeni. To je čisto razumljivo, kajti vsak tekmovalec je že pred zimo pretekel vsega skupaj približno 1500 km. (Ta številka je nenavadno visoka in pomeni 150 tekov po 10 km. Op. ur.) Ko zapade sneg. začnejo Švedi s treningom na smučeh. Pri tem pazijo v začetku samo na pravilno tehniko teka, dihanja, uporabe palic in podobno. V začetku gre torej samo za slog teka, pri katerem potrošijo čim manj moči. Če nastopijo znaki večje utrujenosti, morajo tekmovalci spet počivati. Pri treningu mažejo smuči z isto skrbnostjo kakor pri tekmah. Svetovni prvak Englund pravi, da jo lo potrebno, kajti pregladke ali preveč toge smuči pokvarijo slog. Švedi obrajtajo tudi sauno nli domačo parno kopel. >Sauna je prav tako važna kakor trening sam,< trdi Englund. S pomočjo saune je mogoče doseči, da je organizem vso zimo v formi, švedski tekači in smučarji se nikoli ne masirajo. (Tudi Gundar Haegg ne dovoli nikoli, da bi ga masirali.) Sauna zadostuje popolnoma, da se izločijo sirupi utrujenosti iz telesa. V nadaljevanju svojega zanimivega članka pravi Englund, da zgradijo na Finskem najpreje sauno, potem pa šele hišo. Smučar potrebuje tudi dobo počitka. Poletje je za to najboljše. Zaradi tega ne smejo smučarji tekmovati na atletskih tekališčih. Veliko pažnjo polagajo Švedi pri treningu tudi na gibkost telesa in na sproščenost duha. Zalo se urijo z veseljem, ne pa prisiljeno. Tekač se poda v gozd, teče ob potoku, skače čez jarke in grmiče in ne dirja vsak večer po 20 krat okoli tega ali onega hišnega bloka. To je tem lažje, ker je 00?ž priložnosti za trening v naravi. Zeio previdni so Švedi pri vzgoji juniorjev Ti začnejo s smuškimi teki šele pri 18. letu, pri 20. pa jim dovolijo nastopati na tekmah. Gozdni delavci, kmečki fantje in drugi predstavniki težkih poklicev omehčajo svoje mišice s sprostilnimi vajami, pisarniški nameščenci, študentje in drugi pa gojijo krepilne JSiSAt j vene 33. 1 a pot je bi In silno nevarna. Tema kot v rogu. Stene so bile spolz.ke, stopnice pa jamnsfe, fin sem le počasi napredoval. Kar ni jih bilo konca Mimo mene je nekaj hušknilo... glej, spet... inordn netopir. Aj, podgana, velika kakor ntnčka. FejI 34. Srečno sem prišel nn svetlo pri spodnjih vratih, od tam pa sem nn sosednjem griču zagledal veliko stavbo. Bila je zelo čudna. Morda so pa lam ljudje? Čez gosto obraščeno dolinico sem se napotil tja. Ostudne golazni je po tleh kar mrgolelo. vaje. Največjega pomena za stopnjevanje telesne zmogljivost pa so sprehodi po gozdoviii. V splošnem se poslužujejo švedski tekmovalci sestavljenih smuči, pri suhem snegu pa tekmujejo najraje na lahkih dilcah in brezovega lesa. Večina daje prednost nekoliko daljšim smučem pred kratkimi. Glede smuških palic velja staro pravilo, da morajo segati od smuči do pazduhe. Prav premišljeno ravnajo s telesno toploto, kar urejujejo s pametnim oblačenjem. Tekinovalčeva obleka ne sme biti pretenka, pa tudi no predebela. To je zlasti važno pri smuku, pri katerem tekmovalce rado zebe. Vsaka izguba toplote pa pomeni tudi izgubo energije. _ Pokrajinsko prvenstvo v namiznem tenisu Vodstvo turnirja za pokrajinsko prvenstvo v namiznem tenisu je dodalo zaradi splošnega zanimanja še posebno disciplino — tekmovanje juniorjev. Pravico igrnnja v tej disciplini imajo verificirani in neverificirani igralci, ki niso dopolnili 17. leta. Udeležba za to tekmovanje mora (Dalje na strani 6.) Ugasla luč V mraku svetega večera sem obiskal prijatelja. Človek ta večer težje prenaša osamljenost. Oba sva bila otožnega razpoloženja. Počutje zapuščenosti, tujine naju je družilo na ta družinski praznik, ko je vsak rad v sredi svojih najbližjih, če jih še ima. Oba sva večinoma molčala, kakor da je naju vsa zajela tajinstvena melanhonija božiča, kakor da sva z mislimi odsotna nekje daleč, daleč. Na podstavku v kotu sobe je stala slika pokojne prijateljeve žene. Miloben obraz v okviru kostanjevih las z otožnimi sanjavomeh-kimi očmi. Pred sliko je trepetal piamenček sveče. »Ta lučka mora nocoj goreti vso noč,« je pretrgal prijatelj molk. »Soj veš, da je pri nas doma stara navada, da mora v sveti noči luč goreti v vsaki hiši vso noč.< in potem mi je povedal svojo resnično zgodbo. »Ravno dvajset let je nocoj od tistega svetega večera, ki ga nikdar ne pozabim. Pripeljal sem se bil na praznik domov k družini. Oblačen, neprijazen (»poldan je ležal nad tesno dolinico, ko sem iz vlaka zagledal domače selo, stisnjeno in pripeto kakor lasta-vičje gnezdo ob strmi brežini. Visoki vrh nad vasico je imel belo kapo, nižje doli pa je bilo vse kopno. Iz zvonika je donelo glasno pritrkavanje, a vse se mi je zdelo drugače kot sicer, kakor dn nekaj visi v meglenem ozračju, kar duši, teži in kali razpoloženje pred najlepšim praznikom. Povzpel sem se po krivuljnsti, strmi poti navzgor proti domu. Skušal sem se otresti nc-všečnega razpoloženja, pa ni šlo. Pred domačo hišo me je že čakala žena z malim Božom. »Hvala Bogu, da si prišel! Ne vem sama, zakaj sem te ravno danes tako težko pričakala. Knkor da bi se bala, da te ne bole Videl sem na njej, da je nekaj potrta, Le mali Božo je bil živahen in razposajen kakor živo srebro ter ie gostolel in žlobudral, da me je skoraj spravil v dobro voljo. In potem se je počasi zmračilo. Oglasilo se jc spet pritrkavanje. Povsod je zadišalo po oljki. Mati in stara Urša sta noseč posodo z žerjavico in kozarcc s posvečeno vodo obšli po starem običaju vse prostore in suhote ter vse, pokadili in poškropili, ljudi, živino in vse blago, moleč, da bi bilo vse obvarovano vsega hudega. \ečer smo prebili v zakurjeni izbi. V kotu so male svečke medlo obsevale jaslice. Božo jih je dolgo občudoval, kaj je to in ono, dokler ga ni spanec premagal. Stara služkinja je na peči šepetaje prebirala molek, mati pa je dremala v sedežu ob peči. Z ženo sva sedela za mizo, oba bolj redkobesedna, mračna, kakor utrujena. Od zunaj s ceste so se slišali trdi koraki-Ljudje so jeli že zgodaj prihajati iz oddaljenih naselij prostrane župnije k polnočnici. Po hribu nn nasprotni strani so sc skozi temno noč gibale in premikale proti dolini neštete lučice, kakor da prihajajo od vseh strani ve-domci na sestanek. Zenn se je zdramila iz svoje zamišljenosti in pozabila svečko pred jaslicami. »Ne vem, kaj mi je. Cel dnn nie nekaj tare, muči. Kakor rla ni pravi sveti večer nocoj.« Skušnl sem jo pomiriti, jo prosil, naj gre leč, če se slabo počuti, pa jc vztrajala, da poj-de kakor vedno tudi letos k polnočnici. Ob enajstih je zndonel bas velikega zvona Začeli smo se odpravljati v cerkev. Za varuha doma je ostala po stari navadi stara Urša. Mati ji je pri odhodu še posebej zabičila, da mora biti budna in da ne sme zadremati. Urša je za nami zaklenila vežna vrata in se vrnila v izbo, kjer je ta večer po stari navadi morala celo noč goreti luč. Oltar v cerkvi je plaval v morju svetlobe. Orgle so bučale, du so se šipe potresale, in s kora je zadonela večnolepa »Tiha noč, blažena noč.« Sivolasi župnik je odet v najlepši plašč svečano in resno pel veliko mašo, med katero je po evangeliju voščil vsem blagoslovljene praznike, ki naj združijo vse v medsebojni ljubezni in v medsebojnem odpuščanju. Vse je bilo v cerkvi praznično, skrivnostno, odeto v svetonočno poezijo. Mene pa je obhajal čuden občutek, kakor da ni vse tuko kakor druga leta; Ob eni smo se vračali domov. Oblačna noč brez zvezd. Zona je potožila, da jo mrazi, da se ne počuti dobro. Mene je tudi nekaj skrbelo, sam nisem vedel kaj. Pridemo sredi vasi prpd domačo hišo. Po vseh hišah luč, le okna naše izbe so bila temna. »Luč jc ugasnila, nesrečo poincnja to. nikdar preboljenl ln naslednjo jesen so nesli še staro Uršo iz hiše. Mati je bila vse svoje življenje do smrti prepričana, dn je tisti dogodek z lučjo v sveti noči napovedal obe smrti. Vedno je ponavljala, da je to bil opomin, da bo v naslednjem letu smrt v hiši in da je uboga Ana sama vnaprej slutila svojo smrt. Zato si lahko misliš, da je zn me vsak božični večer večer žalostnih spominov. Vsako sveto noč pustim zato goreti vso noč lučko pred Anino podobo. Posebno ko ne morem nikdar v domači kraj na njen grob, da bi lahko vsaj na sveti večer prižgal nn njem lučko.« Prijatelj si je otrl solzo. Ozrl sem se še enkrat nn sliko v kotu. ki je zrla na naju v mistični trepetajoči svetlobi svečke in se tiho |>oslovil. Doma pn sem še. dolgo v noč oh prižgani luči rnznvišljrtl n tej čudni, žalostni božični zgodbi. B. I. A, Fogazzarot 04 Palača ob jezeru »Gospod Silla,« se je oglasil Riko na vratih knjižnice,« gospa donna Marina prosi, če bi mogli priti za trenutek k njej.« »Drugi del žaloigro se začenja,« si je mislil Vezza. Silla se je vrnil v hišo, no da bi rekel besedico. Riko ga jo spremljal po stopnicah in mu odprl vrata Marinine sobe. Marina je stala sredi sobe, kjer so vsa okna bila odprta. »Pusti odprto!« je dejala dečku, preden se je okrenila k Sillu. »Zdaj pa pojdi na vrt ter pomagaj očetu in Fani.« Odšla je z dečkom na hodnik in gledala za dečkom. Nato se je hitro vrnila k Sillu. Oblečena je bila v isto belo obleko z modrimi vezeninami kot prejšnji večer. Lase jo imela razmršene njen obraz pa jo bil mrtvaško bled. Silla se je spoštljivo prikltmil. Ko se je zopet zravnal, je videl, da mu je obrnila hrbet in počasi krenila proti oknu. Par trenutkov pozneje je odhitela k vratom, ki 60 vodila na hodnik in zaklicala: »Riko!« A deček jo bil že daleč in Je ni slišal. Obrnila se je zopet k Sillu in dejala:. »Nikogar. Nikogar ni.« Silla se ni mogel moliti ob ničnem strastnem pogledu polnem tihih vprašanj. Spoznal je, da jo prevarala Vezza. Kljub temu pa je ostal brezčuten. Nenadoma pa je ogenj v njenih očeh ugasnil. »Dober dan,« je dejala. Njen glas je bil nenavadno hladen. »Je Vezza govoril z vami?« je pristavila. »Takoj bi bil odpotoval, če...« »Vem, vem.« Silla je umolknil. Vse okrog njega ga je spominjalo na strašne dogodke pretekle noči. »Vem. je ponovila Marina z odločnim in prezirljivim glasom, »a ne zadošča.« Pri teh besedah se je za korak približala Sillu. »Ste torej slišali,« je nadaljevala, da je bilo vso le blodnja?« Silla je prikimal. Bil je nekoliko oddaljen od nje, na nasprotnem koncu klavirja. »Sle verjeli?« je povzela. »Sto zadovoljni, da odhajale?« Silla ni odgovoril. »Seveda,« jo nadaljevala Marina. »Stvar je popolnoma naravna, preprosta in koristna. Pravi« je vzkliknila in se zravnala. Na klavirju je stala vaza cvetlic. Pograbila jih je cel šop in jih jezno vrgla na tla. »Da odpotujete je prav, a ne zadošča. Ali ne čutilo nobene dolžnosti, tla bi doprinesli še kako žrtev zame?« Njen glas je bil Iresoč in poln roganja. »Pripravljen sem storiti vse, kar želite, markiza.« je resno odvrnil Silla. »Nobena žrtev mi 110 bo pretežka.« »Hvala. Rili hj torej pripravljeni, da hi pisali grobi SalVadorju?« »Grofu Salvadorju?« jo presenočen vprašal Silla. >Kaj naj mu pišef?« »Da odhajale odtod in da no boste nikdar poskušali; da bi me zopet videli.« »Vam lo zadošča?« »Kako ste dobri!« jo tiho dejala Marina. »Do grofa Salvadorja sem lahko,« je hladno odvrnil Silla. »Nocoj sem se mu slavil nn razpolago in ga čakal celo uro; a ni ga bilo na spregled.« »Ga torej sovražite?« je vprašala Marina z iskrečimi se očmi. »Jaz? Nikakor ne.« Marina 6e je začela sprehajati po sobi. Nenadoma pa je obstala in rekla: »Sinoči pa sle ga sovražili, kaj ne? Sinoči ob enajstih?« Silla je pomislil za hip, nato je dejal: »Markiza, tudi jaz sem bil v blodnji.« Marina so je na glas zasmejala. Oh njenem smehu se je Sillu stisnilo srce. »Tedaj vam odpuščam vse,« jo Izjavila. »Zdaj Je vsega konec.« »No želite torej nič drugega od mene?« »Hvala lepa,« je odvrnila in se ljubeznivo nasmehenila. Nič. Videla se bova še pri kosilu, litij ne? Saj ostanete tu še do kosila? Prosim vas. ostanite,« jo še pristavila, ko jo videla, da Silla okleva. Silla je vedel, da naročenega kosila ne bo, a zdelo se mu je bolj umestno, da o tej stvari molči. Zahvalil se je s poklonom« Medtem ko je odhajaj, je Marina potrkala po mizici in dejala: »Uničila sem.« Silla se je okrenll in videl njeno lepo roko dvignjeno ter njen smehljajoči se obraz. »Bolje jo taIolj*e uspehe. Naprošamo igralce, da se prijavijo za turnir čimprej, da more vodstvo turnirja tehnično pravočasno vse potrebno preskrbeti. Prijave se sprejemajo v petek in soboto popoldne v dvorani hotela Miklič. Pričetck kategorije A in B v nedeljo ob 8. Clcdalci vabljeni! Šport v kratkem Tudi ženske so tekmovale na drsalnem tednu v Celovcu. Nastopile so v hitrem drsanju na 1000 in na 1500 m. Obakrat je zmagala A. Schorr iz Berlina s časom 1 min. 58.3 sek. odnosno 3 min. 0.1 sek. Med moškimi je zmagal v drsanju na 1300 metrov II. Jiil^e, Berlin z 2 tiun. 40.3 sek. Madžarski drsalci v Cclovcu. V ponedeljek zvečer so nastopili na celovškem drsalnem tednu tudi inozemski gostje. Potem, ko je bito nemško državno prvenstvo v hitrem drsanju že končano (o tem smo poročali v torkovi številki), je ostalo v Cclovcu še nekaj tekmovalcev, ki so se pomerili z Madžari. Junak dneva je bil tokrat Kiban iz Budimpešte. ki je zmagal v hitrem drsanju na 500 m s 40.2 sek. na 1500 m pa z 2 min. 31.4 sek. Posebno živahna je bila borba na 3000 m. katere 6e je udeležil tudi letošnji nemški prvak Egerland. Na koncu proge ga je prehitel Pajor (Budimpešta) in zmagal s 5 min. 24.3 sek, Egerland pa je zaostal za pičle štiri sekunde in zasedel drugo mesto. Smuške tekme v Ptuju. Čeprav ni ptujska okolica posebno ugodna za smučanje in so tudi snežne razmere navadno nižinske, se je jiosrečilo ptujskemu športnemu vodstvu organizirali smuške tekme v okolici niesta. Tekmovali so samo naraščajniki, katere so podelili v tri skupine. V skupini najboljših je bil vrstni red tale: i. Lichtner. 2. Schvvarz, 3. Kos, 4. Rojko, 5. Thaler. Naraščajniki so tekmovali najpreje v 6niuku in slalomu ,potem pa še v teku moštev. Mariborski boksarji so se udeležili izbirnih tekem v Leobnu. Največ sreče je imel Štrukelj, ki je premagal 4 kg težjega Enzensbergerja. V boksarskem predstavništvu Maribora je bil tudi Gojznik, ki pa je v borbi z Ratzkvm podlegel po točkah. Celjski igralci namiznega tenisa 6o želi na tekmah za štajersko prvenstvo dva lepa uspeha. V nedeljo so se pomerili z praškimi financarji in jih premagali s 5:0 in 4:1. Častno točko za Oradčane je rešil Koscher v igri proti Vrečiču. Takoj za tem so nastopili Ceijan! še proti graškim železničarjem in jih premagali s 5:0. Spodnještajcrsko drsalno prvenstvo bodo priredili 7. februarja v Celju. Med vidnejšimi tekmovalci. ki bodo imeli na tem prvenstvu prvo besedo, omenja mariborski dnevnik Dorico Schellovo in Pressingerja. i Vsem cenj. naročnikom »Slovenčeve knjižnice« na Hrvatskem vljudno sporočamo, da smo zaenkrat iz posebnih razlogov ustavili pošiljanje knjig, a bomo v kratkem zopet nadaljevali z rednim pošiljanjem. Na »Slovenčevo knjižnico« se še vedno lahko naročite. Naročila sprejema tvrdka Press-ircport d. d., Zagreb, Katančičeva ulica 3. II mlgllor lassativo naJboljSe odvajalno sredstvo HBaafflaEiaaannsBn^nnERBBBBsaBBBnEa BERITE IH ŠIRITE »SLOVENCA«! il IM«'" dtiavne taKS Inserirajte v ,.Slovencu" I Sindikat elentistov Ljubljanske pokrajine objavlja žalostno vest, da je umrl njegov, član, dcnlist, gospod Franfo Radovan bivši predsednik Deželne zadruge koncesioniranih ztboiehnikov in bivši predsednik Udruženja denlislov Blagega in splošno priljubljenega tovariša, ki si je stekel veliko zaslug za naš stan, bomo ohranili v Irajnem in časlnem spominu. V Ljubljani, 26. januarja 1943. Uprava sindikata rOM AŽ POKLUKAR: pininpimmn, .»mtusum« mm. i. ■:■ . ■ ■■■■■' i! ;;; .....• '>=•:•• 'i ........liii iHS-nstnaRtnnr r=29 IfilBEEE ZVEZDE IIP II , M..tf i, i „„ „, fini? « ji|F v-;Krr'f %!ij ' |T ' jf: 1 k i r, f > J - . . !....... .: . ...j 'u.....-:..!. msa______l/ ^Usiiiiiiliiiiliiia.JiiaiiiiiSUiiUiii«" Ali vladajo v gorah drugačni zakoni? Zakoni ne, ljudje pa so drugačni. Približno takšni, kakor da bi se bili zbudili šele tu zgoraj in kakor da so bila vsa leta, ki so jih preživeli v dolini, ena sama dolga noč, ki so jo preganjali. Vezi s preteklostjo se rahljajo. Dan je tu zgoraj močnejši. »Poglejte, Matevž, France je skočil 62 metrov ...« Fant se je zdrznil in pogledal v časopis. Tam so pisali o neki novi skakalnici pod Poncami, kamor so prišli tudi inozemski tekmovalci Sam P.i i ger Ruud je bil med njimi. Z debelimi črkami je pisalo v dnevniku, da padajo pod Poticami znamke, kakršnih niso bili vajeni dotlej. »Birger Ruud je skočil 84 metrov!« »Nekaj bo res, par metrov pa so dodali za reklamo. Kdo bi jim zameril,« je razlagal Matevž, ki se spozna na take zadeve. »Gospod učitelj, nli danes ne gremo na izlet?« je pristopil mladenič k Ma- tevževi mizi in ga spomnil, da ga čakajo. »Ah, da, saj res! Pohitiva Marjeta!« Zunaj je ležala mrzla, neprijetna megla. Matevž bi rajši sedel v sobi, zakaj ni ga mikala počasna vožnja po takem vremenu. Če bi lahko dirjal, to da, počasno vodništvo v megli pa je delo, ki nima smisla. »Vendar sle enkrat spel pri delu,« je poskušala Marjeta, da bi ga spravila v dobro voljo. Matevž je vzel palice v roke, stopil pred vrsto, preštel učence in jim govoril: »Bom vodil počasi. Nikdo ne sme danes zaostajati. Smuki« Zavil Je po planoti v smeri proti Koprivniku. tam pa je krenil čez gozd proli severu. Holmi so hili zaviti v gosto meglo, ki je prihajala vse nižje, Matevž je komaj razločil sive obrise |)Oslav, ki so se poganjale za njim. Ne, danes ni utiral smučine, ki bi tekla. Nerodno se je vlekla po gozdu mimo dreves v strmino. Imel je slab dan. Počasna hoja je rodila premišljevanje. Sedaj bi moral biti že doma pri Sv. Lovrencu; ies v g07,du čaka na tele roke, ki se oklepajo smuških palic. Samo malo časa bo še dober saninec... Je res, da je očelu pisal, da ga še ue bo, prav pa to ni. So še nisi naveličal Matevž? V resnici bi že rad videl spet zemljo, — golo, dobro prst, ki čaka pomladi, ko bo spel pognala hrano za ljudi in živino. Tudi vlak bi že rad videl, ki sopiha po tiru in vozi ljudi z dežele v mesto, 7. mesta na deželo. In zvon bi rad slišal, zvon od koder koli. V soboto popoldne Je bil na robu planote, da bi čul potrkavanje s Ko-privnika. Veter pa je bil neprijazen; pihal 11111 je naravnost v hrbet in odnašal tako zaželjeno brnenje nekam proti bohinjskim hribom. Ne, v tej megli ne bo šel s planine. Vse bi bilo pokvarjeno. Enkrat bi še hotel gledati z višine v Krmo, enkrat še doživeti dan, ko bo zrak med gorami in soncem čist kot ribje oko. To bo slovo. Za letos in za vsa leta nazaj in naprej. Tu pa lam so je Matevž zaustavil In prešteval svoje varovance. Enega od si-gurnejših je določil, da je smučal zadaj. Kje se nahaja, pa ni prav točno vedel. Vodnik jo postal nemiren. Tipal je s smučmi v sneg ter zavil večkrat v drugo smer. Ljudje za njim so že godrnjali, da je pot pretežka. Ce je koga ošvrknila veja, je zaklel. Matevž se je oziral po drevju, da bi razložil strani sveta. »Tu čez mora biti dolina, po kateri vodi pot nazaj proti domu,« si je zatrjeval. Pot nazaj je bila zdaj njegova edina misel. Megla je poslala tako nepregledna, da se je počutil kakor slepec v gozdu. Vid je varal; to, kar se mu je zdelo ravno, je bilo vzpetina; tudi kotanje so se izgubile; čutil si jih šele, ko so smuči nenadno zdrčale. Ali so je vse zaklelo proti njemu? Še nikoli so mu ni zgodilo kaj takega I Za Matevža so bile lo težke minute. Samo 011 je vedel, da so zašli in da ni gotovo, ni čisto gotovo, če jih bo pripeljal pred nočjo v topi i dom. Marjeta mu je sledila kakor otrok, ki zaupa, ali morda samo sočustvuje; ostali so godrnjali in so jezili na sneg, na meglo, na mraz in še na smuči po vrhu. Spomnil se je turista, ki ga je pred tedni zalotila megla. Vso noč ,je brodil j>o planini in gozdu, doma pa ni našel. Klical je na pomoč, toda kdo bi ga slišali Nazadnje je zažgal senik, da bi s požarom opozoril ljudi nase. Revež je bil pač neizkušen. Nikdo ga ni slišal, nikdo ni videl požara. Ogenj mu, je sicer prikrajšal noč v mrazu, morda mu je celo rešil življenje, Toda: »Turist je bil sam, jaz pa odgovarjam za teh osem ljudi, kj so se mi zaupali.« Vse, kar je mogel zdaj pametnega ukreniti, je bilo iskanje prave smeri, prikrivanje položaja in mirna razsodnost. Oko vodnika ni našlo nobene opore. Prišli so na gladko snežišče, vse pa je bilo brezoblično in zdelo se mu je. da ni bil še nikoli tukaj. Nikjer pastirske staje ali znanega drevesa, ki bi ti povedalo, kjer pravzaprav si. Ko je Matevža že hudo skrbelo, zagledal v mraku prikazen, ki se je bližala. Kmalu je razločil sani s senom in fanta, ki je bil vprežpn v njih. Pohitel je, da ga je na samem vprašal odkod in kam. Ta mu je povedal, da prihaja izpod Macesnovca in da vleče sani na Pod-jele. Matevž so je oddahnil. Ne. nocoj ne bodo prezbovali v seniku. Gospodar v domu ne ho skrbel, svojci ne bodo trepetali v strahu. V pol ure bo doma z vsemi, ki so šli z njim. Doma hodo kakor vsak večer. Nikdo ne bo slutil nevarnosti, ki je Matevža stiskala že za grlo. Hvala Bogu! »Kadiš1, fant?« »Kadim, če imam.« Matevž mu je stisnil v žep svojo dozo s cigaretami. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenžič