— 137 — Nasprotnikam slovenstva, pa tudi njegovim prijatlam. Ko se okoli tavžent let tlačeni Slovenec svoje do-morodnosti zave, in z dovoljenjem svojiga svitliga Cesarja mah in prah od svoje ljube domovine trebi, de bi se smel s svojimi brati med evropejske omikane narode šteti, in ko zato tudi svojim bratam v soseski roko podaja , ga izmed poštenih Nemcov in Lahov nekteri za-vidijo, kterim se nemškutarji in lahoni pravi. Pa kaj samopridnost, napuh in razvada ne stori! Poštenim Nemcam in Laham gre tudi od Slovencov vse spoštovanje. Kar bo tukaj nasprotnikam rečeniga, le tisti na se obernite, ki bi Slovenca radi v žlici vode vtopili. Vam se zdi zoperen slovenski narod , med kterim vas celo več prebiva. Ali je zavolj vas Slovencam reči, de naj pozabijo, de so en narod, kteri ima od Boga dane, in od Cesarja poterjene pravice na svet«, kakor vsaki drugi narod? Kdo pameten bo to terjal? In ker bi bilo to terjanje nespametno, bi bilo tudi zastonj. Če bi bil med nami Slovenci do vas kdo krivičen, in vas edino za to hotel zaničevati, ker niste Slovenci, bi mu mi mogli pametno reči: Kar se tebi dobro ne zdi, tudi drugimu ne stori. Ki se termasto repenčite nad svojimi slovenskimi sodeželjani, se spomnite na brejo lesico, ki je psa prosila: naj ji vsaj za ta čas svoj hlev prepusti, de bo svoj porod opravila. Leta lesica je pa po porodu od dne do dne izgovorov iskala, zakaj še ne more hleva popustiti , in je milo pseta za poterpljenje prosila, tako dolgo, de je nje mladina odrasla. Ko ji vse to pes dovoli in jo nazadnje spomni, de je vender že čas, se vmakniti, mu je ukazala molčati; če ne, mu bo ona z družino vred zobe pokazala. Ljudje morajo pri ljudeh biti, in ta pravljica bi vas celo nič ne zadevala, ko bi nehvaležno nad Slovenci ne režali; le vaša nehvaležnost in nejevolja vas ti lesici podobne dela. V en kot, je rekel tudi jež psu, se bom v tvojim hlevu stisnil, de bom le na toplim in pri kraji; ko pa notri pride , se je s svojimi bodečimi šetinami po vsim hlevu razveral, de ni bilo mogoče psu zraven njega stanovati. Vodnik je pel: Vindona, Vindonisa Slovenski ste Me; Na Nemškim Slovencu Je Vindic ime. (Dalje sledi.) - 140 - Nasprotnikam slovenstva, pa tudi njegovim prijatlam. (Dalje.) Tam, kjer se reki Reuss in Aar stekate, na vmesnim stegnu je stala Vin d o niša, rimska orožnica zoper Germane; mestice Brugg in štiri vasi stoje zdaj na tistim selišu. Gornja Italija je bila nekdaj dežela Henetov ali Vendov, od kterih ima Veneško z Venedkami vred ime. Te dežele so bile nekdaj slovenske. De so Gradec od začetka bili tisti zgradili, kteri veči zidano poslopje grad ali gradeč imenujejo, ne paBurg, to že ime tudi kaže. To naj pa ne bo ne Nemcam ne Laham oponošeno. Tedej mende ne terjamo preveč, če opomnimo, de naj nam to, kjer smo zdaj, vsak pervoši, in nas nikar ne nadležva. Habsburški grad, perkteriga zidanji zgodovina okoli leta 1018 začetnika grofa Radboda z bratam Ver-narjem spominja, je bil blizo tje postavljen, kjer je bila nekdaj Vindonisa. Pri premišljevanji vsiga tega je torej Vodnik v imenu Ilirije pel Cesarju Frančišku: Na sercu s' mi rasel, Me babico veš , In svojim me tetam Zdaj ljubo perdeš. Ko je svetli Cesar Fra nčišk Jožef po razgleda svojiga visociga sprednika, Ilirii, kakor vsim drugim avstrijanskim deželam, narodnost zagotovil, se ne-kteri nevošljivo ozirajo , kako bi na levi, na desni in na gornji strani Ilirijo ali Slovenijo v kozji rog poptujčevanja vgnali, ter jo, kar je narvec mogoče, oslabili. Pa kar je Božja in Cesarjeva volja, se bo spolnjovaio , če tudi počasi. Veselo zamoremo za Vod-nikam reči: Od Dunaja reče: Ilirja vstan'; Nad starim snežnikam Zaznava se dan. Nekterim Slovencam se vam čudno zdi, de sem-tertje ni za slovensko domorodnost vnetih Matatijev, kteri bi si serčno in neutrudljivo s prošnjami pred vlado prizadevali, de bi ona slovenske brate v eno kronovino združila. Leti pomislite , de se naš narod v teh rečeh popolnama še ne zave; kaj se je v šolah za-nj storilo, ali se še semtertje stori, je znano; v enim ali dveh letih tudi ni mogoče , de bi se vse zanemarjeno in zamujeno popravilo ; sovražniki ga motijo , strašijo , prevpijejo , poslužijo se zvijač, tudi do laži se jim ne studi. A ko vlada zdej kaj čez željo zavednih Sloveneov stori, bo sčasama po svoji previdnosti v stanu popraviti; saj ni nikjer zapisano, de bo, kar se zdaj stori, na večne čase zaklenjeno. Skušnja utegne vlado kaj preučiti. (Dalje sledi.) — 145 — Nasprotnikam slovenstva, pa tudi njegovim prijatlam. (Dalje.) Ce se veliko Slovencev ne zave , de bi od vlade bolj zedinjenja ali pa kaj druziga taciga prosili, pustimo , naj pa drugi prosijo ; saj prositi nemoremo nobe-nirnu braniti; svet na prošnji stoji,* če včasi tudi nepotrebni in nevredni prosijo. Kar kdo sprosi, smestno nosi; bodi si Slovenec ali ne. Ce mati otrokam kaj le-piga pokaže , jo s prošnjami obsujejo, de nazadnje eni-mu da, kterirpu ni mislila. Kaj pravite, ali nemore včasih vlada tudi enako taki materi ravnati? Slovenii odklonjeni morebiti rečete: „Od Plača do Beneškiga, od koroških Nemcov pa do Kolpe, to bi bila prevelika kronovina." — Zveza dobrih Avstrii resnično zvestih ljudi, če bi bila tako velika kar narveč mogoče, bi ne bila nikoli prevelika, ako bi bili pa hudobni, bi jih bilo še malo število preveč. Pa pustimo veljati, de bi bila prevelika ta kronovina, če drugot tako velikih ali še večih nikjer ne bo. — „Pa so gore vmes." — Na to rečem, de je tudi cesta vmes, in pa še velika, od več manjih cest in potov, ki so vmes, pa še molčim. In če so gore komu kaj na poti, te so na Krajnskim, in če do zdaj niso Postojnski kresii branile z Ljubljanskim poglavar-etvam v zvezi biti, bi tudi Goričanam in P rimo r-cam ne branile z Ljubljano v bratovski zvezi biti. Ce hočemo Avstrijo nekdanjimu Rimski mu cesarstvu primerjati, premislimo naj pred: ktere ljudstva so od Ogleja proti se ver ju, izhodu in ob Slovenskim pri morji bile? Kakor je še zdaj povsod v navadi, tako je tudi nekdaj vsaka okrajna in okolica svoje posebno ime imela. Ptujci, Rimljani in drugi z narodnostjo in jezikam tukajšnjiga ljudstva neznani so menili, de imena manjih okrajn in dežela tudi ljudstva razločne narodnosti in razniga jezika pomenijo, zato so na malim prostoru današnje Slovenije veliko ljudstev ali narodov našteli. Ako torej po nekdanje govorimo, so bili od Ogleja proti severju , proti izhodu in ob današnjim Slovenskim primorji: T a br išči (to je, po ta-brih stanujoči), Kami (Krajnci), Norišci (to je v Noriku stanujoči Slovenci), Zapudi (ki so bili en oddelik Krajncov) in še drugi. Oglej in Terst sta bila vKarnii ali Kraj ni. Virgii pa tudi pravi „Ti-mavus Japys", in s tem še celo reko Ter k Za-pudji prišteva. To je vse eno, saj so bili Zapudi in Krajnci ali Karni en narod. Proti tem ljudstvam so imeli Rimci Oglej za brambo , kamor so po morji in po suhim se lahko shajali. Od Ogleja dojuljovce je bila Rimljanam pripravna ravnota, se z veliko vojsko sovražnikam v bran postaviti, torej je bila tudi še k Ogleju pervzeta. Obernimo to na Avstrijo in nje slovensko krono-vino ali slovenske kronovine. Avstrija ima vse na drugi strani svoj prestol, kot je nekdanji rimski bil; torej ji do slavjanskih krajev ne bo jadransko morje služilo. Do Ljubljane j če bi bila osredek slovenskih krajev, se iz Dunaja tudi pred pride, kot do slovenskiga pri-morja. Ako bi bila kaka vojska, se bodo vojskovodi svojim namenam primerniga sveta poslužili brez vprašanja, v kteri kronovini de je. (Konec sledi.) - 149 - Nasprotnikam slovenstva, pa tudi njegovim prijatlam. (Konec.) Terst imenuje stari gerški zgodovino-in zemljo-pisavec S trab o krajnsko vas K&^j/ Kapmv. Tako, dokler je Terst bil vas, je bil krajnski; zdaj, ko je lepo, bogato in veliko mesto, pa nekteri bledejo, de bi bil laški ali pa nemški; le slovenski ne. Po sili mi tukaj na misel pride, de kakor se pri malim rado godi, tako tudi pri velikim. Dokler je deček vmazan in reven pastirčik, pozna mater; ko pa zrase, obogati ali če gosposko suknjo obleče , rad na mater pozabi, ali je še včasih noče poznati, ker je ena kmetčka reva. De je Istra, pri vsim tem, ko se je nekteri Lahi laste, slovenska, spričuje jezik večiga dela nje pre-bivavcov. Kdor Slovenii le razdeljenje privoši, naj se po-praša: kdo je veči nepokojnost Avstrii napravljal, Slovenci ali kdo drugi ? in potem bo vganil: komu bi šlo bolj razdeljenje. Laške mesta in Gradec se v po-skušnji niso tako stanovitne pokazale, kot slovenske. De so Teržaško, Istra in Goriško pokojni kraji bili, jevta vzrok, ker tod še slovenski živelj premaguje. Ce bo Slovensko popolnama razdeljeno, se utegne Slovencam tako goditi, kakor kaki živali, ki dosti terpi zato, ke'r gospodarju ne pove, kaj ji je, de bi ji vedil pomagati. Ako se bo sčasama kak Slovenec pertožil, de mu pri razdeljenju ne gre po volji, bo vlada za to nedolžna. Med nasprotniki ima Slovensko tudi domače, kteri se, namest se kaj peručiti domačiga, raji nekdanje šege derže , ktera šega v tem obstoji, de se vse domače graja, in de se Slovenec med ptujce kot sraka med šoge štuli. S to šego so Slovenci sebe pred ptujci zaničljive delali. Herder tudi pravi: „de kdor sladkiga glasa materniga jezika ne spoštuje, ne zasluži imena č lo vek." Kar spremene časa s sabo hvale vredniga ali vsaj nedolžniga perneso, kakor je pametna gorečnost za domo-rodnost, se sme posnemati, — ali če nočemo posnemati, vsaj druzih ne smemo grajati, de to posnemajo. Jez pravim pametna gorečnost, to je taka, ki ni zdravi pameti ali keršanstvu nasproti ; sicer bi bila neumna, in še lahko pregrešna. Voz spreme'n gre neprenehama naprej, če tudi po ovinkih na 6taro nazaj pride. Kdor ga hoče od spredaj ustaviti, bo povožen; kdor ga od zad hoče perderžati, bo mogel za njim teči, ali pa pasti in se otleči. Pri tem vozu imate vera in deželska oblast vinte, zavornice, cokle, vervi, poveže, ratlje, kole za odnašati, pomočnike ga vižati, de bi kam napak ne zašel, ali se ne zver-nil. Ce se nesreča primeri, de se zverne, gre tudi zver- njen naprej; le tiste, ki so na njem, potolcene in omamljene naprej vleče, ali pa gredo rakam žvižgat. Ustaviti ga je le tisti v stanu, ki je nad nami. Tistimu človeku pa, ki bi se sicer vperal ga ustaviti, bi bilo reči, kar je Apolin rekel svojimu sinu Faetonu, ko ga je ta prosil, de naj mu nebeški voz vižati izroči: Magna petis, Phaetonj et quae nec viribus istis Munera conveniant. — O vid, Metam. L. 2. v. 54, Požencan.