REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR UPRAVA RS ZA GEOFIZIKO POTRESI V LETU 1995 Ljubljana, 1996 POTRESI V LETU 1995 EARTHQUAKES IN 1995 POTRESI V SLOVENIJI LETA 1995 EARTHQUAKES IN SLOVENIA IN 1995 SVETOVNI POTRESI V LETU 1995 WORLD EARTHQUAKES IN 1995 UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA GEOFIZIKO GEOPHYSICAL SURVEY OF SLOVENIA Ljubljana 1996 CIP - Kataložni zapis v publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana UDK 550.34.100 "1995" ISSN 1318-4792 Potresi v letu 1995/ur. R. Vidrih,- Ljubljana: Uprava RS za geofiziko, 1996 Po mnenju Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije št. 415-01-129/96 z dne 13. 11. 1996 šteje publikacija med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. VSEBINA CONTENTS PREDGOVOR............................................................................................................................................... PREFACE..................................................................................................................................................... POTRESNE OPAZOVALNICE V SLOVENIJI.................................................................................................I SEISMIC NETWORK IN SLOVENIA..........................................................................................................IV POTRESI V SLOVENIJI V LETU 1995..........................................................................................................1 DEJAVNOST POSAMEZNIH SEIZMOGENIH OBMOČJI..............................................................................1 EARTHQUAKES IN SLOVENIA IN 1995.....................................................................................................2 PREGLED POMEMBNEJŠIH POTRESOV....................................................................................................4 ZAKLJUČEK.............................................................................................................................................78 LITERATURA..........................................................................................................................................80 PREDGOVOR Potresi v letu 1996 je že peta zaporedna letna publikacija o potresih. Prve tri so izšle na Seizmološkem zavodu Republike Slovenije, ki se je v letu 1994 preimenoval v Upravo Republike Slovenije za geofiziko. Namen publikacije je seznaniti širši krog naših opazovalcev z našim in njihovim prispevkom k poznavanju potresne dejavnosti v Sloveniji. Pregledu potresov, ki so v tekočem letu nastali na slovenskih tleh, sledi kratek opis tistih potresnih sunkov, ki so jih v različnih predelih Slovenije čutili posamezni prebivalci. Vsakemu od teh potresov je dodana karta potresnih učinkov. Vsako leto nastane v Sloveniji tudi nekaj potresnih sunkov, ki povzročijo manjšo ali večjo gmotno škodo. V letu 1995 sta nastala najmočnejša potresa na Ilirskobistriškem in sta povzročila tudi manjšo gmotno škodo. Zanimivo je tudi, daje večino potresov, ki so jih prebivalci čutili, spremljalo bolj ali manj močno bobnenje, ki je prestrašilo prebivalce bolj kot samo tresenje. Zadnji del publikacije je namenjen pomembnejšim svetovnim potresom, ki so nastali v tekočem letu. Urednik PREFACE Earthquakes in 1995 is the fifth successive yearly publication about earthquakes, issued by Seismological Survey of Slovenia. In the year 1994 Seismological Survey of Slovenia changes name to Geophysical Survey of the Republic of Slovenia. Its aim is to inform our earthquake observers - voluntaries about their contribution to knowledge on earthquake activity in Slovenia. The overview of the earthquakes which originated in Slovenia is followed by short description of the events felt by inhabitants, and intensity distribution maps. Every year in Slovenia there are several earthquakes, which produce light or moderate damage. Material damage was caused in the Ilirska Bistrica earthquakes. It is interesting that many earthquakes were accompanied by loud rumbling which often frightened the residents more than the trembling itself. The last part of the publication deals with significant earthquakes in the world. Editor POTRESNE OPAZOVALNICE V SLOVENIJI Na ozemlju Slovenije delujejo štiri stalne in dve začasni potresni opazovalnici. Na sliki so prikazane obstoječe in predvidene lokacije potresnih opazovalnic v Sloveniji. Stalne opazovalnice so v Ljubljani, pri Cerknici, na Vojskem in v Bojancih. Začasni pa sta na obrobju Krškega polja in v Bistriškem jarku. V prihodnosti bi bilo potrebno dograditi regionalno mrežo potresnih opazovalnic, pa tudi zgraditi lokalni mreži v okolici Ljubljane in Krškega. V Ljubljani (LJU) so instumenti za beleženje potresov postavljeni na Observatoriju na Golovcu. Opazovalnica je zgrajena v karbonskih peščenjakih, ki v seizmogeološkem smislu predstavljajo srednje ugodna tla. Koordinati opazovalnice sta 14.53°E in 46.04°N, leži pa na nadmorski višini 396 m. Postaja sodi med potresne opazovalnice prvega reda, kar pomeni, da pokriva beleženje kratkoperiodnih in dolgoperiodnih potresnih valov na velikih razdaljah ter je del svetovnega omrežja. Da bi bili podatki zanimivi za svetovno mrežo, morajo ustrezati svetovnim standardom. Enako velja za opremo in njeno delovanje. Dolgoperiodni sistem sestavljajo vertikalni in dva horizontalna seizmometra Sprengnether, galvanometri Lehner & Griffith pa usmeijajo signale s svetlobnim žarkom na fotopapir na pisaču Sprengnether. Povečava sistema pri ls je 1300. V pogonu je tudi kratkoperiodni sistem firme Lehner & Griffith z zapisom I na fotopapir. Povečava tega sistema pri eni sekundi je 12000. Sistem z vidljivimi zapisi sestavljajo seizmometri Willmore MK-II, seizmografski ojačevalniki SO-Ol, ki so ga razvili strokovnjaki Uprave RS za geofiziko, ter pisači Günter Volk z Astromed galvanometri. Maksimalna povečava vidljivega sistema je 50800 pri 0,33 s. Vsi zapisi so opremljeni s časovnimi signali, ki jih daje točna ura. Elektronsko uro UK-03 so prav tako skonstruirali strokovnjaki na upravi, njeno točnost pa kontroliramo s signali sprejemnika časovnih signalov DCF77. Z letom 1990 je v potresni opazovalnici na Golovcu začel delovati digitalni trikomponentni seizmograf SSR-1 s širokopasovnimi seizmometri WR-1 firme Kinemetrics. Ostale tri opazovalnice so regionalnega značaja in so opremljene samo s kratkoperiodnimi seizmografi. Prostore, v katerih se nahajajo merilni instrumenti, imamo v najemu v privatnih hišah pri vzdrževalcih postaj. Potresna opazovalnica v Cerknici (CEY) stoji na spodnjejurskih apnencih, ki predstavljajo ugodno seizmogeološko podlago. Koordinati opazovalnice sta 14.43°E in 45.74°N, nadmorska višina pa 579 m. Merilni sistem sestavljajo vertikalni in horizontalna seizmometra Willmore MK-II, seizmografski ojačevalniki SO-Ol in Günter Volk pisači z Astromed galvanometri ter uro UK-03. Maksimalna povečava je zaradi mirnejše lokacije večja kot v Ljubljani in znaša 95740 pri 0,5s. Opazovalnica na Vojskem (VOY) leži na seizmogeološko zelo ugodni podlagi, ki jo sestavljajo zgornjetriasni dolomiti, na koordinatah 13.89°E in 46.03°N. Nadmorska višina opazovalnice je 1073 m. Opazovalnica je opremljena z vertikalnim in dvema horizontalnima seizmometroma Willmore MK-II, s seizmografskimi ojačevalniki SO-03 (razvoj Uprave RS za geofiziko), pisači Kinemetrics VR-2 in uro UK-03, Maksimalna povečava seizmografa na Vojskem je 557000 pri 0,ls. Četrta opazovalnica v Bojancih (VBY) je enokomponentna. Zgrajena je v krednem apnencu, kar predstavlja zelo dobro seizmogeološko podlago. Koordinati opazovalnice sta 15.26°E in 45.50°N, nadmorska višina pa 259 m. Seizmograf sestavljajo vertikalni seizmometer Vegik, seizmografski ojačevalnik SO-03, pisač Kablar I z Astromed galvanometrom ter uro UK-03. Sistem deluje s povečavo 116600 pri 0,5s. Uprava RS za geofiziko razpolaga tudi z dvema prenosnima opazovalnicama Kinemetrics PS-2, katerih namen je registracija lokalnih šibkih potresov, ki ponavadi nastopajo po močnejših potresih in jih na oddaljenejših opazovalnicah ne bi registrirali. Potresna opazovalnica v Braniku nad Muto (BGY) beleži seizmične pojave v bližini II jezu HE Golica. Locirana je v objektu, zgrajenem v metamorfnih kamninah, ki so v seizmogeološkem pogledu ugodne. Koordinati opazovalnice sta 15.13°E in 46.65°N, nadmorska višina pa 480 m. Druga opazovalnica je postavljena v Brezju pri Senušah pri Krškem (KBZ) v bližini jedrske elektrarne Krško. Objekt je zgrajen na krednih apnencih v izmenjavi z laporji in predstavlja dovolj ugodno seizmogeološko podlago. Koordinati opazovalnice sta 15.44°E in 45.94°N, nadmorska višina pa 215 m. Na Upravi RS za geofiziko že več let zbiramo poleg instrumentalnih tudi makroseizmične podatke o potresih. To so učinki potresov na ljudi in njihovo okolico, zgradbe in naravo. Ko v Sloveniji ali sosednjih pokrajinah nastane potres, ki ga ljudje čutijo, pošljemo opazovalcem tistega območja vprašalnik. Opazovalci ga izpolnijo glede na to, kako so potres čutili. Na koncu leta 1994 je bilo okoli 4700 stalnih opazovalcev iz vseh območij Slovenije. Vprašalnike in na druge načine zbrane podatke (telefonski klici, ogled terena, časopisna poročila ipd.) ocenimo s pomočjo 12-stopenjske potresne lestvice MSK tako, da za vsak kraj določimo intenziteto potresa. Intenzitete narišemo na zemljevid in tako dobimo sliko potresnih učinkov. Linije, ki med seboj ločijo področja z enakimi intenzitetami, imenujemo izoseiste. III SEISMIC NETWORK IN SLOVENIA In Slovenia there are four permanent and two portable seismological stations operating. Picture shows the locations of the present and planned seismological stations. The permanent stations are situated in Ljubljana, then near Cerknica, on the mountain farm in Vojsko and in the village Bojanci. The portable stations are on the edge of the Krško Polje Field and in Bistriški Jarek Valley. Future development would require additional stations in the regional network, and local networks around the towns of Ljubljana and Krško. In Ljubljana the seismographs are situated in the Observatory, on the Golovec Hill The subsoil is carbon sandstone, which is favorable for seismological station. The coordinates of the station are 14.53°E and 46.04°N, and the height above the sea level is 396 m. It is a first degree station, which means that it records short- and long-period seismic waves on large distances and is included in a world network. The data for the world exchange should follow some strict standards; the same is valid for the equipment. The long-period system consists of one vertical and two horizontal Sprengnether seismometers. The signal is recorded by galvanometers Lehner & Griffith with a light beam on the photo paper on the Sprengnether recorder. The magnification of the system is 1300/1 s. The short-period Lehner & Griffith system is also having photographic recording. Its magnification is 12000/1 s. The ink-recording system consists of Willmore MK-II seismometers, the SO-Ol amplifiers (developed by staff of Geophysical Survey), and Giinter-Volk recorders with Astromed galvanometers. The system magnification is 50800 at 0,33s. All the registrations include time signals from the electronic clock UK-03 (also a product of Geophysical Survey engineers), controlled by signals of the time receiver DCF77. In the year 1993, a three component digital SSR - 1 Kinemetrics seismograph with broadband sensors WR-1 was installed at seismological observatory in Ljubljana. The other three stations have only short-period seismographs, installed in rented premises in the station-operators' houses. The station near Cerknica (CEY) is situated on the lower Jurassic limestone, which is favorable for seismological station. The station coordinates are 14.43°N and 45.74°E, and it lies 579 m above the sea level. The system consists of the vertical and two horizontal seismometers Willmore MK-II, amplifiers SO-Ol and Giinter-Volk IV recorders with Astromed galvanometers and UK-03 clock. The magnification is higher than in Ljubljana (95740/0,5s), due to the more quiet location. The Vojsko seismological station (VOY) is situated on the very favorable upper Triassic dolomites; the coordinates are 13.89°E and 46.03°N, 1073 m above the sea level. There are vertical and two horizontal seismometers Willmore MK-II, amplifiers S0-03 (another product developed by Geophysical Survey), Kinemetrics VR-2 recorders and UK-03 clock. The maximum magnification is 557000 at 0,1s. The fourth permanent station in Bojanci (VBY) is situated on the very favorable subsoil (Cretaceous limestone). The coordinates are 15.26°E and 45.50°N, and it is on 259 m above the sea level. It consists of the vertical Vegik seismometer, S0-03 amplifier, Kablar 1 recorder, Astromed galvanometer and UK-03 clock. The maximum magnification is 116600 at 0,5s. Geophysical Survey has two portable Kinemetrics PS-2 stations, aimed for registration of a weak local events, which usually follow the stronger earthquake and would not be recorded at more distant stations. The seismic station in Branik near Muta (BGY) records the events near the dam of the hydro-power plant Golica. It is situated on the favorable metamorphic rocks. The station coordinates are 15.13°E and 46.65°N, and it is 480 m above the sea level. The second portable station (KBZ) is in the village Brezje pri Senusah, near the nuclear power plant Krsko. The object is built on the Cretaceous limestone mixed with marls, which is enough favorable subsoil. The station coordinates are 15.44°E and 45.94°N, and it is 215 m above the sea level. In 1995 three additional seismological stations were set up. The first one is registering the earthquakes in Horjul. The other two stations were set up during the period of the numerous quakes around Ilirska Bistrica with the intention to register the aftershocks. The first one was placed in the village of Koritnice, north of Ilirska Bistrica and was active from May 22 to May 29. The second one was placed in the church above the village of Podgraje, south-east of Ilirska Bistrica. It operated from May 23 to June 15, 1995. The measuring equipment of every station includes a seismometer Guralp CMG-40T and acquisition unit RefTek 72A-07/DAT with an Omega time receiver and data storage on DAT V Beside the instrumental data, Geophysical Survey also collects macroseismic data about the earthquakes, that is, the witnesses' descriptions of the earthquake effects on people and their surroundings, buildings and natural environment. When an earthquake is felt in Slovenia, the questionnaires are sent to the inhabitants of the area. At the end of 1994 there were more than 4700 permanent observers - voluntaries in all parts of Slovenia. The observers answer the questions and describe the earthquake and its effects. Questionnaires and other data (from telephone calls after the earthquake, field surveys, newspapers reports etc.) are then evaluated using the 12-degree MSK intensity scale. The intensity estimation of the earthquake is determined for each locality. When the representative estimates of the intensity have been decided, they may be plotted on the map. Areas of any given intensity are then delineated by drawing intensity contours or "isoseismals". VI POTRESI V SLOVENIJI V LETU 1995 Seizmografi v slovenskih potresnih opazovalnicah so leta 1995 zabeležili 140 lokalnih potresov, za katere smo lahko izračunali žariščni čas, določili instrumentalni koordinati epicentra (nadžarišča) in instrumentalno globino žarišča. Pri nekaterih smo določili tudi magnitudo in ocenili intenzitete. Pri 18 potresih, ki so jih prebivalci čutili, pa nam ni uspelo določiti potresnih parametrov. Na različnih območjih Slovenije so prebivalci od omenjenih instrumentalno zabeleženih potresnih sunkov čutili 38. Intenziteti dveh najmočnejših potresov sta bili VI. stopnje po MSK lestvici, šest potresov je doseglo V. stopnjo, osem med IV. in V. stopnjo, dvanajst IV. stopnjo, dva med III. in IV. stopnjo, eden III. stopnje, sedmim pa stopnje nismo mogli določiti. DEJAVNOST POSAMEZNIH SEIZMOGENIH OBMOČIJ Podobno kot v prejšnjih letih je bilo kar 88 % vseh potresov na treh najdejavnejših potresnih območjih. Pregled epicentrov (nadžarišč) je na sliki 1 in v preglednici. 49 potresov ali 35 % od vseh potresov je bilo na goriško-javorniškem seizmogenem območju (B). Na dolenjsko - notranjsko - belokranjskem območju (C2) jih je bilo 47 ali 34 %. 27 potresov ali 19 % jih je bilo na gorenjsko - ljubljanskem seizmogenem območju (Ci). Na karavanško - kozjanskem območju (D) je bilo 9 potresov ali 7 % Na koroško- haloškem (E) in štajersko - goričkem seizmogenem območju (F) so bili po trije ali po 2 %. Na seizmogenem območju Čičarije (A) sta bila dva potresa ali 1 % vseh potresov leta 1995. Upoštevani niso tisti, ki so jih čutili nekateri prebivalci, vendar niso zabeleženi v nobeni slovenski potresni opazovalnici. 1 EARTHQUAKES IN SLOVENIA IN 1995 In 1995 the seismographs from the Slovenian seismic observatories registered 140 earthquakes for which we could calculate the origin time, epicentral coordinates and the depth of the focus. For certain earthquakes we calculated the magnitude and estimated the intensity. In 18 of the earthquakes felt by the inhabitants, no sesimic parameters could be defined. In the different regions of Slovenia, the population felt 38 out of all the recorded earthquakes. The intensities of the two strongest earthquakes were VI MSK. Six earthquakes reached the intensity of V MSK, eight of them were between IV an V MSK, twelve had the intesity IV MSK, two were between III and IV MSK, one III MSK and for seven events we could not make the intensity estimation. Simular to the previous years, the majority of the earthquakes ( 88%) occured in three of the sesimicaly most active regions. The survey of the epicentres is shown in the Figure 1. Fourty nine earthquakes or 35% of the whole number occured in Gorica-Javornik seismogenic area (B), 27 earthquakes or 19% took place in Gorenjska-Ljubljana seismogenic region (Cl), 47 earthquakes or 34% took place in Dolenjska-Notranjska-Bela Krajina region (C2). Nine earthquakes or 7% of the whole number occured in Karavanke-Kozjansko region (D), 3 earthquakes or 2% in Stajerska-Goricko seismogenic region (F). Koroska-Haloze region (E) with three earthquakes (2%) and the region of Cicarija (A) with two earthqukes (only 1%), were the least seismicaly activite parts of Slovenia in 1995. The strongest activity was in the Ilirska Bistrica region which caused some damage, which is described in a separate paper. Other events in 1995 caused no material damage, apart from smaller pieces of plaster which broke off the walls in several instances. It is interesting that the earthquakes were accompanied by a loud rumble which often scared the residents more then the trembling itself. In the preliminary survey of earthquakes in Slovenia the earthquakes occuring in the border regions or which even occured in the neighbouring countries were also taken into consideration. It was essential that the inhabitants in Sloveina felt them. We also have to consider the error in the calculation of the epicentres. The methods and the 2 data available allows us to calculate the position of the epicentres within an accurate reading of a few kilometres. 3 PREGLED POMEMBNEJŠIH POTRESOV V preglednici 1 objavljamo pregled vseh potresov, pri katerih smo lahko izračunali žariščni čas, instrumentalni koordinati epicentra, instrumentalno globino in določili seizmogeno območje nastanka. Magnitudo in intenziteto smo določili le za nekatere. Žariščni čas je v svetovnem času (UTC), zato je treba za lokalni čas v obdobju od 27. marca do 25. septembra dodati dve uri, sicer pa eno. 18 potresov, pri katerih nam ni uspelo določiti potresnih parametrov ali so imeli žarišča zunaj Slovenije, vendar so jih prebivalci čutili, smo uvrstili v preglednico 2. Na sliki 1 so predstavljeni epicentri in največje intenzitete, če so bile določene. Pri epicentrih na sosednjih ozemljih so navedene največje intenzitete na slovenski strani in ne na sosednjih, čeprav so bile v nekaterih primerih tam večje. Poleg naštetih je bilo v Sloveniji še več šibkejših sunkov, kijih v preglednici ne navajamo. PREGLEDNICA 1 Seznam potresov leta 1995, ki smo jim lahko izračunali žariščni čas, instrumentalni koordinati epicentra, instrumentalno globino žarišča in določili potresno območje; pri nekaterih potresih sta navedeni še magnituda in intenziteta (v Sloveniji). TABLE 1. List of the earthquakes in 1995, for which hypocentral time, coordinates of epicenter, focal depth and seismogenic area were calculated; for some earthquakes the magnitude and maximum intensity (in Slovenia) are also provided. Zap ft. Datum dan nies ura Čas min sek Geogr. koord. °N °E Magnituda Richterjeva lestvica Maksim, in ten. MSK Globina km Potresno območje No. Date Day Month Hour Time Min Sec Geogr. Coord. °N °E Magnitude Richter scale Max. intensity MSK F. depth kill Seizmogenic aren 1 3 01 18 37 27.6 46.43 15.09 1.5 0 Mislinjska Dobrava 2 10 01 21 48 34.5 45.62 14.43 2.8 IV 14 Leskova Dolina -Hrib 3 10 01 22 9 40.6 45.78 14.51 18 Bloke 4 14 01 18 49 01.5 46.06 14.25 6 Črni Vrti 5 16 01 3 5 11.9 45.61 14.44 2.5 16 Leskova Dolina 6 19 01 1 5 55.3 46.41 14.15 1.6 16 Žirovnica 4 Datum dan nies ura Čas min sek Geogr. koord. °N °E Magnituda Richterjeva lestvica Maksim, inten. MSK Globina km Potresno območje Na Date Day Month Hour Time Min Sec Geogr. Coord. °N °E Magnitude Richter scale Max. intensity MSK F. depth km Seizmogenic area 7 23 01 0 41 57.5 46.34 14.85 8 Ljubno 8 25 01 18 56 15.9 45.96 13.61 2.2 III 13 Nova Gorica -Miren 9 26 01 4 40 16.1 46.61 13.84 2.2 10 Beljak (Avstrija) 10 28 01 1 28 12.3 46.16 14.82 1.6 15 Kolovrat " 28 01 13 23 46.3 45.66 14.20 2.1 IV 0 Pivka - Šmihel 12 30 01 14 59 25.0 45.87 13.97 1.4 16 Budanje 13 6 02 2 49 6.8 45.93 15.22 0 Tržišče 14 P 9 02 22 27 32.4 45.99 15.56 1.6 0 Ravne pri Krškem 15 | 13 02 19 19 28.8 46.59 15.16 11 Vuzenica 16 13 02 21 55 14.2 45.80 14.02 0.8 5 Nanos 17 15 02 4 24 20.7 46.35 13.53 1.3 18 Bovec 18 28 02 15 35 4.2 46.06 14.58 12 Ljubljana SneliL-rje 19 4 03 4 48 22.0 45.48 14.29 11 Novokračine 20 4 03 7 2 5.7 45.48 14.29 7 NovokraCine 21 4 03 7 3 49.6 45.49 14.38 12 Zabiče 22 4 03 11 45 35.6 45.50 14.32 3 Zabiče 23 5 03 3 45 43.7 46.04 14.02 2.9 IV-V 14 Spodnja Idrija -Idrija 24 6 03 20 55 38.8 45.51 15.53 1.9 9 Karlovac (Hrvaška) 25 7 03 11 54 52.8 45.72 14.08 1.5 9 Senožeče 26 15 03 13 15 31.9 46.07 14.31 1.2 4 Polhov Gradec 27 15 03 15 38 58.3 46.65 15.13 2.4 3 Pernice 28 17 03 5 37 1.4 46.11 14.51 1.2 0 Spodnje Gameljne 29 18 03 14 34 32.8 46.05 14.19 1.5 10 Goli Vrh 30 21 03 20 28 34.1 45.94 15.50 2.0 V 2 Leskovec pri Krškem - Krško 31 24 03 13 37 20.7 45.95 15.51 1.9 IV 1 Krško 32 28 03 5 21 30.2 45.98 14.52 1.8 3 Babna Gorica 33 31 03 15 45 7.8 45.86 13.95 8 Vrhpolje 34 1 04 22 30 26.9 46.48 15.02 1.8 IV 0 Raduše-Velenie 35 3 04 18 34 46.9 46.04 14.04 2.0 IV 14 Sp.Idrija -Sp. Kanomlia 36 4 04 5 34 56.6 46.25 13.78 14 Vogel 37 5 04 12 3 56.5 45.97 14.86 2.0 16 Šentpavel 38 6 04 9 5 44.3 45.65 14.44 1.7 12 Leskova Dolina i 39 11 04 22 30 56.0 46.42 15.13 2.0 15 Plešivec 40 13 04 4 30 7.6 45.49 15.35 2.4 V 4 Gorenjci -Črnomelj 41 15 04 12 8 38.5 45.94 15.08 2.4 IV-V 0 Mirna-Mokronot; 5 Zap iL Dalum dan mm ura Čas min sek Geogr. koord. °N °E Magniiuda Richterjeva lestvica Maksim, inten. MSK Globina km Potresno območje No. Date Day Month Hour Time \lin Sec Geogr. Coord. °N °E Magnitude Richter scale Max. intensity MSK F. depth lan Seizmogenk area : 42 16 04 3 25 42.4 45.75 15.32 2.2 IV 0 Sošice (HR) -Berčice 43 19 04 0 25 44.6 45.75 15.73 12 Klake (Hrvaška) 44 20 04 8 9 4.4 45.32 14.94 2.1 7 Višnjevica (H^aška) ; 45 20 04 13 36 10.7 46.30 14.15 3 Jelovica i 46 20 04 23 13 59.5 45.31 14.93 2.1 0 Višnjevica (Hrvaška) i 47 21 04 2 28 11.4 45.29 14.95 6 Velika Kapela (Hrvaška) 1 48 27 04 17 38 58.8 46.24 13.64 13 Nova Vas (Hrvaška) 49 3 05 9 9 36.3 45.94 15.50 1.8 3 Krško 50 8 05 15 31 54.2 45.45 15.25 7 Vinica 51 12 05 1 22 11.7 45.57 15.54 11 Pokupje (Hrvaška) 52 15 05 4 43 16.5 46.36 13.61 15 Nova Vas (i (rvaška) 53 19 05 1 17 38.1 46.42 14.90 0 Smrekovec 54 20 05 8 45 56.2 45.68 15.18 3.1 V 0 Peščenik-Semič 55 20 05 9 13 29.5 45.67 15.18 2.1 IV-V 10 Peščenik-Semič 56 20 05 9 14 30.9 45.67 15.17 2.6 čutili 0 Peščenik-Semič 57 20 05 9 17 10.0 45.67 15.19 2.6 čutili 9 Peščenik-Semič 58 20 05 9 29 9.1 45.66 15.25 2.2 čutili 0 Štrekljevec -Semič 59 20 05 9 40 33.6 45.68 15.19 2.8 čutili 2 Peščenik-Semič 60 20 05 9 45 7.1 45.94 15.04 1.5 18 Mirna - 61 20 05 10 24 40.0 45.61 15.21 17 Bela Krajina 62 20 05 12 40 36.6 45.66 15.18 2.3 čutili 13 Rožni Dol -Semič 63 20 05 13 29 13.3 45.69 15.27 1.8 čutili 0 Gradac - Semič 64 22 05 11 16 54.1 45.63 14.28 4.4 VI 16 Bač- Ilirska Bistrica 65 22 05 12 50 31.9 45.63 14.30 4.7 VI 14 Koritnice -Ilirska Bistrica 66 22 05 12 58 21.8 45.64 14.41 22 Snežnik 67 22 05 13 35 23.8 45.63 14.29 1.4 16 Koritnice 68 22 05 13 37 9.4 45.63 14.27 10 Bač 69 22 05 13 47 4.8 45.63 14.27 2.1 6 Bač 70 22 05 13 53 25.3 45.63 14.29 1.6 14 Koritnice 71 22 05 14 57 39.2 45.61 14.32 1.8 14 Snežnik 72 22 05 16 29 2.5 45.62 14.23 0 Leskova Dolina 73 22 05 19 6 17.1 45.61 14.22 14 Leskova Dolina 74 23 05 11 42 25.0 45.59 14.30 12 Snežnik 75 24 05 19 49 13.3 45.63 14.26 16 Bač 76 24 05 21 14 0.3 45.56 14.36 15 Okroglina 6 Zap St. Datum dan mcs ura Čas min sek Geogr. koord. °N °E Magnituda Richterjeva lestvica Maksim, inten. MSK Globina km Potresno območje No. Date Day Month Hour Time Min Sec Geogr. Coord. °N °E Magnitude Richter scale Max. intensity MSK F. depth km Seizmogenic area 77 » 05 10 42 18.1 46.42 14.98 2.0 15 Bele Vode __l 78 * 05 18 31 47.1 45.63 14.26 16 Bač 79 28 05 23 57 58.9 45.63 14.30 1.8 17 Koritnice 80 29 05 21 51 31.7 46.46 14.92 26 Javoije 81 30 05 13 14 26.6 45.53 14.23 1 Zatrep 82 31 05 6 4 5.9 46.11 14.50 3.1 V 13 Sp. Gameljne -Mengeš 83 2 06 12 5 51.9 45.94 14.32 17 Verd 84 2 06 16 22 39.5 46.63 15.16 2.4 0 Pernice 85 3 06 6 16 47.9 46.10 14.55 1.4 8 Črnuče 86 4 06 3 20 59.4 46.15 14.46 1.9 IV 14 Skaručna-Smlednik 87 5 06 12 28 28.0 46.17 13.87 2.1 18 Koritnica 88 8 06 9 44 44.0 45.55 14.60 2.0 10 Tršče (HrvaŠka) 89 8 06 22 29 29.7 45.92 15.08 2.4 6 Gomila 90 15 06 6 0 54.5 45.96 15.34 2.6 0 Studenec 91 15 06 16 8 30.7 45.54 15.44 2.0 III-IV 2 Veliki Eijavec (HRt-Metlika 92 19 06 5 35 29.6 45.43 14.40 12 Klana (Hrvaška) 93 29 06 3 0 42.9 45.89 14.80 0.9 IV-V 0 Muljava -Temenica 94 29 06 3 1 28.2 45.96 14.78 1.0 IV 0 Stična -Temenica 95 29 06 3 47 24.4 45.97 14.83 2.6 IV-V 0 Stična -Temenica 96 29 06 4 2 41.3 46.13 13.48 3.0 čutili 4 Špeter Slovenov Italija - Deskie 97 29 06 13 44 1.0 46.15 14.32 1.7 1 Škofja Loka 98 29 06 16 19 57.3 46.32 14.15 1.1 0 Kanina Gorica I 99 30 06 13 38 59.5 46.21 14.77 1.9 0 Kozjak 100 4 07 17 3 0.2 45.74 15.43 1.7 22 umberak (Hrvaška) 101 18 07 1 35 44.3 46.41 15.04 IV 0 Topolšica -Soštan" 102 20 07 21 42 33.2 45.71 14.15 2.8 IV-V 13 Slavina - Šmihel 103 25 07 10 37 12.8 46.33 14.68 2 Velika Planina 104 26 07 7 30 34.8 45.91 14.66 2.0 III-IV 2 Velike Lipljene - Dobr v lie 105 27 07 6 48 56.2 45.98 15.10 2.6 9 Šentrupert 106 1 08 14 48 35.5 45.55 14.25 0 Ilirska Bistrica 107 10 08 20 44 51.7 46.09 13.56 2.2 12 Ukanje 108 12 08 20 17 25.8 46.19 14.27 1.8 V 0 Praprotmi -Stražišče 109 13 08 23 23 25.0 46.10 14.16 3.7 V 13 Gorenja vas -Pasja Ravan 110 14 08 16 58 21.9 46.11 14.18 1.5 15 Gorenja vas 111 17 08 2 3 9.0 46.03 14.33 0 Hoijul 7 Zap It Datum dan meg ura Čas min sek Geogr. koord. °N °E Magnitude Rirhlerjeva lestvica Maksim, intcn. MSK Globina km Potresno območje No. Dale Day Month Hour Time Min Sec Geogr. Coord. °N °E Magnitude Richter scale Max. intensity MSK F. depth kin Selzmogenic area 112 18 08 18 15 18.6 45.81 14.91 1.9 2 Gradenc 113 27 08 10 27 0.0 45.35 14.70 1.8 13 Rogozno (Hrvaška) 114 27 08 10 35 43.8 45.35 14.70 2.2 0 Rogozno (Hrvaška) 115 29 08 4 42 33.0 46.51 14.61 0 Železna Kapla (Avstrija) 116 31 08 2 29 59.0 46.08 14.16 2.6 IV 17 Gor. Dobrava -Polhov Gradec 117 6 09 9 47 7.6 45.42 13.93 2.9 IV-V 12 Buzet (Hrvaška) 118 9 09 16 37 18.5 45.77 15.35 1.8 15 St Martin (Avstrija) 119 13 09 20 23 47.0 46.24 13.51 12 Robič 120 14 09 2 54 54.6 45.79 15.06 1.5 17 Veliki Lipovec 121 23 09 12 48 23.8 45.97 15.52 2.1 IV 1 Krško - Mrtvice 122 26 09 15 37 0.5 46.13 14.72 1.9 2 Dole 123 4 10 7 25 21.3 45.87 14.94 1.3 15 Dobmič 124 18 10 3 17 24.9 46.45 15.00 0 Šentvid - Razbor 125 23 10 13 38 11.6 45.94 15.31 0 Telče 126 25 10 12 59 36.9 46.09 13.62 1.0 7 Kanal 127 25 10 15 34 3.6 45.94 13.53 0.9 0 Moša (Italija) 128 10 11 21 20 42.6 46.26 13.64 14 Kum 129 14 11 1 33 36.2 45.54 14.44 1.8 13 Zatrep 130 15 11 13 35 59.1 46.03 15.74 0 Klanjec (Hrvaška) 131 21 11 11 41 30.9 45.79 15.06 2.0 IV-V 9 Straža - Novo mesto 132 26 11 23 8 8.6 46.05 14.25 2.0 IV 7 Butajnova 133 28 11 1 55 30.6 46.17 14.41 1.9 11 Valburga 134 2 12 21 35 25.0 45.84 14.73 3 Zagorica 135 6 12 18 22 57.8 45.75 15.06 3 Dolenjske Toplice 136 9 12 19 45 39.9 45.64 15.08 1.1 2 Kočevski Rog 137 21 12 22 15 27.6 45.57 15.49 1.0 0 Mali Eijavec (Hrvaška) 138 24 12 12 10 25.6 45.79 14.82 1.0 0 Žvirče 139 26 12 9 41 23.9 46.10 14.40 1.9 7 Ljubljana Stanežiče 140 28 12 22 29 25.5 46.50 14.58 1 lezna Kapla (Avstrija) 8 PREGLEDNICA 2. Seznam potresov, ki so jih Čutili nekateri prebivalci določenih predelov Slovenije, nismo pa jim mogli določiti potresnih parametrov ali jih niso zabeležili seizmografi v nobeni potresni opazovalnici; kratki opisi so v besedilu TABLE 2: Events felt by some observers in Slovenia, which were either not registered by seismographs or the parameters could not be estimated. The short descriptions of the events are given in the text. 1 Zap. St L. Dan Mesec Ura Min Največja intenziteta v Sloveniji Potresno območje 1 4 01 14 35 IV Trbovlje 2 25 01 11 38 III-IV Zabiče 3 24 03 13 21 III Brege (Krško) 4 6 04 01 34 IV Moravče 5 16 04 03 28 čutili Drča (Kart. Pleteije) 6 16 04 03 29 čutili Drča (Kart. Pleteije) 7 16 04 03 31 čutili Drča (Kart Pleteije) 8 19 05 08 12 IV Kočevje 9 20 05 09 37 čutili Sela pri Semiču » 20 05 09 39 čutili Sela pri Semiču 11 20 05 10 14 čutili Sela pri Semiču 12 21 05 20 38 III-IV Sela pri Semiču 13 29 05 01 19 čutili Krupa pri Semiču 14 29 06 05 58 IV Velike Češnjice 15 30 06 18 45 čutili Šentpavel pri Stični , 16 30 06 19 25 čutili Šentpavel pri Stični 17 25 08 09 27 IV Slavonska Požega 18 10 11 00 33 IV Avstrija 9 Slika 1: Epicentri potresov, katerim smo določili žariščni čas, mikroseizmični koordinati epicentra in globino žarišča ter seizmogeno območje. S črkami so označena seizmogena območja, s številkami pa mejni prelomi. A....seizmogeno območje Čičarije B... .goriško - javorniško območje Cl..gorenjsko - ljubljansko območje C2.. dolenjsko - notranjsko - belokranjsko območje D... območje Karavanke - Kozjansko E....koroško - haloško območje F....štajersko - goričko seizmogeno območje 1 - L...kozinskiprelom 2 - 2....idrijskiprelom 3 - 3....savskiprelom 4 - 4. ...šoštanjski prelom 5 - 5....labotskiprelom a-a....meja med gorenjsko - ljubljanskim in dolenjsko - notranjsko - belokranjskim seizmogenim območjem je speljana po prelomih II. reda. Figure 1: Distribution of the epicentres of earthquakes whose focal times, epicentraI microseismic coordinates, focal depths and seismogenic regions were determined. The letters signify individual seismogenic regions, and the numbers designate the boundary faults. A....the Čičarija seismogenic region B....the Nova Gorica -Mt.Javornik region CI., the Gorenjsko - Ljubljana region C2.. the Dolenjsko-Notranjsko-Bela Krajina region D....the Karavanke - Kozjansko region E....the Koroško - Haloze region F....the Styria - Goričko region 1 - 1....the Kozina fault 2 - 2....the Idrija fault 3 - 3....the Sava fault 4- 4....the Šoštanj fault 5 - 5....the Labotfault a-a... the boundary between the Gorenjsko -Ljubljana and Dolenjsko - Notranjsko - Bela Krajina seismic regions lies along second order faults. 10 46,5 46,0 45,5 46,5 46,0' O 45,5 13,5 14,5 15,5 POTRES 4. JANUARJA 1995 OB 14. URI IN 35 MINUT PO UTC Šibek potresni sunek, ki ga ni zabeležila nobena potresna opazovalnica, so najbolj občutili prebivalci Trbovelj in Vreskovega, kjer je imel največje učinke IV. stopnje po MSK lestvici (slika 2). Močan pok, ki je spremljal tresenje, je spominjal na razstreljevanje v rudniku. Posemezniki so slišali škripanje strešnih konstrukcij (preglednica 2). 4.01.1995 14:35 UTC 5120 Zaj asovnik O n ® O Grajska (V Prebold vas O Griže 5115- O o o O SI 1 o o Trbovlje 0 O n O O O Kisovec Zagorje ob Savi 510S- Spodnji Log SkofijeQ Q O o o o Bocaj i 5060- 5.03.1995 03:45 UTC Kobarid O Klavže, P <§>0%° B ON ° O _ © Kanal O r /T\ ^ Sebrelje tt> co Ceplez Dobrovo Grgar O Q, '©T o o ° oZgoSa O Bled Q O ^ o o o°o Ravne Železniki KRANJ Q ** qfe© % £ o° o. O, Ložice O o © o O t o Škof j a. .O^oka O t) o Crn. vrh Jziri O Horjul O Vojsko /r\ pDoie O O OTrnovo Idrija*®* "©L © ogoffl Valburga O O ° O —Tacen Medvode^-) O n 0 cP LJUBLJANA ■9) o o GORICA O o o o a ig O® O IV-V MSK © IV III-IV © III .F Čutili O niso čutili O O O ,0. Leskovec © 0© (3 Zasap O o © o Bizelj sko cP Fo © o o F (D Črneča vas O ■O 5510 5520 5530 5540 5550 Slika 8: Intenzitete potresa 21. marca 1995 ob 20. uri in 28 minut po UTC v posameznih naseljih. Figure 8: Observed intensities of the earthquake which occured on March 21th, 1995, at 20.28 UTC. 18 POTRES 24. MARCA 1995 OB 13. URI IN 21 MINUT PO UTC Šibek potresni sunek sta zaznali le potresni opazovalnici pri Krškem in v Bojancih. Največje učinke III. stopnje po MSK lestvici je dosegel v vasi Brege na Krškem polju (preglednica 2). POTRES 24. MARCA 1995 13. URI IN 37 MINUT PO UTC Čez nekaj dni je sledila potresu 21. marca še šibkejša ponovitev z magnitudo 1,9 stopnje po Richteijevi lestvici in največjimi učinki IV. stopnje po MSK lestvici (slika 9). Prebivalci Malega Mraševega, Arta, Malega Kamna, Breg, Zgornje Pohance, Starega Grada, Spodnjega Starega Grada, Narpla in Krškega so potres zaznali kot zvočni pojav. Posamezniki so ga čutili na polju. Ponekod so prebivalci opazili tresenje in žvenketanje šip. 5100- 509; 509 D-50 Bf. 5080 50755525 5530 5535 5540 5545 5550 Slika 9: Intenzitete potresa 24. marca 1995 ob 13. uri in 37 minut po UTC v posameznih naseljih. 19 24.03.1995 13:37 UTC O O O O CD O O O O O Šentj ernej O (D Senov' Brestanica O o © Krško ff Brege O CD -CD- O F O o Kostanj evica O o cP o o o 0CD © Brežic^ O o o o, o o 'o o C? Dobova F čutili O niso čutili Q) III MSK <[> III-IV © IV Figure 9: Observed intensities of the earthquake which occured on March 24th, 1995, at 13.37 UTC. POTRES 1. APRILA 1995 OB 22. URI IN 30 MINUT PO UTC Potresni sunek z magnitudo 1,8 stopnje po Richteijevi lestvici je imel največjo intenziteto IV. stopnje po MSK lestvici. Čutili so ga prebivalci Šmartnega ob Paki, Topolšice, Floijana, Šoštanja in Šempetra v Savinjski dolini (slika 10). V Topolšici je bilo slišati močno bobnenje in šibko tresenje. V Šoštanju je potresni sunek povzročil precej preplaha, ker so tresenje povezali z odkopom premoga v rudniku Velenje. 5150 514S- 514i"1 5135-1 513i- 512;- 51 2: V 1.04.1995 22:30 UTC Slovenj O O T Gradec O o o o Zavodnj e O o Mislinj a O o Paka © 0Topolšica Sv. Florjan q Šoštanj O Og -fTV ^ ^ Mozirje O Nazarj e ©Šmartno ob Paki O ,Velenje O o o Socka O o. Braslovče Q O OO O o Vransko O o °o°p o Šempeter O Prebold S> O © IV MSK "CD m F čutili T bobnenj e O niso čutili 5495 5500 5505 5510 5515 5520 Slika 10: Intenzitete potresa 1. aprila 1995 ob 22. uri in 30 minut po UTC v posameznih naseljih. Figure 8: Observed intensities of the earthquake which occured on March 21th, 1995, at 20.28 UTC. 20 POTRES 3. APRILA 1995 OB 18. URI IN 34 MINUT PO UTC Potres na Idrijskem je imel magnitudo 2,0 stopnje po Richtetjevi lestvici in največje učinke IV. stopnje po MSK lestvici. V Spodnji Idriji so čutili kratek sunek, ki ga je spremljalo bobnenje. V sosednjih vaseh, Jaznah, Kanomlji in Godoviču so prav tako bolj čutili bobnenje kot tresenje. Prebivalci Idrije, Ledin in Medvedjega Brda pa so sunek primerjali z močnim sunkom vetra, brez izrazitega tresenja (slika 11). 5110- 5105- 51OCH 5095- 3.04.1995 18:34 UTC O o 509Gi Gorenja Trebuša O o Voj sko © IV MSK . © III F čutili T bobnenj e O niso čutili 5410 5415 O Cerkno O o © Straža O O Sovodenj F Jazne Žiri T O Spodnja ■ Kanomlja® ® Ledlne Spodnj a Srednja® Idrija Kanomlj a © Idrij a Medvedj e Brdo CD e Godovič 5420 5425 5430 Slika 11: Intenzitete potresa 3. aprila 1995 ob 18. uri in 34 minut po UTC v posameznih naseljih. Figure 11: Observed intensities of the earthquake which occured on April 3th, 1995, at 18.34 UTC. 21 POTRES 6. APRILA 1995 OB 1. URI IN 34 MINUT PO UTC Šibek zapis na ljubljanski potresni opazovalnici na Golovcu je potrdil domneve nekaterih prebivalcev Moravč, da so čutili potres. Učinke IV. stopnje po MSK lestvici je dosegel tudi v vaseh Pogled in Seijuče (slika 12), kjer je nekaj ljudi celo prebudil (preglednica 2). 512v- 5120 5115- 5110- 5105 5i oa 6.04.1995 01:34 UTC Radomlje O o O o, Dob O Domžale O o o o O o D, OO Dol pri Ljubljani Ljubljana O Polje 5470 5475 Laze v ^Tuhinju © IV MSK F čutili O niso čutili O Pogled Q ^Serjuie © Moravče Q Vače Zgornji O Tužtanj RibčeO O Kresnice O Litija O o o o o 5480 5485 5490 Slika 12: Intenzitete potresa 6. aprila 1995 ob 1. uri in 34 minut po UTC v posameznih naseljih. Figure 12: Observed intensities of the earthquake which occured on April 6th, 1995, at 01.34 UTC. 22 POTRES 13. APRILA 1995 OB 4. URI IN 30 MINUT PO UTC V črnomaljskem seizmogenem bloku je bil potres z magnitudo 2,4 stopnje po Richteijevi lestvici in največjimi učinki V. stopnje po MSK lestvici (slika 13). Prebivalci Črnomlja so potres opisali kot kratek sunek s spremljajočim močnim bobnenjem. V starih hišah so škripale strešne konstrukcije. V vaseh Butoraj, Griček, Lokve, Adlešiči, Dolenjci, Gorenjci, Marindol, Vrhovci in Tribuče so prebivalci čutili kratko tresenje, nekateri so ga primeijali z eksplozijo. V Tribučah naj bi nastale v ometu fine razpoke. 506t> 5055 5050- 5045- 5040 503 5- 503 > 13.04.1995 04:30 UTC O v MSK e Iv-. -0- iii-IV (D m F čutili T bobnenje O niso čutili O 6£> Kralji O Spodnji Log O 00 o o Semič Berčice O "d^-fetlika Božakovo Lokve O ® O ® Kanižarica Gradac Dragatuš^ Q Adležiči Vrhovci © Marindol . O O Speharji SečjeU Yinica P^i selo Črnomlju 5500 5505 5510 5515 5520 5525 5530 Slika 13: Intenzitete potresa 13. aprila 1995 ob 4. uri in 30 minut po UTC v posameznih naseljih. Figure 13: Observed intensities of the earthquake which occured on April 13th, 1995, at 04.30 UTC. 23 POTRES 15. APRILA 1995 OB 12. URI IN 8 MINUT PO UTC V okolici Šmarjeških Toplic je potres z magnitudo 2,4 stopnje po Richteijevi lestvici povzročil največje učinke med IV. in V. stopnjo po MSK lestvici (slika 14). V Drečjem Vrhu pri Trebelnem je bilo slišati bobnenje in manj tresenje. V Cerovcu so zanihale šipe na omari, v Škarpi pri Mokronogu je močno zabobnelo in se zatreslo, slišati je bilo škripanje lesene konstrukcije. Podobno je bilo v Mokronogu, od koder poročajo tudi o razpokah na starejši hiši. Podobno so učinke potresa opisali prebivalci več vasi v okolici Mokronoga (Gorenje Laknice, Beli Grič), kjer je bilo slišati žvenket posode. V Šmaijeti so tresenje primerjali z vožnjo težkega kamiona. SI lo- si 00- 5090- 508 0- o 15.04.1995 12:08 UTC O O Dole pri O Litiji Velike Brusnice O (gP< O O O Pekel Pekel d TREBNJE o o O UI o o O Šmarčna o o o Kmelj © O o O o o 507O O Čeience Sadinja vas (D O O © o Drečji^vrh qO Q ® m Cerovec m/ Šmarješke Toplice °on CD ° U^NOVO MESTO O o o © -©- IV-V MSK © IV -©- III-IV © III F čutili T bobnenje O niso čutili 5490 5500 5510 5520 5530 Slika 14: Intenzitete potresa 15. aprila 1995 ob 12. uri in 8 minut po UTC v posameznih naseljih. Figure 14: Observed intensities of the earthquake which occured on April 15th, 1995, at 12. 08 UTC. 24 POTRES 16. APRILA 1995 OB 3. URI IN 25 MINUT PO UTC Potres z magnitudo 2,2 stopnje po Richteijevi lestvici je dosegel največje učinke IV. stopnje po MSK lestvici v naseljih Bereča vas pri Suhoiju in Berčice pri Metliki, čutili so ga tudi v Drči pri Šentjerneju (slika 15). Rahlo tresenje je spremljalo bobnenje. Nekatere prebivalce je potres prebudil. Posamezniki so čutili več potresnih sunkov v časovnih intervalih 5 do 10 minut. Slika 15: Intenzitete potresa 16. aprila 1995 ob 3. uri in 25 minut po UTC v posameznih naseljih. Figure 15: Observed intensities of the earthquake which occured on April 16th, 1995, at 3. 25 UTC. POTRESI 16. APRILA 1995 OB 3. URI IN 28 MINUT, 3. URI IN 29 MINUT TER 3. URI IN 31 MINUT PO UTC V kartuziji Pleteije so v nekaj minutah čutili tri šibke tresljaje, ki so jih zabeležili tudi 25 seizmografi v potresni opazovalnici v Bojancih. Intenzitete nismo mogli določiti (preglednica 2). POTRES 19. MAJA 1995 OB 8. URI IN 12 MINUT PO UTC Šibek potresni sunek, ki ga ni zaznala nobena potresna opazovalnica, so čutili prebivalci Kočevja z največjimi učinki IV. stopnje po MSK lestvici. POTRES 20. MAJA 1995 OB 8. URI IN 45 MINUT PO UTC Močnejši potres z magnitudo 3,1 stopnje po Richteijevi lestvici je nastal na južnem obrobju Goijancev. Največjo intenziteto V. stopnje po MSK lestvici je imel na območju Semiča in Črnomlja ter okoliških vasi (slika 16). V Vavpči vasi so čutili močno "drgetanje tal" in več zaporednih zamolklih pokov, tudi v Semiču so čutili več sunkov. V Dobindolu in Uršnih selih so nekateri celo zbežali iz zgornjih nadstropij. Opazovali so tresenje predmetov. V Butoraju so imeli občutek, daje bila eksplozija. V Praproti in Kašči pri Semiču so nekateri slišali močno bučanje in so bežali iz hiš. Čutili so več potresnih sunkov. Potres je kot rahlo tresenje čutilo tudi nekaj prebivalcev Novega mesta. POTRES 20. MAJA 1995 OB 9. URI IN 13 MINUT PO UTC Potres z magnitudo 2,1 stopnje po Richteijevi lestvici je imel največje učinke med IV. in V. stopnjo po MSK lestvici v okolici Semiča. POTRES 20. MAJA 1995 OB 9. URI IN 14 MINUT PO UTC Šibek potresni sunek z magnitudo 2,6 stopnje po Richteijevi lestvici so najbolj čutili v Selih pri Semiču. 26 5080- 5070- 5060- 5050- 5040- 20.05.1995 08:45 UTC O O © Smuka Cvišlerji O o ■O o 0 V MSK IV-V © IV III-IV © III F čutili O niso čutili o o ^Šmarjeta CPF® Dolenje Q ^ Kronovo U CD ° O NOVO ^ MESTO © Velike Brusnice O ■ČD Uršna ela © Mašelj Pribišje Q Prapr< © O s O O % © Krvavej i Q3 vrh (JpBožakovo © 0 © Griblje © eo o sela%) % o o o o O® Vinica 5490 5500 5510 5520 5530 Slika 16: Intenzitete potresa 20. maja 1995 ob 8. uri in 45 minut po UTC v posameznih naseljih. Figure 16: Observed intensities of the earthquake which occured on May 20th, 1995, at 08.45 UTC. POTRES 20. MAJA 1995 OB 9. URI IN 17 MINUT PO UTC Podoben potres z magnitudo 2,6 stopnje po Richterjevi lestvici so najbolj čutili prebivalci Semiča, ki govorijo o več zaporednih sunkih. 27 POTRES 3. APRILA 1995 OB 18. URI IN 34 MINUT PO UTC Sledila je šibkejša ponovitev z magnitudo 2,2 stopnje po Richterjevi lestvici, ki so jo najbolj Čutili prebivalci Sel pri Semiču. POTRESA 20. MAJA OB 9. URI IN 37 MINUT IN 9. URI IN 39 MINUT PO UTC Dva šibka potresna sunka, ki so ju čutili posamezni prebivalci Sel pri Semiču, sta bila zabeležena le na potresni opazovalnici v Bojancih. Intenzitete nismo mogli določiti (preglednica 2). POTRES 20. MAJA 1995 OB 9. URI IN 40 MINUT PO UTC Potres z magnitudo 2,8 stopnje po Richteijevi lestvici so predvsem kot bobnenje čutili prebivalci Sel pri Semiču. POTRES 20. MAJA 1995 OB 10. URI IN 14 MINUT PO UTC Še en potresni sunek iz serije potresov, ki so bili v okolici Semiča. Zabeležen je bil le na potresni opazovalnici v Bojancih, čutili pa so ga nekateri prebivalci Sel pri Semiču (preglednica 2). POTRES 20. MAJA 1995 OB 12. URI IN 40 MINUT PO UTC Serija potresov se je nadaljevala s potresom, ki je imel magnitudo 2,3 stopnje po Richteijevi lestvici. Najbolj so ga čutili prebivalci Sel pri Semiču. Tresenje je spremljalo bobnenje. 28 POTRES 6. APRILA 1995 OB 1. URI IN 34 MINUT PO UTC Potres z magnitudo 1,8 stopnje po Richteijevi lestvici so čutili v Selah pri Semiču in Uršnih selah predvsem kot bobnenje. Prebivalci so omenili še bobnenje okoli 19. ure zvečer. POTRES 21. MAJA 1995 OB 20. URI IN 38 MINUT PO UTC Potres, ki ga je čutilo nekaj prebivalcev Sel pri Semiču je imel intenziteto med III. in IV. stopnjo po MSK lestvici, zabeležen pa je bil le na potresni opazovalnici v Bojancih (preglednica 2). O več sunkih, ki so jih čutili posamezniki so poročali tudi iz vasi Dole, Gornji Suhor pri Metliki, Hrast pri Jugoiju, Jugor, Kašče, Krvavčji vrh, Mladic, Oskoršnic, Praproč, Pribišja, Sadinja vas, Stranska vas pri Semiču, Štrekljevc, Trat in Semič. Vsi našteti potresi na območju Semiča so povzročili po pripovedovanju posameznikov v nekaterih vaseh tudi manjšo gmotno škodo: fine razpoke v ometu, odpadanje koščkov ometa, majhne razpoke v stenah. POTRESA 22. MAJA 1995 OB 11. URI IN 16 MINUT TER 12. URI IN 50 MINUT PO UTC Najmočnejša potresa leta 1995 z magnitudama 4,4 in 4,7 stopnje po Richteijevi lestvici, ki sta bila na Ilirskobistriškem, sta poleg preplaha povzročila tudi manjšo gmotno škodo, zato jima bomo namenili daljši opis. GEOLOŠKE IN SEIZMOLOŠKE ZNAČILNOSTI ILIRSKOBISTRIŠKEGA OBMOČJA 22. maja 1995 ob 11. uri in 16 minut po UTC je bil na ilirskobistriškem potres z magnitudo 4,4 stopnje po Richteijevi lestvici in največjimi učinki VI. stopnje po MSK • • v « • lestvici. Žarišče je bilo v globini 17 kilometrov, koordinati epicentra (nadžarišča) pa sta bili 45,63 N in 14,27 E. Ob 12. uri in 50 minut po UTC je sledil še močnejši sunek z magnitudo 4,7 stopnje po Richteijevi lestvici in največjimi učinki VI. stopnje po MSK lestvici. Žarišče je bilo v globini 10 kilometrov, koordinati epicentra pa sta bili 29 45,66 N in 14,31 E. Potresa sta poleg preplaha med prebivalstvom povzročila predvsem v Ilirski Bistrici tudi manjšo gmotno škodo. V naslednjih dneh je bilo še več kot 80 šibkejših ponovitev, od katerih so prebivalci čutili le redke, zaznali pa so jih seizmografi, ki smo jih zaposleni Uprave RS za geofiziko po potresu postavili na Ilirskobistriškem. DOSEDANJA POTRESNA DEJAVNOST Širše območje Ilirske Bistrice uvrščamo med potresno najdejavnejša v Sloveniji. Potresi so večinoma šibki. Na Ilirskobistriškem je bilo doslej več kot 250 potresov, katerih intenziteta je presegla III. stopnjo po MSK lestvici. Zadnji močan potres je bil 31. januaija 1956, Epicentralno območje (območje nadžarišča), kjer so bili učinki največji in so dosegli VII. stopnjo po MSK lestvici, je obsegalo osrednji del občine, v drugih predelih pa so bili učinki nekoliko manjši. Potres so čutili v večjem delu Slovenije, zahodni Hrvaški in obmejnem delu Italije. Glavnemu potresu je v naslednjih petih mesecih sledila vrsta popotresnih sunkov, od katerih sta dva dosegla v epicentralnem območju celo VI. stopnjo po MSK lestvici. Podobno so bili učinki razporejeni tudi ob zadnjih potresih. Potresi so predvsem v osrednjem in delno vzhodnem delu občine, v zahodnem delu pa jih je bistveno manj. V preglednici predstavljamo dosedanje potrese, katerih intenzitete so bile med V. in VI. stopnjo po MSK lestvici ali večje, torej podobne in močnejše, kot sta bila zadnja potresa. PREGLEDNICA: Dosedanji potresi na Ilirskobistriškem med koordinatami 45,45 in 45,65 N ter 14,10 in 14,40 E z največjo intenziteto V-VI. stopnje po MSK lestvici ali več. TABLE: Earthquakes that occurred in the Ilirska Bistrica region in this century between the coordinates 45.45 - 45.65 N and 14.10 -14.40 E and that reached the intensity of V-VI on MSK scale or more. DATUM ČAS (UTC) ura min sek KOORDINATI N E GLOBINA (km) MAGNITUDA (po Richteiju) INTENZITETA (MSK) 20. maj 1913 16 15 9 45,52 14,37 7 4,7 VII ll.feb. 1914 00 22 43 45,63 14,17 17 4,3 V-VI 18. okt. 1923 00 55 00 45,50 14.25 4,1 VI 31. jan.1956 02 25 29 45,55 14,28 7 5,1 VII 3. feb.1956 13 42 16 45,55 14,28 8 4,3 VI 8. mar. 1956 11 03 30 45,55 14,28 8 4,3 VI 17. feb.1960 15 32 50 45,58 14,32 14 4,5 VI 18. mar. 1964 16 43 21 45,54 14,35 14 4,5 VI 16. maj 1975 19 41 22 45,51 14,32 14 3,7 V-VI 19. sep.1976 14 52 21 45,53 14,31 10 3,4 VI 18. apr.1979 00 48 46 45,54 14,29 16 3,8 V-VI 30 TEKTONSKA ZGRADBA OBMOČJA Območje Ilirske Bistrice je zgrajeno iz več geotektonskih enot. Na severovzhodnem deluje nariv Snežniškega pogorja. Zgrajen je predvsem iz jurskih in krednih apnencev, ki so narinjeni na Brkinsko sinklinalo. Osrednji del sestavlja terciarni bazen Brkinov; njegova sinklinalna zgradba je močno razlomljena s mlajšimi prelomi. Na jugozahodu gradi ozemlje kredno-paleogenski kompleks Čičarije. Vleče se med Brkinsko sinklinalo in Pazinskim bazenom. Območju Ilirske Bistrice pripada predvsem dvignjeno območje Poljane pri Podgradu, ki je zgrajeno iz krednih plasti. Tržaško-komenska planota je zgrajena pretežno iz krednih apnencev in sega na ilirskobistriško območje le s svojim skrajnim jugovzhodnim delom SEIZMOGEOLOŠKE ZNAČILNOSTI Večji del ozemlja je iz pretežno karbonatnih in flišnih kamnin. Seizmogeološki pogoji karbonatnih kamnin so ugodni, flišnih pa neugodni. Iz karbonatnih kamnin je nariv Snežnika in severovzhodni del Čičarije, iz fliša pa celoten brkinski del. Še posebej pa so seizmogeološko neugodni aluvialni nanosi, ki zavzemajo največjo površino ob toku reke Reke, prav na območju Ilirske Bistrice med Trnovim in Kosezami in se vlečejo do Zabič. Učinki zadnjih dveh potresov so bili prav v tem delu največji. Med pomembnejšimi seizmogeološkimi značilnostmi tal so hidrogeološki pogoji. Ti vplivajo na potresne učinke, saj se lahko v slabih tleh, kjer je podtalnica plitva, še povečajo. Območje Ilirske Bistrice je predvsem iz dveh različnih kamnin, zato se tudi voda v njih pojavlja različno. Karbonatne kamnine so večinoma brez površinskih vod, fliš pa tvori neprepustno podlago. Po splošni oceni inženirsko-geoloških značilnosti kamnin so karbonatne kamnine ugodne za gradnjo, ker večinoma ne drsijo, neugodna pa so območja stikov kraških terenov in fliša. Tu nastajajo pobočni grušči, obstaja pa tudi nevarnost drsenja in odlamljanja večjih kosov kamnine. Ponekod so tudi močvirnati predeli, ki za gradnjo vsekakor niso ugodni. ZADNJI POTRESI V ponedeljek 22. maja sta bila na območju Ilirske Bistrice v kratkem času dva srednje močna potresna sunka. Prvi je bil ob 11. uri in 16 minut po UTC in imel magnitudo 4,4 stopnje po Richteijevi lestvici. Njegova intenziteta je bila VI. stopnje po MSK lestvici, 31 žarišče pa 17 kilometrov globoko, kar je za slovenski prostor razmeroma globok potres. Koordinati epicentra sta bili 45,63 N in 14,27 E. Temu potresu je ob 12. uri in 50 minut po UTC sledil še močnejši potresni sunek z magnitudo 4,7 stopnje po Richteijevi lestvici in največjimi učinki VI. stopnje po MSK lestvici. Žarišče drugega potresa je bilo v globini 10 kilometrov, koordinati epicentra pa sta bili 45,66 N in 14,31 E. V naslednjih dneh jima je bilo še približno 80 šibkejših popotresnih sunkov, od katerih so le redke čutili nekateri prebivalci Ilirske Bistrice in okoliških naselij. Pri moči, ki sta jo imela oba potresna sunka, bi pričakovali večje učinke, predvsem več poškodb, vendar pa zaradi globokega žarišča učinki na epicentralnem (nadžariščnim) območju niso bili posebno veliki. Poleg preplaha med prebivalstvom na velikem območju jugozahodne Slovenije sta oba potresa povzročila le majhno gmotno škodo. Za slovenski prostor sta bila to precej globoka potresa in to je tudi vzrok, da so tresenje čutili prebivalci izjemno velikega območja. RAZŠIRJENOST UČINKOV POTRESNIH SUNKOV Po potresu smo poslali prebivalcem Slovenije več kot 2000 vprašalnikov in dobili skoraj 1700 odgovorov. Na podlagi analize odgovorov in ogledov terena smo določili največji intenziteti za oba sunka. Prebivalci so čutili drugi potres na izjemno velikem območju od severne Italije na zahodu do Murske Sobote, Karlovca in celo Zagreba na vzhodu, od Celovca na severu do otoka Pag na jugu. Karti izoseist za glavna potresa sta prikazani na slikah 17 in 18. Čutili so ga predvsem prebivalci, ki so se med potresom zadrževali v zgradbah, kjer so bili učinki večji kot na prostem. Glavnima potresnima sunkoma je sledilo več ponovitev, ki jih prebivalci večinoma niso čutili, zabeležene pa so bile na bližnjih slovenskih potresnih opazovalnicah, pri Cerknici, na Vojskem, v Bojancih in v Ljubljani in v začasnih opazovalnicah, ki smo jih za zaznavanje ponovitev postavili takoj po glavnih potresih na epicentralno območje. Epicentra obeh potresov sta bila v neposredni bližini Ilirske Bistrice. Poleg poškodb v Ilirski Bistrici in okoliških naseljih so manjše poškodbe nastale tudi drugod. Kako so potresa čutili prebivalci, najbolje ponazarjajo odgovori anketirancev živečih, na epicentralnem območju. Ti so večinoma najprej slišali bobnenje, ki je spominjalo na močno eksplozijo, nato močno hrumenje in tresenje tal, žvenket šip, krožnikov, nekateri predmeti so popadali na tla; ljudje so bežali na prosto in nastal je velik preplah. Prebivalci ocenjujejo, daje tresenje trajalo približno pet sekund. 32 Slika 17. Karta izoseist prvega potresa ob 11. uri in 16 minut po UTC. Figure 17. Isoseismal map of the first earthquake at 1L16 UTC. 33 Slika 18. Karta izoseist drugega, močnejšega potresa ob 12. uri in 50 minut po UTC. Figure 18. Isoseismal map of the second, stronger earthquake at 12.50 UTC. 34 POSTAVITEV POTRESNIH OPAZOVALNIC Takoj po potresih smo na potresnem območju postavili terenske opazovalnice. V stavbi občine v Ilirski Bistrici je postavljen digitalni akcelerograf, ki je namenjen beleženju močnejših potresov. Ta opazovalnica deluje še danes. V okolico Ilirske Bistrice smo postavili dve terenski prenosni digitalni potresni opazovalnici za beleženje vseh potresov, tudi šibkih. Prva je bila postavljena v vasi Koritnice, severno od Ilirske Bistrice in je delovala od 22. do 29. maja. Drugo smo postavili v cerkev nad vasjo Podgraje, jugovzhodno od Ilirske Bistrice. Ta je delovala od 23. maja do 15. junija 1995. NAKNADNI POTRESNI SUNKI Glavnima potresoma je v naslednjih dneh sledilo več šibkejših ponovitev, od katerih so nekatere čutili redki prebivalci Ilirske Bistrice in okoliških krajev. Nobena od njih ni povzročila gmotne škode, lahko pa so se zaradi tresenja povečale že prej nastale poškodbe na objektih. Ponovitve sta večinoma zabeležili le na obe začasni digitalni opazovalnici. V preglednici navajamo datum in čas nastanka popotresnih sunkov v svetovnem času (UTC). Ponekod dodajamo tudi magnitude MD, ki smo jih izračunali iz trajanja zapisa potresa in so nekoliko precenjene. Koordinati epicentra nam je zaradi premalo podatkov uspelo izračunati le za redke potrese. Intenzitete večinoma niso bile večje od III. stopnje po MSK lestvici. Preglednica: Pregled osnovnih podatkov o obeh glavnih potresih in številnih ponovitvah v naslednjih dneh. Table: A survey of some basic data on both the main earthquakes and the numerous aftershocks which followed during the next few days. ZAP. ŠT. DATUM URA MIN (ITC) MAGNTUDA ( po Richter ju) KOORDINATI N S 1 22. mai 1995 11 16 4,1 45,63 14,27 2 12 50 4,7 45,66 14,31 3 12 58 2JMD 4 12 59 5 13 07 1,5MD 6 13 26 1,8MD 7 13 30 8 13 35 1,4 45,64 14,24 9 13 37 1,9MD 45,63 14,26 10 13 47 2,1 45,64 14,24 35 ZAP. ŠT. DATUM URA MIN arrci MAGNTUDA ( po Richtei iu) KOORDINATI N S 11 13 53 1,6 45,64 14,28 12 14 57 1,8 45,63 14,31 13 15 47 1,5MD 14 16 09 1,9MD 15 16 17 1,7MD 16 16 29 2,1MD 45,62 14,23 17 19 06 2,1MD 45,63 14,25 18 19 35 19 19 51 20 20 34 1,5MD 21 20 36 22 21 23 23 22 02 1,5MD 24 22 32 25 23 22 26 23. maj 1995 00 26 27 00 44 28 00 45 29 00 51 2 sunka 30 00 54 31 00 55 32 01 02 2 sunka 33 01 42 34 01 43 35 01 47 36 01 55 37 02 00 38 02 43 39 03 17 40 03 21 41 03 22 42 03 51 43 04 07 44 11 42 2,2MD 45,59 14,36 45 11 42 2,3MD 46 24. maj 1995 03 00 47 16 14 48 19 49 2,0MD 45,64 14,20 49 19 54 50 21 14 2,2MD 45,57 14,34 51 22 10 52 23 57 53 25. maj 1995 06 59 54 12 54 55 18 31 2.6MD 45,64 14,26 56 23 57 57 26. maj 1995 01 47 3 sunki 58 03 42 36 ZAP. ST. DATUM URA MIN «TO MAGNTUDA ^po Richterju) KOORDINATI N S 59 10 58 1,3MD 60 19 29 2,2MD 61 22 44 62 27. mai 1995 02 37 63 03 44 64 04 43 65 28. maj 1995 23 58 1.8 45,63 14,29 66 29. maj 1995 21 00 2,0MD 67 30. maj 1995 05 45 1,5MD 68 13 14 45,54 14,26 69 4. junij 1995 23 52 70 5. ¡unij 1995 10 17 71 6. junij 1995 09 25 72 11 56 73 15 35 74 7. junij 1995 01 24 1 75 04 21 76 8. junij 1995 02 04 77 09 44 2,0 45,57 14,60 78 9. junij 1995 20 10 79 10. junij 1995 05 36 80 12. junij 1995 13 32 81 13. junij 1995 05 50 82 17 27 83 19 19 84 20 33 85 15. junij 1995 01 21 KARTA POTRESNE MIKRORAJONIZACIJE Leta 1986 smo na tedanjem Seizmološkem zavodu Republike Slovenije, danes Upravi RS za geofiziko pripravili študijo Potresna ogroženost Ilirske Bistrice. Izdelali smo tudi karto potresne mikrorajonizacije. Pripravljena je bila na podlagi karte za povratno dobo potresov 500 let, ki za ilirskobistriško območje ocenjuje možnost potresov z največjo intenziteto VIII. stopnje po MSK lestvici. Upoštevane so bile tudi geološke značilnosti terenov. Zadnja potresa sta bila seveda šibkejša, vendar je zanimiva primeijava učinkov. Največji učinki so bili v pasu, ki je označen z VHI3, v širši okolici pa so bili učinki manjši. Ta del je iz kamnin, ki so slaba geološka podlaga: zgrajen je iz pliocenskih glin, peskov, ponekod z vključki premogov. Le nekoliko boljša podlaga so eocenski sedimenti in morene z oznako Vffl2. Najboljši sedimenti na širšem območju Ilirske Bistrice so apnenci in dolomiti, kjer so največji možni učinki ocenjeni s VII. stopnjo po MSK lestvici. Ob zadnjih potresih je bila ocena tal pravilna, čeprav sta bila potresa bistveno šibkejša od največjih pričakovanih. 37 POŠKODBE OB POTRESIH Potresa nista zahtevala smrtnih žrtev in izgube premoženja. Pojavile so se posamezne poškodbe, ki pa niso bile tolikšne, da bi onemogočale uporabo objektov. Pregled poškodb je lahko temelj za izboljšanje znanja in s tem povečanje potresne odpornosti podobnih objektov. Stanje gradbenih objektov je - tako kot marsikje po svetu - odvisno od ekonomskih možnosti države, dostopnosti materialov, opreme in izurjenosti delovne sile ter običajnih konstrukcijskih pristopov pri gradnji. Delavci URSG smo skupaj z zaupniki civilne zaščite v bivalnih okoljih in s poveljniki civilne zaščite sektoijev v občini Ilirska Bistrica evidentirali poškodbe gradbenih objektov. Vseh prijavljenih poškodb si nam s terenskim delom ni uspelo ogledati. Makroseizmični poročevalci URSG (trenutno je registriranih več kot 4800 prostovoljnih poročevalcev po vsej Sloveniji, v primeru ilirskobistriških potresov pa smo dobili okoli 1700 odgovorov na 2000 poslanih vprašalnikov) so poročali o poškodbah tudi v drugih krajih. Poškodbe so nastale v naslednjih krajih (v oklepaju je število objektov, za katere smo dobili podatek o poškodbah): Postojna (poškodovane 3 zgradbe), Škofljica (1 zgradba), Hrpelje pri Kozini (1 zgradba), Koseze pri Ilirski Bistrici (3 zgradbe), Mala Bukovica (2 zgradbi), Knežak (2 zgradbi), Žerovnica pri Grahovem (1 zgradba), Košana (1 zgradba), Pivka (2 zgradbi), Trpčane (1 zgradba), Koper (1 zgradba), Zabiče (1 zgradba), Štanjel (1 zgradba), Jelšane (1 zgradba), Stari trg pri Ložu (1 zgradba), Podgrad (2 zgradbi), Koče pri Prestranku (1 zgradba), Dolenja vas (1 zgradba), Rakek (1 zgradba) in Vrbica (1 zgradba). Poškodbe objektov v teh krajih so v veliki večini le lasaste razpoke v ometu, odpadanje majhnih koščkov beleža in razširjanje že dotedanjih razpok. Na podlagi podatkov o številu poškodovanih objektov in stopnji njihove poškodovanosti, smo ocenili največjo intenziteto potresov s VI. stopnjo po MSK lestvici. 38 Opis poškodb: 1. naslov: Velika Bukovica 21, Ilirska Bistrica objekt: družinska hiša, cnonadstropna, zidana zgradba, lesen strop leto gradnje: 1965 poškodbe: lahke poškodbe (razpoke v stenah in odpadanje kosov ometa s sten) 2. naslov: Velika Bukovica 25, Ilirska Bistrica objekt: stanovanjska hiša, enonadstropna, zidana zgradba, lesen strop leto gradnje: neznano, adaptirana 1980 poškodbe: lahke poškodbe v nosilnih zidovih, predelnih stenah in stropni konstrukciji (odpadanje kosov ometa, razpoke v stenah) 3. naslov: Bazoviška 41, Ilirska Bistrica objekt: družinska hiša, enonadstropna, zidana zgradba, lesen strop leto gradnje: neznano poškodbe: lahke poškodbe na predelnih stenah 4. naslov: Titov trg 11, Ilirska Bistrica objekt: gasilski dom, zidana zgradba, lesen strop leto gradnje: 1907 poškodbe srednje močne poškodbe: razpoke v nosilnih stenah, odpadanje večjih kosov ometa (slike 2, 3 in 4) 5. naslov: Občina Ilirska Bistrica - provizorij objekt: pisarne, zidan pritlični objekt z lesenim stropom leto gradnje: obdobje med 1900 in 1940 poškodbe: lahke poškodbe nosilnih zidov, stropne konstrukcije in predelnih sten (razpoke v ometu in stropu); delno srednje močne poškodbe na nosilnih zidovih in predelnih stenah (globlje razpoke) 6. naslov: Prešernova 7, Ilirska Bistrica objekt: pisarne, enonadstropen zidan objekt z lesenim stropom leto gradnje: obdobje med 1900 in 1940 poškodbe: lahke poškodbe na nosilnih zidovih in predelnih stenah 7. naslov: Prešernova 1, Ilirska Bistrica objekt: družinska hiša, enonadstropen zidan objekt z lesenim stropom leto gradnje: 1929 poškodbe: lahke do srednje močne poškodbe na nosilnih zidovih (globlje razpoke) in lahke poškodbe na predelnih stenah (razpoke v ometu) 8. naslov: Župančičeva 1, Ilirska Bistrica objekt: družinska hiša, enonadstropen zidan objekt z lesenim stropom leto gradnje: obdobje med 1900 in 1940 poškodbe: srednje močne poškodbe na nosilnih zidovih (globoke razpoke) ter lahke do srednje močne poškodbe v predelnih stenah (razpoke v ometu, odpadanje delov ometa) (slika 5) 9. naslov: Gregorčičeva 24, Ilirska Bistrica objekt: trgovina, enonadstropen zidan objekt z lesenim stropom leto gradnje: obdobje med 1900 in 1940 poškodbe: lahke poškodbe nosilnih zidov, stropne konstrukcije in predelnih sten 10. naslov: Gregorčičeva 28, Ilirska Bistrica objekt: enonadstropna zidana družinska hiša z lesenim stropom leto gradnje: 1939 poškodbe: razpoke v ometu sten in stropa 11. naslov: Kosovelova 2, Ilirska Bistrica objekt: enonadstropen zidan stanovanjski objekt z lesenim stropom leto gradnje: 1925 poškodbe: lahke poškodbe na nosilnih zidovih, ponekod na predelnih stenah pa so nastale srednje močne poškodbe (večje razpoke) 12. naslov: Gregorčičeva 30, Ilirska Bistrica objekt: enonadstropna zidana stanovanjska hiša z lesenim stropom leto gradnje: ni podatka poškodbe: na nosilnih zidovih so nastale tudi globoke razpoke, na predelnih stenah pa manjše razpoke v ometu 13. naslov: Jurčičeva ulica (ljudska univerza), Ilirska Bistrica objekt: dvonadstropen zidan objekt z lesenim stropom leto gradnje: obdobje med 1900 in 1940 poškodbe: na prekladah in stropni konstrukciji so nastale lahke poškodbe, prav tako 39 tudi na zunanjih stenah; na notranjih stenah so nastale tudi globoke razpoke 14. naslov: Jurčičeva 21, Ilirska Bistrica objekt: enonadstropna zidana stanovanjska hiša z lesenim stropom leto gradnje: pred letom 1900 poškodbe: razpoke v ometu sten in stropa 15. naslov: Gubčeva 1, Ilirska Bistrica objekt: dvonadstropna večstanovanjska zidana hiša z lesenim stropom leto gradnje: ni podatka poškodbe: na konstrukcijskih elementih ni poškodb, lahke poškodbe na predelnih stenah 16. naslov: Gubčeva 5, Ilirska Bistrica objekt: večstanovanjska dvonadstropna zidana zgradba z lesenim stropom leto gradnje: ni podatka poškodbe: na konstruktivnih elementih ni poškodb, na posameznih nekonstrukcijskih elementih pa so nastale lahke poškodbe 17. naslov: Gubčeva 10, Ilirska Bistrica objekt: pritlična stanovanjska zidana zgradba z lesenim stropom leto gradnje: 1908 poškodbe: na konstrukcijskih elementih ni poškodb, lahke poškodbe (razpoke v ometu) na notranjih predelnih stenah 18. naslov: Gubčeva 12, Ilirska Bistrica objekt: enonadstropna zidana družinska stanovanjska hiša z lesenim stropom leto gradnje: pred 1900 poškodbe: na nosilnih zidovih in stopnišču so nastale globoke razpoke (slika 6) 19. naslov: Gubčeva 18, Ilirska Bistrica objekt: enonadstropna stanovanjska zidana hiša z lesenim stropom leto gradnje: ni podatka poškodbe: razpoke v ometu nosilnih zidov; enake poškodbe tudi na predelnih stenah 20. naslov: Gubčeva 26 a, Ilirska Bistrica objekt: enonadstropna zidana stanovanjska hiša z lesenim stropom leto gradnje: ni podatka poškodbe: na dimniku so se pojavile lahke poškodbe (razpoke) (slika 7) 21. naslov: Gubčeva 32, Ilirska Bistrica objekt: enonadstropna zidana stanovanjska hiša z lesenim stropom leto gradnje: ni podatka poškodbe: na nosilnih zidovih, stropu in predelnih stenah so nastale razpoke v ometu 22. naslov: Gubčeva 42, Ilirska Bistrica objekt: garaža (zidan objekt z armirano betonsko ploščo) leto gradnje: 1990 poškodbe: na nosilnih zidovih so nastale razpoke v ometu 23. naslov: Gubčeva 40 a, Ilirska Bistrica objekt: enonadstropna zidana stanovanjska hiš z AB stropi leto gradnje: ni podatka poškodbe: razpoke na dimniku 24. naslov: Gubčeva 52, Ilirska Bistrica objekt: enonadstropen stanovanjski zidan objekt z lesenim stropom leto gradnje: 1951 poškodbe: na stopnišču so nastale razpoke v ometu, prav tako pa tudi na predelnih stenah 25. naslov: Gubčeva 54, Ilirska Bistrica objekt: enonadstropna zidana stanovanjska hiša z lesenim stropom leto gradnje: 1951 poškodbe: lahke poškodbe na nosilnih zidovih, stopnišču in predelnih stenah 26. naslov: Ul. Nikole Tesle 10, Ilirska Bistrica objekt: zidana enodružinska stanovanjska hiša z lesenim stropom leto gradnje: 1938 poškodbe: na nosilnih zidovih, predelnih stenah in stopnišču so nastale razpoke, odpadli so deli ometa 27. naslov: Ul. Nikole Tesle 12, Ilirska Bistrica objekt: zidana stanovanjska pritlična hiša z lesenim stropom leto gradnje: ni podatka poškodbe: večje razpoke na nosilnih zidovih, s predelnih sten in stropov so odpadali 40 koščki ometa 28. naslov: Gubčeva 18, Ilirska Bistrica objekt: zidana stanovanjska hiša z lesenim stropom leto gradnje: 1943 poškodbe: na nosilnih zidovih, stopnišču, predelnih in fasadnih stenah so nastale razpoke v ometu 29, naslov: Ul. Nikole Tesla 14, Ilirska Bistrica objekt: zidana družinska stanovanjska hiša z lesenim stropom leto gradnje: 1940 poškodbe: na nosilnih zidovih so bile ugotovljene razpoke v ometu, na predelnih stenah pa so nastale tudi globlje razpoke 30. naslov: Lesonit - žaga, Ilirska Bistrica objekt: pisarniški objekt leto gradnje: obdobje med 1900 in 1940 poškodbe: lahke poškodbe na dimniku, stropni konstrukciji in predelnih stenah; na nosilnih zidovih je bilo opaziti tudi globlje razpoke 31. naslov: Vilhaijeva 2, Ilirska Bistrica objekt: enonadstropen zidan gostinski objekt z lesenim stropom leto gradnje: 1878 poškodbe: poleg razpok v ometu stropa in notranjih sten so nastale tudi globoke razpoke v nosilnih zidovih in zunanjih fasadnih stenah 32. naslov: Vilhaijeva ul. 4, Ilirska Bistrica objekt: zidan pisarniški objekt komunikacij z lesenim stropom leto gradnje: obdobje med 1900 in 1940 poškodbe: na nosilnih zidovih in predelnih stenah razpoke v ometu, odpadali so kosi ometa 33. naslov: Vilhaijeva ulica 6, Ilirska Bistrica objekt: zidan enonadstropen objekt veterinarske postaje z lesenim stropom leto gradnje: obdobje med 1900 in 1940 poškodbe: na nosilnih zidovih, stopnišču, stropni konstrukciji in predelnih stenah so nastale lahke poškodbe (razpoke v ometu, odpadanje kosov ometa) 34. naslov: Vilhaijeva ul.7 a, Ilirska Bistrica objekt: zidan stanovanjski objekt z lesenim stropom leto gradnje: obdobje med 1900 in 1940 poškodbe: na nosilnih zidovih globoke razpoke, na notranjih stenah pa le razpoke v ometu in odpadanje manjših kosov ometa 35. naslov: Gubčeva ulica 8 a, Ilirska Bistrica objekt: zidan stanovanjski objekt z lesenim stropom leto gradnje: obdobje med 1900 in 1940 poškodbe: v ometu nosilnih zidov, stopnišča in fasadnih sten so nastale razpoke 36. naslov: Vilhaijeva ul. 10, Ilirska Bistrica objekt: enonadstropna zidana stanovanjska hiša z lesenim stropom leto gradnje: obdobje 1900 in 1940 poškodbe: na notranjih in fasadnih stenah so se pojavile posamezne globoke razpoke; na nosilnih zidovih in stropnih konstrukcijah pa le manjše razpoke v ometu 37. naslov: Ul. Toneta Tomšiča 8, Ilirska Bistrica objekt: zidana stanovanjska hiša z lesenim stropom leto gradnje: ni podatka poškodbe: na nosilnih zidovih so nastale razpoke v ometu 38. naslov: Ul. Toneta Tomšiča 14, Ilirska Bistrica objekt: enonadstropna stanovanjska hiša leto gradnje: ni podatka poškodbe: rahle poškodbe 39. naslov: Ul. Toneta Tomšiča 16, Ilirska Bistrica objekt: pritlična zidana stanovanjska hiša z lesenim stropom leto gradnje: 1936 poškodbe: na nosilnih zidovih in predelnih stenah so nastale razpoke v ometu, odpadli so manjši kosi ometa 40. naslov: Tomšičeva ul. 22, Ilirska Bistrica objekt: zidana družinska stanovanjska hiša z armiranobetonskim stropom leto gradnje: po letu 1964 poškodbe: ponekod so se pojavile razpoke v ometu stropne konstrukcije, odpadli so koščki ometa predelnih sten 41 41. naslov: Maistrova ul. 17, Ilirska Bistrica objekt: zidana enonadstropna stanovanjska hiša z armiranobetonskim stropom leto gradnje: ni podatka poškodbe: s stropa so ponekod odpadli koščki ometa, na predelnih stenah so nastale razpoke v ometu 42. naslov: Maistrova ul. 23, Ilirska Bistrica objekt: enonadstropna zidana stanovanjska hiša z armiranobetonskim stropom leto gradnje: po letu 1964 poškodbe: na nosilnih zidovih so se pojavile razpoke v ometu, na delu fasadne stene pa so nastale globoke razpoke 43. naslov: Vojkov drevored 24, Ilirska Bistrica objekt: enonadstropna družinska stanovanjska hiša z armiranobetonskim stropom leto gradnje: obdobje med letoma 1900 in 1940 (opomba: popravila po potresu leta 1956) poškodbe: na nosilnih zidovih in fasadnih stenah so nastale lahke poškodbe 44. naslov: Vojkov drevored 26, Ilirska Bistrica objekt: zidana enonadstropna večstanovanjska hiša z lesenim stropom leto gradnje: ni podatka poškodbe: lažje poškodbe, predvsem razpoke v ometu in odpadanje koščkov ometa ponekod na stopnišču, stropih in predelnih stenah 45. naslov: Harije 1, Ilirska Bistrica objekt: enonadstropna zidana stanovanjska hiša z armiranobetonskim stropom leto gradnje: ni podatka poškodbe: na delu stropne konstrukcije so odpadli koščki ometa 46. naslov: Harije 39, Ilirska Bistrica objekt: zidana stanovanjska hiša s prostori za gospodarsko dejavnost; armiranobetonski strop leto gradnje: 1985 poškodbe: s stropa so odpadli koščki ometa, na fasadnih stenah so nastale razpoke v ometu 47. naslov: Huje 1, Ilirska Bistrica objekt: zidana stanovanjska hiša z lesenim stropom leto gradnje: ni podatka poškodbe: lahke poškodbe na nosilnih zidovih ter predelnih stenah 48. naslov: Huje 13, Ilirska Bistrica objekt: zidana enonadstropna stanovanjska hiša z lesenim stropom leto gradnje: 1948 poškodbe: na stopnišču so odpadli koščki ometa, na notranjih in fasadnih stenah so nastale razpoke v ometu 49. naslov: Huje 14, Ilirska Bistrica objekt: zidana enonadstropna stanovanjska hiša z lesenim stropom leto gradnje: ni podatka poškodbe: lahke poškodbe na stopnišču, notranjih in predelnih stenah 50. naslov: Huje 22, Ilirska Bistrica objekt: enonadstropna zidana stanovanjska hiša z lesenim stropom leto gradnje: pred letom 1900 poškodbe: na nosilnih zidovih, notranjih in fasadnih stenah so nastale razpoke v ometu 51. naslov: Huje 26, Ilirska Bistrica objekt: enonadstropna zidana stanovanjska hiša z lesenim stropom leto gradnje: ni podatka poškodbe: razpoke v ometu so nastale na nosilnih zidovih, stropni konstrukciji in predelnih stenah 52. naslov: Huje 49, Ilirska Bistrica objekt: enonadstropna zidana stanovanjska hiša z lesenim stropom leto gradnje: ni podatka poškodbe: nastale so razpoke v ometu na nosilnih stenah, stopnišču in predelnih stenah 53. naslov: Huje 33, Ilirska Bistrica objekt: enonadstropna zidana stanovanjska hiša z lesenim stropom leto gradnje: 1908 poškodbe: nastale so razpoke v ometu na nosilnih stenah, stopnišču in predelnih stenah 42 54. naslov: objekt: leto gradnje: poškodbe: 55. naslov: objekt: leto gradnje: poškodbe: 56. naslov: objekt: leto gradnje: poškodbe: 57. naslov: objekt: leto gradnje: poškodbe: Župančičeva 5, Ilirska Bistrica enonadstropna zidana zgradba z lesenim stropom (zdravstvena ustanova) ni podatka lahke poškodbe na nosilnih zidovih in predelnih stenah Šerceijeva ul. 2, Ilirska Bistrica zidana enonadstropna stanovanjska zgradba z lesenim stropom ni podatka na nosilnih zidovih so nastale globoke razpoke, na fasadni steni pa razpoke v ometu; odpadanje koščkov ometa cerkev Sv. Jurija, Ilirska Bistrica sakralni objekt ni podatka (popravila po potresu leta 1956) na stropu so nastale globoke razpoke Zarečica 27, Zarečica zidana enonadstropna stanovanjska hiša z armiranobetonskim stropom ni podatka (adaptirano 1982, popravila po potresu 1956) lahke poškodbe so nastale na nosilnih zidovih in predelnih stenah 43 Slika 19: Pogled na gasilski dom v Ilirski Bistrici, Titov trg 11. Figure 19: A view of the Fire Station in Ilirska Bistrica, Tito Square 11. 44 Slika 20: Globoke razpoke v steni prizidka gasilskega doma v Ilirski Bistrici, Titov trg 11. Figure 20: Deep cracks in a wall of the Fire Station extension in Ilirska Bistrica, Tito Square 11. 45 Slika 21: Detajl diagonalne razpoke v steni prizidka gasilskega doma v Ilirski Bistrici, Titov trg 11. Takšne razpoke v stenah konstrukcije so običajne pri potresih VI. stopnje po MSK lestvici. Figure 21. The details of diagonal cracks in the wall of an additional building at the fire - station in Ilirska Bistrica, Titov trg 11. Such wall cracks are usually the resulting consequence of a level VI MSK earthquake. 46 ■ Jamm Slika 22. Odpadanje velikih kosov ometa s stropa gasilskega doma v Ilirski Bistrici, Titov trg 11, kar je pogosto pri objektih z lesenimi stropi. Figure 22. Large pieces of plaster fell from the ceiling at the fire-station in Ilirska Bistrica, Titov trg 11, which often happens in the buildings as wood ceilings are present. Slika 23. Razpoke v ometu gasilskega doma v Ilirski Bistrici, Titov trg 11. Figure 23. The cracks in the plaster at the fire - station in Ilirska Bistrica, Titov trg 11 47 Slika 24: Pogled na stanovanjsko hišo v Ilirski Bistrici, Župančičeva ulica 1. Figure 24: A view of a house in Ilirska Bistrica, Župančičeva 1. Slika 25: Globoke razpoke na stiku stropne konstrukcije in nosilne stene v stanovanjski hiši v Ilirski Bistrici, Župančičeva ulica 1: objekt nima ustreznih vezi, pri močnejšem potresu lahko v takšnem primeru lesen strop izpade iz ležišč na zidu. Figure 25: Deep cracks at the joint of a ceiling construction and a supporting wall in a house in Ilirska Bistrica, Župančičeva 1. The building does not have sufficient binding. In the case of a larger quake the wooden ceiling couldfall from its bearings in the wall. Slika 26: Globoke razpoke na stiku stropne konstrukcije in nosilne stene objekta AMD v Ilirski Bistrici, Gubčeva 12: objekt nima ustreznih vezi, in ob potresu ne deluje enovito. Figure 26: Deep cracks at the joint of a ceiling construction and a supporting wall in the AMD building in Ilirska Bistrica, Gubčeva 12. The building does not have sufficient binding and during the earthquake does not respond uniformly. 48 Slika (Figure) 25 i ,• I I; L Slika (Figure) 26 49 Slika 27: Razpoke na stiku nosilnih zidov in stropne konstrukcije v stanovanjski hiši v Ilirski Bistrici, Gregorčičeva ulica 30. Figure 27: Cracks of the joints of bearing walls and ceiling construction of a house in Ilirska Bistrica, Gregorčičeva street 30. 50 Slika 28: Pogled na stanovanjsko hišo v Ilirski Bistrici, Ulica Nikole Tesle 14. Figure 28: A view of a house in Ilirska Bistrica, Nikole Tesle street 14. V Slika 29: Razpoke in odpadanje koščkov ometa v stanovanjski hiši v Ilirski Bistrici, Ulica Nikole Tesle 14. Figure 29: Cracks and fall of small pieces ofplaster in a building in Ilirska Bistrica, Nikola Tesla Street 14. 51 Slika 30: Globoke razpoke v zunanji nosilni steni na stanovanjski hiši v Ilirski Bistrici, Ulica Nikole Tesle 14. Figure 30: Deep cracks in exterior bearing wall of a house in Ilirska Bistrica, Nikola Tesla Street 14. Slika 31: Globoke razpoke v zunanji nosilni steni na stanovanjski hiši v Ilirski Bistrici, Ulica Nikole tesle 14. Figure 31: Deep cracks in exterior bearing wall of a house in Ilirska Bistrica, Nikola Tesla Street 14. 52 Slika 32: Posedanje strehe na stanovanjskem objektu v Ilirski Bistrici, Ulica Nikole Tesle 14. Verjetno so bili posedki prisotni že pred potresom zaradi slabih talnih pogojev. Figure 32:lmmersion of the roof in an apartment house in Ilirska Bistrica, Nikola Tesla 14. Most likely the hollows existed already before the earthquake due to the poor quality of the ground. 53 Slika 33: Razpoke v nosilni steni stanovanjske hiše v Ilirski Bistrici, Gubčeva ulica 10. Figure 33: Cracks in the bearing wall of a house in Ilirska Bistrica, Gubčeva Street 10. Slika 34: Lasaste razpoke so nastale tudi stanovanjskem bloku. Figure 34: Hairline tracks appeared also example in the apartment block v novejših zgradbah, kot je primer v in recently built constructions, as for Slika 35: Pogled na "Buffetpri kolodvoru", Vojkov drevored 24, Ilirska Bistrica. Slika 35: A view of the "Buffet pri kolodvoru" cafe, Vojkov drevored 24, Ilirska Bistrica. Slika 36: Ob potresu odlomljen del dimnika velikosti cca 60 cm, kije z "Buffeta pri kolodvoru" padel na parkirišče pred hišo. Figure 36: A part of a chimney (approximately 60 cm large) which collapsedfrom the "Buffetpri kolodvoru" cafe to the parking in front of the house. 54 Slika (Figure) 33 Slika (Figure) 34 Slika (Figure) 36 56 Slika 37: Odlom dela dimnika na stanovanjski hiši v Ilirski Bistrici, Gubčeva 26 a. Figure 37: A section of a chimney on a house in Ilirska Bistrica, Gubčeva 26a, was knocked off Večino poškodb, ki so nastale ob potresih v Ilirski Bistrici, lahko uvrstimo med lahke. Naštejmo nekatere tipične lahke poškodbe: • razpoke v ometu sten in stropa • odpadanje kosov ometa s sten in stropa • precejšnje razpoke ali delna porušitev dimnikov, atik in zatrepov • delni zdrsi in odpadanje strešnikov in majhne razpoke v konstrukcijskih elementih. Ponekod so nastale tudi srednje hude poškodbe, kamor uvrščamo: • diagonalne in drugačne razpoke na nosilnih stenah, stenah med okni in podobnih konstrukcijskih elementih 57 • velike razpoke na armiranobetonskih elementih: stebrih, gredah, stenah • delno ali popolno odpadanje dimnikov, atik in zatrepov in zdrsi in odpadanje strešnikov. SKLEP Potresna sunka 22. maja 1995 na Ilirskobistriškem sta bila leta 1995 najmočnejša potresa v Sloveniji, hkrati pa tudi med najmočnejšimi v zadnjih desetletjih na slovenskih tleh. Za seizmologe nista bila nikakršno presenečenje, saj lahko na ilirskobistriškem območju pričakujemo tudi močnejše potrese, ki dosegajo največjo intenziteto VIII. stopnje po MSK lestvici (karta povratnih dob potresov za 500 let). Objekti, ki so na Ilirskobistriškem utrpeli največ poškodb, so starejše stanovanjske hiše, ki imajo lesene strope, zidovje pa je pri nekaterih zelo starih iz neobdelanega kamna, pri boljših pa iz opeke. Noben starejši objekt nima ojačitev, ki povečujejo potresno odpornost objektov (potresne vezi). Večina takšnih objektov so stanovanjske hiše z eno ali dvema etažama (pritlične ali enonadstropne hiše). Razporeditev zidov, razponi med njimi in tudi kakovost so različni. Lokalni talni pogoji se pogosto spreminjajo, zato so tudi učinki potresa na navidez podobnih objektih tako zelo različni. Potres je dogodek, ki razkriva vse nepravilnosti pri projektiranju in gradnji objektov. Lastniki so se doslej premalo zavedali možnih posledic (enako pa je tudi zdaj). Zastavlja se vprašanje: Zakaj so poškodbe skoraj izključno na starejših družinskih hišah? Zakaj se ne pojavijo na približno enako starih večjih zgradbah? Vsak lastnik individualnega objekta meni, daje zadosti usposobljen za gradnjo svojega bivališča. Tu pa se pojavljata problema neizurjene delovne sile in "prihranka" pri kakovosti vgrajenih materialov. Redkokateri lastnik se pri obnovitvi fasade odloči za hkratno ojačitev objekta z vgradnjo potresnih vezi. Posledice so vidne pri potresih. Ukrepe za zagotovitev večje potresne varnosti objektov bodo graditelji na Ilirskobistriškem verjetno sedaj nekaj časa zelo upoštevali. Izkušnje drugih delov sveta kažejo, daje velik interes za potresno varno gradnjo prvo leto po močnejšem potresu, nato pa se začne zmanjševati. 58 Podobno je tudi na drugih območjih naše potresno dejavne države. S sprotnim investiranjem v potresno varno gradnjo se žal ne da preventivno zagotoviti večje varnosti objektov. To bi namreč pri starejši individualni gradnji pomenilo ojačevanje objektov za prenos potresne obremenitve. THE 22 MAY EARTHQUAKE IN THE REGION AROUND ILIRSKA BISTRICA The surrounding area of Ilirska Bistrica are well known for constant seismic activity, therefore the region is placed among the most active in Slovenia. Usually only small earthquakes occur. More than 250 earthquakes the exceeding intensity III on MSK scale took place in the region in the past. The last large earthquake took place on 31 January 1956, and reached the intensity of VII MSK. The epicentres are usually in the central part of the town and occasionally in the eastern parts, but occur significantly less in the western part of the town. On Monday, 22 May 1995, two medium intensity earthquakes occurred near Ilirska Bistrica. The first one took place at 11.16 UTC and reached the magnitude 4,4 on Richter scale. Its intensity was VI MSK. The focus was 17 km deep. The co-ordinates of the epicentre were 45,63 N and 14,27 E. At 12.50 UTC the first quake was followed by a magnitude 4,7 earthquake, reaching its highest effect up to the rank VI on MSK scale. The focus of the second quake was 10 km below the surface. The coordinates were 45,66 N and 14,31 E. In the next few days more than 80 aftershocks followed but the inhabitants of Ilirska Bistrica and surrounding settlements felt only a few of them. After the earthquakes over 2000 questionnaires were send out to the inhabitants all over Slovenia and we received almost 1700 answers. The second earthquake was felt in an extremely large area from Northern Italy in the West towards Murska Sobota, Karlovac and Zagreb in the East, from Graz and Klagenfurt in North to the island of Pag in the South. It was felt in particular by people who were staying inside during the tremor, since the effects there were stronger than in the open air. Most of the aftershocks were not felt. They were registered by temporary seismic stations in Koritnice that operated from May 22 until May 29 and the station in Podgraje during the period from May 23 until June 15. 59 DAMAGE IN THE REGION AROUND ILIRSKA BISTRICA AFTER THE 22 MAY 1996 EARTHQUAKES The surrounding area of Ilirska Bistrica are well known for constant seismic activity, therefore the region is placed among the most active in Slovenia. On Monday, 22 May 1995, two earthquakes occurred near Ilirska Bistrica. The magnitude of the first event was 4,4 and its intensity was VIMSK. The first shock was followed by a magnitude 4,7 earthquake, reaching its highest effects up to the rank VI on the MSK scale. Considering the magnitude of both shocks, one could predict larger effects, in particular material damage, but due to the depth of the foci, they did not result in serious consequences in the epicentre region. Apart from the alarm shown among the inhabitants in the south-west region of Slovenia, both earthquakes caused only small material damage in Ilirska Bistrica, where approximately 60 buildings were damaged. Less serious damage was also reported in Postojna (damage on 3 buildings), Škofljica (damage on 1 building), Hrpelje pri Kozini (1 building), Koseze pri Ilirski Bistrici (3 buildings), Mala Bukovica ( 2 buildings), Knežak ( 2 buildings), Žerovnica pri Grahovem ( 1 building), Košana ( 1 building), Pivka ( 2 buildings), Trpčane ( 1 building), Koper ( 1 building), Zabiče ( 1 building), Štanjel ( 1 building), Jelšane ( 1 building), Stari trg pri Ložu (1 building), Podgrad ( 2 buildings), Koče pri Prestranku ( 1 building), Dolenja vas ( 1 building), Rakek ( 1 building) and Vrbica ( 1 building). The reported damage was mostly in the form of hair - line cracks in the plaster, the falling of smaller pieces of plaster and the widening of existing cracks. POTRES 29. MAJA OB 1. URI IN 19 MINUT PO UTC Potresni sunek, ki sta ga zabeležili potresni opazovalnici v Ljubljani in v Bojancih, so čutili nekateri prebivalci Krupe pri Semiču (preglednica 2). POTRES 31. MAJA 1995 OB 6. URI IN 4 MINUTE PO UTC Srednje močan potres z magnitudo 3,1 stopnje po Richteijevi lestvici in največjimi učinki V. stopnje po MSK lestvici je bil na obrobju ljubljanske kotline (slika 38). 60 Najbolj so ga čutili prebivalci Mengeša, kjer je nastal manjši preplah. Močan sunek je spremljalo bobnenje kot pri eksploziji. Prebivalci so slišali tresenje pohištva, lesenih konstrukcij, žvenket stekla v omarah ipd. Iz Most pri Komendi, Radomelj in Nove vasi pri Radovljici so prebivalci poročali o drobnih razpokah v ometu. V učilnici osnovne šole Ljubljana Polje je padla roža z okenske police, nastale pa so tudi fine razpoke v ometu. 5140 5130 5120 5110 5100- 5090 5080- 5070 Ft) O O O O o 31.05.1995" 06:04 UTC F© o Rečica f o ©8 © O Bočna u Mozirje Bled ^ ^ ©CD®? o w 8 0 o f ° O0 0° O O © O F OO fc ~ o oo **™CD F ¿T£lieo 0 O ° O vi ®e ° ° -o © i|Ji^°va o° 00 Op Loka % ^ f offi«? Podsmrečje Mlin4o0 C* ° Medvot* jfr «fcg^ °0 * ©9 T O ^ Naojorica -©rT^ ¿Sava f O ^ ® h-*»«» ^ o * O „ ° - ffi© ©m©Lj.-poije F o Hor jul_Bre2ovica L j.-Vi i ,t\ 0 J F o O f vif ^^feobrunje Šmartno ,CO OQ O O © Rovte f Vrhnika©- © V MSK -© IV-V © IV -CD- III-IV CD III . O II f čutili t bobnenje O niso čutili f f % S ^o 0 Q Preserje Ig pri Litiji O O B ® . Borovnica o ff) „ o °o T000 ® ° o o ° p _ § cP o ro Oo ©3°§0 ®0 dem ° °?>o n _ 86 "^30 5440 5450 5460 5470 "5480 "5490 5500" Slika 38: Intenzitete potresa 31. maja 1995 ob 6. uri in 4 minut po UTC v posameznih naseljih. Figure 38: Observed intensities of the earthquake which occured on May 31th, 1995 at 06.04 UTC. 61 POTRES 4. JUNIJA 1995 OB 3. URI IN 20 MINUT PO UTC Potres z epicentrom pod Šmarno goro je imel magnitudo 1,9 stopnje po Richteijevi lestvici. Največje učinke, IV. stopnje po MSK lestvici, je imel v Šmartnem pod Šmarno goro, Seničici, Valburgi in Ljubljani Moste (slika 39). Šibko tresenje je spremljal komaj slišen šum nizke frekvence. 513>> 512.V 512u 511iH 511 iti 5105 5100- 509> © IV MSK -©- III-IV ® III -0- II-III ¥ čutili O niso čutili O Goriče O O Kranj CD O O OO O Ojstri Vrh ^ O oa> Voglj e Zagorica °fe. O © Lahovče O o Kamnik Olševek Q) Škof j Loka S God Godešič O <§> o o r Valburga O o no ° o Mo^te O — o O Q^adomljV O Seničica®- O ° 5100- 5096- 5090 508& 5080- 507 &J 29.06.1995 03:00 UTC Vače O o. Colniše O oo o IV-V MSK © IV in-iv © III F čutili T bobnenje O niso čutili Višnj a Veliki Kal Gora Stična © o To o Spodnj a Slivnica,-^, O o Ponikve O & © Beli © O ©F £> O Kompolj e Gorenj a O vas O o o F Aitibrus © O O ° Gri 8 ° Pft o © Gomi1a O .o Žužemberk OD, Dvor O 5470 5475 5480 5485 5490 5495 5500 5505 ~55H) Slika (Figura) 43 POTRES 29. JUNIJA 1995 OB 4. URI IN 2 MINUTI PO UTG Potres z epicentrom na italijanski strani je imel magnitudo 3,0 stopnje po Richteijevi lestvici, čutili pa so ga tudi v Desklah na naši strani. POTRES 29. JUNIJA 1995 OB 5. URI IN 58 MINUT PO UTC Potres je bil na območju Velike Češnjice in je dosegel največjo intenziteto IV. stopnje po MSK lestvici. 66 5110" 5105-1 5100- 5095- 509JJH 5085-1 5081> 5075 29.06.1995 05:58 UTC Vače O o Colniše Oo oo o o o o Lipoglav O o 8 o O o o o o Ponikve O o o O ^ Gabrovka Velike Čežnjice^ p FZaboršt Šentpavel O_ O o ° MD U Q Mali Q Gaber O o o 08 O o Beli Grič O o o p o o o Kompolj e © IV MSK F čutili O niso čutili GD Dvor 5470 5475 5480 5485 5490 5495 5500 5505 5510 Slika 44: Intenzitete potresa 29. junija 1995 ob 5. uri in 58 minut po UTC v posameznih naseljih. Figure 44: Observed intensities of the earthquake which occured on June 29th, 1995, at 05.58 UTC. POTRES 30. JUNIJA 1995 OB 18. URI IN 45 MINUT PO UTC Šibek potresni sunek ni bil zabeležen na nobeni potresni opazovalnici, čutili pa so ga posamezniki v Šentpavlu pri Stični. POTRES 30. JUNIJA OB 19.URI IN 25 MINUT PO UTC Šibek potresni sunek ni bil zabeležen na nobeni potresni opazovalnici, tako kot prejšnjega pa so ga čutili nekateri prebivalci Šentpavla pri Stični. 67 POTRES 18. JULIJA 1995 OB 1. URI IN 35 MINUT PO UTC Na območju Šoštanja je bil potres z največjim učinkom IV. stopnje po MSK lestvici (slika 45). Kratek, močan sunek je prebudil nekaj prebivalcev Šoštanja. Ponekod so se predmeti premaknili in se celo prevrnili. 5140 513&- 5130- 5125- Slika 45: Intenzitete potresa 18. julija 1995 ob 1. uri in 35 minut po UTC v posameznih naseljih. O O O Topolšica O 8 ® Šoštanj 18.07.1995 01:35 UTC Mozirje O o o o <Ž>0 Vel enj e O Šmartno ' ob Paki O o Črnova Braslo.v£é O ©IV MSK O niso čutili O Polzela 5495 5500 5505 5510 5515 Figure 45: Observed intensities of the earthquake which occured on July 18th, 1995, at 01.35 UTC. POTRES 20. JULIJA 1995 OB 21. URI IN 42 MINUT PO UTC V Postojnsko pivški kadunji je bil potres z magnitudo 2,8 stopnje po Richteijevi lestvici. Največji učinek med IV. in V. stopnjo po MSK lestvici je imel v Pivki in okoliških naseljih (slika 46). V Palčju se je med potresom podrla skladovnica drv, v Šmihelu je bilo slišati bobnenje, žvenketale so šipe, nihale so slike na stenah. Podobni učinki so bili v Selcah, Petelinjah, Kalu, Stari Sušici, Dolnji Košani, Baču. Redki so zaznali potresni sunek tudi na Ilirskobistriškem, v kraju Jasen je bilo slišati predvsem 68 bobnenje, podobno tudi v Novokračinah in v Preložah pri Divači. Redki prebivalci Postojne so čutili le rahlo tresenje brez bobnenja. 5075- 5070 5065 506G 505 ir 5050- 5045 504 - 20.07.1995 21:42 UTC Slavinj e _ Postojna © Dolenj a vas °o Hruševje o CDLaže ^enja Potoče Slavina O Škofije Prelože Hrpelje f (D Gornje Vreme (Ž> Materija Crnotiče O © Podgorje Podgrad O o °0 Vrh -©- IV-V MS K © IV -d> III-IV ® III F čutili T bobnenje O niso čutili Račice 0 jelšane^ f q 5415 5420 5425 5430 5435 5440 5445 M50 5455 5460 Slika 46: Intenzitete potresa 20. julija 1995 ob 21. uri in 42 minut po UTC v posameznih naseljih. Figure 46: Observed intensities of the earthquake which occured on July 20th, 1995, at 21.42 UTC. POTRES 26. JULIJA 1995 OB 7. URI IN 30 MINUT PO UTC V Dobrepolju so posamezniki čutili tresenje, ki so ga pripisali miniranju v bližnjem kamnolomu. Potres je imel magnitudo 2,0 stopnje po Richteijevi lestvici in največje učinke med III. in IV. stopnjo po MSK lestvici (slika 47). 69 509 & 5090 508Er 5080 507 ir 5070- 12.08.1995 20:1.7 UTC Pijavap. Gorica^ no .00 U Zelimlje O o o o o O Zgornja q Slivnica Polj ane '"'nad Stično O III-IV MS K © III f čutili O niso čutili O Podtabor O Sodražica O O CP ft Ribnica 5465 5470 5475 5480 5485 Slika 47: Intenzitete potresa 26. julija 1995 ob 7. uri in 30 minut po UTC v posameznih naseljih. Figure 47: Observed intensities of the earthquake which occured on July 26th, 1995, at 07.30 UTC. POTRES 12. AVGUSTA 1995 OB 20. URI IN 17 MINUT PO UTC Potres z magnitudo 1,8 stopnje po Richteijevi lestvici in največjimi učinki V. stopnje po MSK lestvici je bil na območju med Kranjem in Medvodami. Čutili so ga prebivalci Kranja, Stražišča, Zgornjih Pirnič, Seničice, Srednjih in Zgornjih Bitenj in Valburge (slika 48). Zamolklo bobnenje je spominjalo na podzemno eksplozijo ali na padec težkega predmeta. 70 12.08.1995 20:1.7 UTC Spodnj e Gor j e D c? o (3 V MS K © IV -©- III-IV © III F čutili T bobnenje O niso čutili ^ O ® ^g) Tržič ° o Oq OqO O OcP g Nemil je p ® OO O Q „ Železniki^ Stra5iščeQ ® O ® O CP Kranj O oo o i o o Martinj LJ Vrh ^ ^ qb ° o - o o ° o% Srednja vas - Poljane Vrh CEL O O O Reteče c? 5415 5420 5425 5430 5435 5440 5445 5450 5455 5460 Slika 48: Intenzitete potresa 12. avgusta 1995 ob 20. uri in 17 minut po UTC v posameznih naseljih. Figure 48: Observed intensities of the earthquake which occured on August 12th, 1995, at 20.17 UTC. POTRES 13. AVGUSTA 1995 OB 23. URI IN 23 MINUT PO UTC Močan potres z magnitudo 3,7 stopnje po Richteijevi lestvici je zatresel Polhograjske dolomite. Njegova največja intenziteta je bila V. stopnje po MSK lestvici (slika 49). V Šentjoštu je zabobnelo in nato se je zatreslo, v Lučinah je prebudil prebivalce, v Gorenji in Dolenji Dobravi so se tresle šipe in omare, v Gorenji vasi so se tresle rolete in okenska stekla. Potres so čutili tudi v Puštalu, Sv. Duhu, Predosljah, pa tudi v Zelšah pri Cerknici je treslo hišo. Potres so zanimivo opisali v kontrolnem stolpu na letališču Brnik. Tresenje celotnega objekta je spremljal močan ropot montažnega stropa, vsekakor drugačen, kot je rahlo tresenje ob vzletih in pristajanjih letal. 71 515051405130 5120 51105100 5090 508 & 5070506050505040- 13 23 08 23 1995 UTC o 9 tTržič V t« ^ S* O CK£> O GK .„ C -i a —j Jr « "mv-'' {i p O " í ^Domiáíg S • • • V ' MS K ■ IV-V • IV ¿BÍ III-IV i* III F čutili O niso čutili Spodnji Idrija Ajdovščini K F.'"---»* r».V ■s/ # t o Té ''T (V Ljubljana m & SJT (5) O , Q. ^ ob •¿nO?0 s» o-, nk O O |ostojnaC)r^ 0 ••«JOy. % Ribnica 5390 5400 5410 5420 5430 5440 5450 5460 5470 5480" Slika 49: Intenzitete potresa 13. avgusta 1995 ob 23. uri in 23 minut po UTC v posameznih naseljih. Figure 49: Observed intensities of the earthquake which occured on August 13th, 1995, at 23.23 UTC. POTRES 25. AVGUSTA OB 9. URI IN 27 MINUT PO UTC Potres, ki je imel žarišče na območju Slavonske Požege na sosednjem Hrvaškem, so čutili tudi posamezni prebivalci nekaterih slovenskih mest, kjer je dosegel največjo 72 intenziteto IV. stopnje po MSK lestvici.. Po zbranih podatkih so tresenje čutili v Žalcu (rahel žvenket stekla in nihanje luči), Celju (kratek sunek), Ormožu (enkraten sunek z rahlim tresenjem), Ljubljane (v višjih nadstropjih Šiške in Dravelj) in v naselju Dražgoše (preglednica 2). ■ IV MSK • III • II čutili O niso čutili Slika 50: Intenzitete potresa 25. avgusta 1995 ob 9. uri in 27 minut po UTC v posameznih naseljih. Figure 50: Observed intensities of the earthquake which occured on August 25th, 1995, at 09.27 UTC. POTRES 31. AVGUSTA 1995 OB 2. URI IN 29 MINUT PO UTC Še en potres z epicentrom v Polhograjskih dolomitih je imel magnitudo 2,6 stopnje po Richterjevi lestvici in največje učinke IV. stopnje po MSK lestvici. Čutili so ga v Ledinah in Dolah pri Spodnji Idriji, kjer je tresenje spremljalo bobnenje, ki se je spremenilo v čuden "žvižg". V Žireh in Dobravšcah pri Gorenji vasi seje čutilo srednje 73 močno grmenje, prav tako tudi drugod po Poljanski dolini. V Zaklancu in Šentjoštu pri Hoijulu je blago tresenje spremljalo rahlo hrumenje in bučanje (slika 51). O 31.08.1995 02:29UTC O O © IV MSK Škofj a dg°ka O o Ledine © Žiri © Idrij a 5425 Dole <3> -CD- Medvedj e Brdo 5430 O O O (D) O OD Lučine © O Senicica O o o o © © Sentj ošt Butaj nova O Zaklanec o® o © Rovte Drenov Grič- O Dobrova -©n ° O LJ. (no vič o o o 5435 5440 5445 5450 O O o0 © v w Kamnik pod Krimom ' 5455 Slika 51: Intenzitete potresa 31. avgusta 1995 ob 2. uri in 29 minut po UTC v posameznih naseljih. Figure 51: Observed intensities of the earthquake which occured on August 31th, 1995, at 02.29 UTC. POTRES 6. SEPTEMBRA 1995 OB 9. URI IN 47 MINUT PO UTC Eden redkih potresov, ki nastanejo v Istri, je imel magnitudo 2,9 stopnje po Richteijevi lestvici in največje učinke med IV. in V. stopnjo po MSK lestvici. V Brezovici pri Gračišču so prebivalci čutili hipno, močno tresenje tal, v Rižani je bilo tresenje šibko. V Podgorju in Podgradu so prebivalci slišali bolj bobnenje kot tresenje (slika 52). 74 506i> 505;,- 504" 6.09 1995 09:47 UTC Ankaran1 o o o O oo & Sežana %°oo ©8 0° Kozina ¡ff)- o® ° Piran O, II.Bistrica H OO O® O Podgorje p , _ , U KOPER Rižana CD ^dg^ad O -Q> O O Jelovice Brezovi ca-®- 5390 5400 5410 5420 5430 5440 Novokračine 5450 " 5460 -0- IV-V MSK o u <9 0(§> 0UW ^ n J) o Lendava ° o % 51 4 - F Ptui 5490 5500 5510 5520 5530 5540 5550 5560 5570 5580 5590 5600-5610~ Slika 54: Intenzitete potresa 10. novembra 1995 ob 0. uri in 33 minut po UTC v posameznih naseljih. Figure .54: Observed intensities of the earthquake which occured on November 10th, 1995, at 00.33 UTC. 76 POTRES 21. NOVEMBRA 1995 OB 11. URI IN 41 MINUT PO UTC Šibek potresni sunek z magnitudo 2,0 stopnje po Richteijevi lestvici in največjim učinkom med IV. in V. stopnjo po MSK lestvici je zatresel okolico Novega mesta. Rahlo tresenje so čutili prebivalci Novega mesta, Žužemberka in okoliških vasi (Srednji Lipovec, Prapreče, Regrča vas). Žvenketanje šip je spremljalo oddaljeno brnenje (kot oddaljen helikopter), redki so zapustili hiše (slika 55). 508 j 5080- 5075- 5070- 5065- 5060 O Vrh pri q Križu' O "(D Žužemberk Hinje © O .t Smuka O O Zabrdje O o o % Trebnj e O CD Gabr j e O © Srednj i Globodol Straža O F Podreber Sela -©- I V-V MSK © IV © III - F čutili ■ t bobnenje O niso čutili O o o o o o s o o o Dolenj e Kronovo © ©Novo mesto O o o o o o o 21.11.1995 11:41 UTC O O o Semič 5495 5500 5505 5510 5515 5520 Slika 55: Intenzitete potresa 21. novembra 1995 ob 11. uri in 41 minut po UTC v posameznih naseljih. Figure 55: Observed intensities of the earthquake which occured on November 21th, 1995, at 11.41 UTC. POTRES 26. NOVEMBRA 1995 OB 23. URI IN 8 MINUT PO UTC Potres v PolhograjskiH dolomitih je imel magnitudo 2,0 stopnje po Richteijevi lestvici 77 in največje učinke IV. stopnje po MSK lestvici. Tresenje in bobnenje je prebudilo nekaj ljudi v Črnem vrhu nad Polhovim Gradcem. Čutili so ga tudi v Podlipi, Lučinah in Zaklancu (slika 56). V bližini Butajnove naj bi nastala na cesti globoka razpoka. 5116- 5110 5105 5100 5095 509C- Škofja Loka 26.11.1995 23:08 UTC O O Polj ane O Hotovlj a © Puštal O o Ledine O Dobravšce O Črni Vrh © IV MSK -fl> III-IV © III f čutili O niso čutili Lučine