H. številka
I MiMIiil, t črtrtrt. Zl. Mlinarji 1916
XL1X. leto.
•Slovenski Narod" velja v/ LJvblfanl
a rtom dostavljen:
ccto leto naprej pol leta m četrt leta „ c3 mesec „
K 24-. 12—
. 2*-
v upravni šivu pre,en:an:
celo leto oaprej • t • • K 22*—
pol leta      m     . • • •   » 11'—
četrt leta    m     • • • •   # 5-50
na mesec   -     • ■ ■ •   m 1*90
Dopis! ntj se frankirajo. Rokopisi se ne vračaj«. Uicin'itvo: llcallovs ulica &L 5 (v pritličju levoj telefon it 34.
Izfca]« ■— 1 tea zvečer tevzesmaU nedelje lat pravnike.
hiserati veljajo: peterosrtopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat pe 12 viru Par te in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upcavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati it d, to je administrativne stvari.
■ PMimetaa številka velja 10 vinarje-*. ■
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna liske rta4* telefon at 05.
.Slovenski Narod* velja pO poiils
za Avstro-Ogrsko: • za MemBjfi
celo leto skupaj naprej    • K 25*— I celo leto naprej      - . . 3C 33-—\
na mesec   m      »   • .   • 230 1 celo leto naprej • • • . 1\35.—
Vprašanjem glede mseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka* Vpravništvo (spodaj, dvorišče levo), Kaailova ulica št 5, iolsloa šttl>
a zmage pri Vsrdunu
ODLIČEN    USPEH NEMŠKEGA NAPADA VZHODNO REKE MASE. — 2000 FRANCOZOV VJETITi.
Berlin. 23, februarja. (Kor. ur.) VVolrfov urad poroča:
Veiiki giavni stan 23. februarja: Zapadno bojišče.
Z razitrei^vijo v bližini jarkov, ki srao nh 21. februarja osvojili vzhodno Šoucfceza. smo znatno poškodovali sovražno pozicijo. Ste viru kov se te zvišalo tu na 11 east-oikov in 343 mož. Plen znaša 3 strojne puške.
Na višinah ob Mw*\ trajajo arti-
*sk; bol z nezmanjšano silo.
Vzfeodae reke srno napa-1! pozicije, ki tih zgradil sovražnik približno v višini vasi Consenvove-Azan-nes tekom 1 in pol leta z vsem sredstvi utrdbene umetnosti, da bi mogel za nas neuredno vplivati na naše zveze v severnem de!ri pokrajine VVoevre. Napad je predrl pozicije do 3 km globoko na širni dobrih 10 km, na kateri jc bfl izvršen. Pc!eg krvavih izgub je izgubil sovražnik več kot 3000 mož na vjetnikih in mno^o-brojen še nepregleden material.
V GomP AlzacH? smo z napadom osvojili sovražne poziciie 700 metrov na širno in 400 ■ globoko, pri čemer le ostalo 80 vjetnlkcv v naših rokah.
V številnih zračr-ih bouh onkraj sovražne črte so naši letalci nadvladali.
Vrfeovno armadno vodrtvo. *
ANGLEŠKO URADNO POROČILO.
22. februarja. Šestindvajset letal je napadlo skladišča v Donu in napravilo, kakor se domneva, mnogo škode v železniških skladiščih. Vsa letala so se nepoškodovana vrnila. Artiljerija je živahno obstreljevala »arke pri Iiulluchu in severno od Yprskega kanala v Comines. Težke havbice so provzročile veliko eksplozijo v poziciji za topove pri Radinghemu. Sovražna letala so izvršila napad na razna mesta na naši strani. Vojaške škode niso napravila, nekaj civilnih oseb je bilo ubitih.
Bombardiranje Bslforta. Od S. pa do 11. t. m. so Nemci bombardirali Belfort. Prvi streli so
radii 8. t. m. )b 12. in 15 minut opoldne, nato šcie 9. t. m. ob 5. in 30 minut popoldne zopet trije streli, ob 6. in 30 minut zopet štirje streli. One 9. t. m. ob 11. in 15 minut zvečer zopet ea stfd in 10. t. m. ob 3. in 15 minut dva strela v sredino me>ta. Dne 11. t. m. ob 6. in 50 minut zjutraj zopet en strel. Neki nemški zrakoplov je skušal opazovati učinek, francoski zrakoplovci pa so ga prepodili. Ob 11. dopoldne v presledkih 3 do 5 mi-• t 1 strelov. Vsi ti streli so bili oddani iz najtežjih kalibrov na veliko daljavo.
Dne 15. t. m. cb 5. in 40 minut ziutraj jc padla zopet ena težka granata v Belforta, Bakar se je pričel oni strahovit: artiljerijski boj, ki je ves 15. februar napolnjeval vso okolico Bclforta z največjo grozoto.
Francoske slutnje.
Iz Pariza: »Temps« piše v vojaškem pregledu, da se naznanja močna nemška ofenziva proti Verdunu, kjer stoji 5 nemških divizij z močno artiljerijo. Lrs* pravi, da se ni treba zaradi tega emirjati. ker Verdun ni izoliran, marveč leži v črti francoske armade in je v vsakem cziru silno utrjen. Če so si Nemci res izbrali to točko, da izvrše svoj veliki udarec, so lahko pripravljeni na sijajen sprejem.
Uničen »Zeppelin«.
Dne 21. t. m. so pariške vojaške oblasti ukazale, da se po Pariz-: ugasnejo luči. Ob 9. in 3 minut je gorelo samo malo svetilk. Kljub temu je bilo mnogo radovednežev m cestah in trgih. Tekom noči je došlo poročilo, da so videli v St. Mene-houldu >Zeppelin«. ki ie plul proti jugu. in da so ga zbili. Goreč je ^adel na tla. Iz Bnr le Duca poroča; >. da je pful »Zeppelin« z ugasnenin lučmi !?no do 2000 m preti vetru ' zraku. Ko se je približal, so ga ačeli obstreljevati in ena vžigalna erana-ta ga je prebila. Ogenj se je r -širil nato ob celem zrakoplovu, ki gorel brez večje eksplozije in počasi padal. Ko je padel »Zeppelin« na tla, so eksplodirale bombe, ki jih je imel s seboj. Množica, ki se je takoj zbrala, je našla samo še razbite dele zrakoplova.
Diktatura na Francoskem.
Clemenceau očita Briandu, da noče videti, kako se hoče Poincare* s pomečio generalov polastiti diktature na Francoskem.
ENTENTNI PARLAMENT.
Od 21. do 24. t. m. se vrši v Parizu zasedanje ententnega parlamenta. Tri seje se bodo vršile v Parizu, ena v Bordeauxu in nekatere v drugih mestih.
Angleška pomoč Belgiji.
V angleški poslanski zbornici je izjavil lord Robert Cecil. da dobiva belgijski pomožni fond mesečno en
milijon šterlingov za pomoč Belgijcem v zasedenih pokrajinah. Delavci, ki delajo za Nemčijo, niso deležni podpore, zato tudi skoraj nobeden ne dela za Nemčijo.
Angleški kabinet.
Preko Rotterdama poročajo, da se bo število angleških ministrov zvišalo v kratkem od 22 na 23.
Anglija in letalstvo.
Na Angleškem je baje zagotovljeno, da se ustanovi stalni letalski odsek pod vodstvom lorda Derbyja, kateremu bo podrejeno vse angleško letalstvo.
BOJI hRl lAR.VOPOLU. Dunaj, 23. februarja.   (Kor. ur.) Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
Severozapadno od Tarnopola so naše varstvene čete odbile rus^c sunke proti že opetovano omenjenim eksponiranim peste jj-ftnkam naših straL Sicer nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba pf. Hofer, fml.
NEMŠKO   URADNO POROČILO.
Berlin, 23. februarja. (Kor. ur.) VVolFfov urad poroča:
Ve'iki glavni stan 23. februarja:
Vzhodno bojišče. Nespremenjeno.
Vrhovno armadno vodstvo.
RUSKO URADNO POROĆILO.
20. februarja. Na več točkah fronte pri Rigi se je pokazalo mnogo letal in metalo bombe. Nemci silno obstreljujejo z artiljerijo odsek Kirholm - Ikskil. Pri Ikskilu in v pokrajini zapadno od Ogra in zapadno od Propstingshofa (4 km južno od Ogra) poročajo o uspešnem delovanju naše artiljerije. Severno od Krajcburga (12 km od Jakobstata) so vrgli z nems. letal več bomb. Severno cd Dvinska sta poletela dva »Zeppelina« preko pokrajine pri jMu-štelu (20 km severno od Dvinska). Pri Dvinsku je sovražnik stopnjeval svoj artiljerijski ogenj. V bližini Sve-tenskega jezera je razdejala naša ar-
teljerija 2 nemški stražnici. Ob Dnje-stru pri Mihalcih smo zažgali mino, ki je razdejala sovražno žično oviro in mine ter zasula strelski jarek. Sovražni poskusi pregnati nas s težkim artiljerijskim ognjem in bombami iz vdrtine. niso imeli uspeha.
21. februarja. Pri Šlosbergu (16 km severnozapadno od Dvinska) je obstreljevala naša artiljerija neki večji nemški oddelek, ki je ravno delal. Nemci so zbežali. Pri Ilukstu smo zažgali 5 min pod 5 nemškimi stražnicami. Zasedli smo vsled eksplozije nastale jame. Za posest 2 jam se je vnel silen boj. Končno sta ostali v naši posesti. V noči 21. t. m. so vrgli naši letalci nekaj tucatov bomb na mesto in kolodvor v Bučaču. Ko je padla neka 16 kg težka bomba, smo opazili velik ogenj in dim. Druga naša letalska flotilja je vrgla na kolodvor vMonasteriški (15 km zapadno od Bnčača) 10 bomb po 30 kg in 5 bomb po 80 kg. Ob Dnjestru v bližini Ušeiečka je preprečil naš ogenj sovražni peskns približati se našim jarkom.
Ob besarabski fronti.
Iz Črnovic poročajo, da je opažati za ruskimi črtami mrzlično delovanje ruskih čet, premikanje čet in koncentracije. Glasom izpovedi vje-tih ruskih Častnikov je bil v vrhovnem poveljništvu nadomeščen general Ivanov z generalom Kurilovom iz štaba velikega kneza Nikolaja. Baje je okolica carja za nadaljevanje ofenzive na tej fronti, dasiravno se ie mnogo vojaških strokovnjakov izreklo proti temu.
Poljaki in Rusija.
Pariški »Humanite« svetuje en-tenti, da naj stori nekaj za zopetno oživljenje Poljske, morda avtonomijo Poljske v okviru Rusije. List pravi, da ima Rusija največji interes na tem, da postavi Poljsko med sebe in Nemčijo.
Sasonoo o političnem
in vojnem položaju.
Dne 22. t. m. ob 2. popoldne je otvoril car Nikolaj v spremstvu velikega kneza Mihaela Aleksandrovi-ča, živahno aklamiran od poslancev, rusko dumo.
Car je nagovoril dumo, slaveč v uvodu zmago v Kavkaziji, ter nato pozval poslance k uspešnemu delu. Odgovoril mu je predsednik Rod-zianko, nato pa je povzel besedo zunanji minister.
Sazonov.
Izvajal je, da je vlada  slej kot prej odločena nadaljevati   boj tako dolgo, da bo Rusija končno zmagala. Trdil je, da je bila Rusija z zavezniki zapletena v vojno le v obrambo najsvetejših pravic. Ozka zveza z zavezniki   in   popolno   soglasje njih stremljenj jamčita Rusiji uspeh. Težko je bilo doseči to soglasje zaradi velikih razdalj, sedaj pa je storjeno vse, da se to soglasje ne skali. Zastopniki Rusije se živahno udeležujejo vseh vprašanj, ki se tičejo zaveznikov ter bodo skupaj z zavezniki tudi položili temelj za bodočo gospodarsko združenje. To je potrebno, ker je Nemčija dolga   leta   pod j krinko prijateljstva uspavala pozor-1 nost sosedov. To se ne sme ponovi-: ti. Trditev pa, da hočejo   zavezniki J nemški narod popolnoma uničiti, jej brezumna. Kdo bi mogel računati 9 tem, da bi izginil narod 70 milijonov^ duš brez sledu? Zavezniki niso nik^ dar mislili na to. Zahtevajo pa za sej prosti razvoj in se ne dotikajo legii timnih pravic narodov, konec pa mo4 ra   biti   neizprosnemu   egoizmu in-zverinskemu apetitu, ki sta značilna, za prusaštvo. Enkrat za vselej mora biti temu konec, sicer bi bile žrtve zaveznikov brezuspešne.
Zavezništvo v ententi je popolno, nobeden izmed zavezniko-r pa ne izgubi svoje neodvisnosti in osebnosti, ne kakor pri naših sovražnikih, kjer so zavezniki Nemčije njeni vazali. Res težko ie govoriti o Avstro - Ogrski, Turčiji in Bolgarski kot neodvisnimi državami,   ker so
Zločin v Orcivolu.
Francoski   spisal   E. G a b o r i a n.
(Dalje.)
V svojih pogovorih z grofom Tremorelom se je Berta res večkrat tako izrazila, kakor da je nesrečna v zakonu. Sama sebi ni Berta nič skrivala, da ljubi grofa. Kajti po njeni sodbi je bil grof ideal moža in kava-lirja, in jezilo jo je ter žalilo, da grof ni nikoli izdal, kaka čustva goji do nje. Berta se je zavedala, da je izredno lepa, a zdaj je začela dvomiti o zmagovitosti svoje lepote, ker je ostai grof proti njej pač vedno jako vljuden in pozoren, a nič več.
Berta je bila izvedela, da ima grof v hotelu v Corbeilu sestanke z neko tujo damo, a določnega ji ni mogel nihče ničesar povedati, grof sam pa tudi ni ničesar izdal. Tudi na najbolj zvijačna vprašanja je znal tako spretno odgovoriti, da ni mogla Berta ničesar spoznati.
Končno ni mogla gospa Sauvre-svjeva več koriti svoje radovednosti in svoje ljubosumnosti in ko je šel grof zopet na sestanek v Corbeil, mu je Berta skrivaj sledila. Videla je Jenny Fancv in je bila razočarana, čes, saj je dekle res jako čedno, a zelo vsakdanje in neopasno.
Slučaj je nanesel, da je grof. od-hajaje s kolodvora, videl gospo Berto.
»Videl me je in začudil se je, da sem tu,« si je rekla Berta, »a ni me pozdravil«.
»Zdaj vidim, da je vame zaljubljena,« si je mislil grof in čeprav mu ie to laskalo, je vendar bil v dvomih, kaj naj stori. Naposled si je rekel: »Jaz nisem iskal njene ljubezni, jaz je nisem ne zasledoval, ne zapeljeval in zato ni nobenega vzroka, da bi zapustil hišo nfenega moža.«
Grof je res ostal, dasi mu za Berto in njeno ljubezen ni prav nič bilo. Vezalo ga je nanjo le nasprotje do Sauvresvja. Oba sta se zavedala, da sta Sauvresvju dolžna največjo hvaležnost. Tremore! bi bil najbrže propadel in kot pustolovec končal v ječi, da mu nf Sauvresy poskočil na pomoč, in Berta, ki ji je bilo domače uboštvo neznosno, bi se bila gotovo
izpridila, da je ni vzel bogati Sauvre-sy za ženo. In ker ni nobeno nasprotje tako ostro, kakor tisto, ki je nastalo Iz spoznanja, da je človek komu hvaležnost dolžan, zato je naravno, da je to nasprotje zbližalo Berto in grofa.
Tega zbližanja in tega skupnega nasprotja do Sauvresvja ni nihče zapazil. Berta je bila svojemu možu navidezno še bolj vdana kakor prej, in grofova hvaležnost ni imela meje.
A tudi potem, ko sta se Berta in Tremore! že popolnoma porazumela, ni bila Berta srečna. Njeno tajno ljubezensko razmerje z grofom ji ni prineslo tistega nebeškega blaženstva, ki ga je pričakovala, zlasti še ker je bila ljubosumna na Jenny Fancy. Opetovano je zahtevala, nal pretrga grof vsako zvezo s svojo pariško ljubico, a Tremorel je vedno ugovarjal. »Ne zahtevaj tega: samo dokler bo hodilo to pariško dekle k meni, sva ti in jaz varna, da ne obidejo tvojega moža kaki sumi.« Berta je pripoznavala utemeljenost tega ugovora, a sprijazniti se je vendar ni mogla z mislijo, da je pariška lahko-živka njena tekmovalka. Grof se ie res držal svoje pariške ljubice le zato, da je bilo takorekoč zavarova-
no njegovo razmerje z Berto, sicer pa je pogostoma razmišljal, kakor bi se Jenny Fancy iznebil. Ta je bila izkušena ženska in je kmalu spoznala, da ni grofu Tremorelu nič več za njeno ljubezen ter da vzdržuje staro razmerje ž njo le iz drugih razlogov. Vsled tega sta se časih prav pošteno sporekla in nekoč je Fancy pri takem prepiru naravnost povedala grofu svoje mnenje.
»Brez dvoma imaš kako drugo ljubico,« mu je rekla. »Ne vem nič gotovega, a ženske slutnje so o takih stvareh vedno nezmotljive. Toda — čuvaj se! Jaz te imam rada in hočem, da ostaneš moj. Če me zapustiš, te zadene moja jeza in če sem jaz jezna in se mi hoče maščevanja, se ne vstrašim nobene stvari na svetu.«
Od tega dneva je grof neprestano razmišljeval, kako bi se previdno, a varno otresel svoje pariške ljubice. Končno si je napravil primeren načrt in ko je Fancy zopet prišla v Corbeil, se je grof odločil za končni korak.
»Najino razmerje bo treba za nekaj časa, a samo navidezno pretrgati.« je rekel grof svoji ljubici. »Lahko mi verjameš, da te imam od
srca rad, rajše kakor kdaj, toda moje razmere me silijo, da se dobro oženim, drugače se nikdar več ne izkopi jem iz svojega uboštva.«
Grof Tremorel se je zelo začudil, videvši, da njegovo naznanilo ni nič preveč zadelo njegove ljubice.
»Oženiti se hočeš?« ga ie zatemnjeno vprašala Jenny Fancy.
»Moram, ljubica moja! Drugega izhoda ni Zdaj živini že ves čas na stroške svojega prijatelja Sauvresy-ia. Ta je res dober mož, a naposled mora imeti tudi največja dobrota svoje meje««
Mirno in stvarno je potem grof Tremorel pojasnil svoje denarne razmere; popisal jih je tako, da se je Jenny Fancy jokala usmiljenja, češ, to je strašno, da je mož. ki je bil nekdaj prvi lahkoživec v Parizu, prišel tako na nič. da mora živeti od miloščine. Ko je grof končal, ga je dekle prijelo za roko. ga peljalo k oknu in mu pozorno premotrilo obraz.
»Torej samo za to me hočeš zapustiti, da bi se lahko bogato oženil?«
»Edino in samo zato,« je slovesno rekel grof. »Veruj mi, samo to je vzrok.«
Stran 2.
^SLOVENSKI 'NAROD*, dne 24. februarja 1919.
44. štev.
Nemci tam prevzeli moč v armadi in v vseh panogah uprave.
Nato čestita Francoski k energiji, s katero pripravlja zmago. Tudi iiesporazumljenja z Anglijo so popolnoma odstranjena. Italijanske čete, ki izkušajo vse težkoče vojne v gorah preganjajo sovražnika korak za korakom iz pokrajin, katerih prebivalstvo je že dolgo sanjalo o povratku k domovini. Ob balkansko-jadranski obali se bore Italijani ob strani zaveznikov proti skupnemu sovražniku. Nedavno sta se Italija in Japonska pridružila londonski pogodbi, ki je bila podpisana 30. novembra 1915 v Londonu. Misliti bi bilo, da bodo enkrat za vselej utihnile brezmiselne vesti o separatnem miru.
Žalostna   poročila   prihajajo Iz pokrajin ki jih je sovražnik zasedel, iz Poljske, Belgije in Srbije. Povsod groza in beda.   Edino kar moremo storiti je, da zukličemo tem žrtvam: Pogum! Ura odrešitve je bila! Kakor kruta   ironija se sliši   pri tem nemška   samohvala,   da izkazujejo prebivalstvu dobrote.   Posebno ponosno je nemško časopisje nad ustanovitvijo   poljskega   vseučilišča v Varšavi To je past, v katero so ho-teli vjeti Poljake. Neuspeh pa je goltov. Od početka vojne že je napisala /Rusija   združenje   delov razkosane /poljske na svoje zastave.   Kako pa jse vidi to zedinjenjc v Nemčiji. Ka-] kor hitro se je posrečilo   Nemčiji in Avstro - Ogrski vdreti   na Poljsko, j so takoj med seboj razdelili še ta kos i do tedaj nerazdeljene  Poljske. Pri. j tem pa izpolnjujejo Poljakom podre-j iene želje, tako   da celo pozabljajo* Poznjancev,   kjer   Nemci uničujejo-1 vsepoljske elemente. Govori se celo, da nameravajo Nemci za imaginarne obljube v zasedenih pokrajinah na-1 brati nekaj stotisoč Poljakov, da jih \nato žrtvujejo triumfu germanizma. JTega Sazonov o Poljakih noče ver-/jeti.
O nevtralnih državah je Sazonov !e kratko omenil, da obvladuje Rusijo napram švedski odkrito prijateljstvo in da želi, da bi te vezi tu-di v bodoče ostale. Samo umetno bi se dal izzvati spor. Niti ne isee 5>ved-ska povečanja na račun Finske, niti Rusija na račun švedske. V drugi smeri išče Rusija izhod do morja. Romunska je ostala nevtralna. En-tenti je to prav. prepričan pa je, da Romunska svojih interesov ne bo poatahfla in v odločilni uri uresničila svojo narodnostno enotnost. Računati sme na podporo.
Omenil je nato odpoklicanje če: z Galipolija in izkrcanje čet v Solu-jnu. Primera z Belgijo šepa. Mirno Izkrcanje v Solunu ne obsega niti naj-tnapjšega atentata na pravico, ker jdaje neki člen londonske pogodbeniki izmed treh varstvenih držav pravico izkrcati čete na Grškem, ^katero so one osvobodile. Poleg te-jga je to zahteva] šef grškega kabi-4 netii. ki je videl v tem koraku sred-stvo, da bi mocrla Grška izpolniti svoje obveznosti napram Srbiji.
O Srbiji pravi, da je imelo srbsko vrhovno vodstvo možnost preprečiti s hitro ofenzivo bolgarsko mobiiizacijo, Srbija pa ni hotela prevzeti odgovornosti, da bi bila ona pričela z bratomorno vojno. Ta velikodušnost ni našla v Grški odmeva. Grška vlada si je tolmačila napram Srbiji prevzete dolžnosti po svoje. Srbska vojska je vršila čudeže junaštva in vztrajnosti ter si končno izsilila pot do morja, od koder so jo prepeljali na Krf. Seveda ta vojska, na katero so navalili meseca oktobra Nemci, Avstrijci, Ogri in Bolgari, ni več tako številna, jamči pa za vstajenje Srbije. Tragična uso-
Verjamem ti,« je rekla Jenny Fancv in se začela oblačiti, kakor da se ni ničesar zgodilo. Odhajaje se je še enkrat ustavila:
Torej je med nama vse pri kraju.«
»Ne morem si za zdaj drugače pomagati.<-
»Prav! Če si me res odslovil le zato, da bi se mogel bogato oženiti, se ti ne bom nikdar več v življenju približala. Toda zdaj ti povem, da ti tega ne verjamem, kar si mi povečal. Ti se me hočeš iznebiti, da bi lahko imel drugo metreso. A če to res storiš, potem — gorje tebi in njej.«
Fancv se je okrenila in je odprla vrata, grof je pohitel za njo in ji je ponudil roko.
Vsaj roko mi daj za slovo.«
»Ne,« je rekla Fancv in je odhitela po koridoru.
Grof je stopil k oknu in je s pogledi sledil na kolodvor hiteči ljubici, dokler ni izginila izpred njegovih oči.
:,Prijetno to pač ni bilo, a vendar ne tako hudo, kakor sem se bal. Dekle ima le dobro srce.«
(Daljo prfbodajtt.)
da tudi ni prizanesla Crni gori. Kralj z delom kraljevske rodbine in vlado je zapustil kraljestvo, da mu ni bilo treba podpisati sramotnega miru. Iz Francoske je naročil princu Mirku, da naj reši črnogorske čete in jih združi s Srbi ter je prepovedal njemu in ostalim ministrom stopiti v katere koli dogovore z Avstro-Ogrsko.
Diplomacija entente ni izvolila najkrajše in najsigurnejše poti, da bi bila pridobila Bolgarsko na svojo stran, morda pa se niti v tem slučaju ne bi bilo posrečilo odvrniti cd Srbije katastrofo, ker so sporazumne vojaške operacije na Balkanu za zaveznike skrajno težavne.
Dne 3. februarja (16. februarja) je padla trdnjava Erzerum in ruske čete so napredovale. Ko smo se jumaknili iz Vana, so Turki ravnali %e bolj kruto proti Armencem.
Govoril je nato o nemški nameri ustvariti iz Turčije ogromno germansko - ozmansko državo od izliva Schelde do Perzijskega zaliva kot novi kalifat berolinski. To bodi po naziranju vsenemcev smrtni sunek Rusiji in Angliji. Toda če bi bilo tudi to mogoče, bi taka država razpadla, ker bi ne obvladovala morja.
Razburjenje v Perziji je zahtevalo pomnožitev ruskih kontingentov. Po par odločilnih akcijah ruskih čet se je položaj v Perziji izboljšal. Šah je izrazil carju svojo uda-nost ter hoče zasledovati Rusiji in Angliji ugodno politiko. Razmerje napram šahovi vladi je sedaj normalno.
Japonska se neprestano udeležuje vojne zlasti na način, ki je dragocen za Rusijo. Rusko - japonsko razmerje se je ojačilo in zadnji sledovi nekdanjih predsodkov so izginili.
ŽIVAHNI ARTILIERUSKT BOJI NA PRIMORSKI FRONTI.
Dunaj. 23. februarja. (Kor. ur.) Uradno se razglaša:
Italijansko bojišče.
Živahnejši artiljerijski boji ob primorski fronti trajajo. Za sovražnimi črtami smo opazovali večje požare.
Namestnik nač?i-?ka generalnega štaba pl. Kofer fmL
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
21. februarja. Na vseh frontah nikakega posebno omembne-ga dogodka.
Ob Soči.
Iz raznih poročil je razvidno, da razvijajo Italijani vedno živahnejše artiljerijsko delovanje ob vsej primorski fronti. Za sovražnimi črtami se je opazilo velike požare.
Strah   pred avstro-ogrskimi letalci.
Italijansko časopisje je sicer zadovoljno, da drugi napad c. in kr. letalcev ni zadel Milana, ali je v -tra-hu, da se bodo napadi sistem: čno ponavljali. »Corriere della ^ era« pravi, da more biti obramba n logo energičnejša. Ko so napadli italijan-ski letalci Ljubljano, se je posrečilo c. in kr. četam, da so sestrelile na tla italijansko letalo. Italijanom pa se ni posrečilo v Lombardiji sestreliti kako avstrijsko letalo, ker je premalo letal na razpolago. — Da, da, napad na Ljubljano je drago stal Italijane. Nobenega zaželjenega uspeha, izgubili pa so eno veliko letalo in dva letalca. Tožijo pa vedno, da imajo premalo letal in letalcev.
Nov italijanski hidroplan.
»Secolo« poroča iz Rima, da je ameriška letalska tovarna Curtis izdelala nov 9700 kg težak tronad-stropni hidroplan ki more imeti seboj 3000 litrov bencina In 360 litrov olja. Motor razvija 1000 konjskih moči, odgovarjajoče hitrosti na uro 120 kilometrov in akcijskemu radiju 1000 kilometrov. Oborožiti se more letalo do teže 1300 kilogramov, tako, da poleg več strojnih pušk in municijske množine je na tej ogromni zračni ladji prostora še za top malega kalibra. Hidroplan je zgrajen za Italijo.
V varstvo cerkvenih zgradb.
»Secolo« poroča iz Rima, da je papež po obstreljevanju Ravene s strani avstrijskih letalcev nunciju na Dunaju ukazal, naj posreduje prijateljsko pri avstrijski vladi, da se za bodoče prepreči obtsreljevanje cerkvenih zgradb.
Na Markovem stolpu v Benetkah ni nobene strojne puške.
»Tribuna« poroča, da je papež s posredovanjem dunajske nuncijature avstro-ogrski vladi izročil izjavo beneškega patrijarha,   v kateri zago-
Tudi na Japonskem so spoznali politično in gospodarsko nasilnost Nemčije na Kitajskem, ki je neprestano ogrožala mir v Vzhodni Aziji.
Upati je tudi poleg sedanjih prijaznih političnih odnošajev napram Ameriki, da bo prišlo tudi do gospodarskega zbližanja.
Končno se je zahvalil Španski in Holandski za varstvo Rusov v inozemstvu ter končal:
Zadnje besede, ki jih hočem danes tu izgovoriti, naj izrazijo upanje, da bosta pokazala moč in navdušenje, ki ste io kazali od početka vojne tudi zunaj države prijateljem in sovražnikom, da se čutite z vlado edine v službi domovine, da bo ostala nedotaknjena, tako da ne bo mogel reči nikdo, niti prijatelj, niti sovražnik, da bi se bila ta sila zmanjšala, ker le ta sila je porok za našo zmago.
DROBNE VESTI IZ ITALIJE.
O pristanišču v Genevi dohajajo poročila, ki slikajo v vedno žalost-nejši luči položaj v tem važnem obmorskem mestu. Ne morejo izkla-dati blaga, koncem decembra je ležalo tam blaga za 450.000 ton, tako potrebne volne je ležalo tam 45.000 zavojev. Potem pa ni železniških vozov na razpolago, da bi blago odpeljali v notranjost dežele. Italijansko gospodarsko grozovito trpi.
Vinska letina 1915. je bila slaba. Vsled znatnega izvoza zadnjih let ne presegajo zaloge stare letine 6 do 7 milijonov hektolitrov, dočim zna^a normalna poraba 48 do 50 milijonov hektolitrov. Cene seveda vsled tega strahovito rastejo; velika je potreba za armado. Francija tudi ne more pomagati, ker je imela sama slabo vinsko letino.
Generalmajorji Caparelli, Fa-conti, Pezzini in Guerrini so stavljeni na dispozicijo. Generalmajor Ouarglia je poklican nazaj na svoje mesto.
V Italiji se širijo sumljivi požari. V kraju Gepli pri Genovi je zgorela velika tovarna za predelavanje surove volne in del velikega mlina. V kraju Viko v videmski provinci je požar uničil 30 hiš. Vojaki so vdušili končno razsajajoči ogenj.
Zveza Industrijalcev gornje Italije, V kateri je nad 400 velikih tvrdk, je poslala vladi spomenico o brezupnem položaja gorenjeitalijanske industrije, v spomenici se zahteva oprostitev davkov za čas vojne. Delavci v gorenji Italiji izjavljajo, da opuste vsako delo, ako se bodo še dalje nižale plače.
V otvoritveni seji dume je na-glašal predsednik Rodzianko v svojem govoru med drugim historični pomen carjevega poseta v dumi in edinost med carjem in narodom, ki je za Rusijo velikega pomena. — Ob živahnem pritrjevanju je predlagal nato predsednik poslati carju čestiike. Govornik se je nato spominjal globoke boli, s katero je izvedela Rusija za usodo bratske Srbije. Dolžnost Rusije je, da najde to-lažilne besede in da Srbiji pogum in upanje n? vstajenje. Predsednik je končal s tem, da je izrazil nado na končno zmago in pozval dumo neumorno delati na razvoj produktivnih sil dežele ter zahteval ozko in odkrito edinost med vlado in narodom kot jamstvo zrnate, brez katere ne bo miru. marveč se bo nadaljeval boj brez milosti do konca.
Vojna z Italijo.
Dogodki na Balka
tavlja, da ni na Markovem stolpu nikake strojne puške. Papeško državno tajništvo hoče imeti vpogled v ta dokument.
»Agenzia Štefani« proti vojnoporoče-valskemu stanu.
Poluradna »Agenzi Štefani« se spodtika nad dementiji našega vojno-poročevalskega stana, češ, da jih ne izdaja armadno vrhovno vodstvo, ampak vojnoporočevalski stan, tako da vrhovno vodstvo nima odgovornosti. Nasproti temu se omenja: da se dementiji ne priobčujejo v uradnem dnevnem poročilu, ker bi trpel pregled vojnih dogodkov, katere treba podajati v kratkih poročilih. Dementiji pa so vsi podprti s precizno navedbo časovnih, krajevnih in vojaških podrobnosti, takih podrobnosti umevno ni tam, kjer je italijansko poročilo docela izmišljeno. Vojnoporočevalski stan je pod poveljstvom c. in kr. generala in organ armadnega vrhovnega vodstva določen že po organizacijskih odredbah za armado v vojni.
Italija noče vojne z Nemčijo.
»Stampa«, glasilo Giolittijevo, izjavlja, da ni verjetno, da bi Italija napovedala Nemčiji vojno. Tudi je pričakovati, da pride med Nemčijo in Italijo kvečjemu do preloma diplomatičkih zvez.
Pred otvoritvijo italijanskega parlamenta.
Salandra se je posvetoval s predsednikom poslanske zbornice glede končnih ukrepov za parlamentarno delo. Na dnevnem redu prve seje ne bo nikakih vladnih poročil.
Stališče republikanske stranke.
Milanski oddelek republikanske stranke je razpravljal o stališču, katero naj se zavzame prihodnjo nedeljo v Rimu na zborovanju strankinega odbora, in sicer ali način vojevanja in izid možnosti rešitve nacionalnega problema dovoli še republikancem, da bo trpela monarhijo in sedanjo vlado. Tudi so se spodtikali nad rezultati Briandovega potovanja v Rim in nad razmerjem Italije do Nemčije.
Tepeni TržačaiH.
»Popolo d* Italia« poroča iz Flo-rence, da je v predmestju več mladih Tržačanov po ulicah prepevalo in kričalo ter se navduševalo za italijanski Trst in za Italijo in demonstriralo proti Avstriji. Zbralo se je večje število meščanov in ti so kri-čaške Tržačane s palicami nabili. Tržačani so hoteK zbežati v tramvajske vozove ali vozniki jim niso v vozove pustili. Slednjič so posegli vmes karabinerji, ki so napravili mir šele po hudi borbi, v kateri je padk> tudi par strelov. Aretiranih je bilo nekaj oseb, med njimi dva vojaka, ki sta bila na dopustu. Irredentisti v Florenci, kjer jih je nekoliko stotin, so radi tega dogodka vsi iz sebe.
BOMBE NA DRAC.
Dunaj, 23. februarja. (Kor. ur.) Uradno se razglaša:
Jugovzhodno bojišče.
Jugovzhodno od Drača smo vrgli nasprotnika iz neke prednje pozicije. Neki avstro - ogrski letalec je metal na italijanske ladje v pristanišču v Draču bombe. Neka transportna ladja je začela goreti in se je potopila.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml.
NEMŠKO   URADNO POROČILO.
Berlin, 23. februarja. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan 23. februarja:
Balkansko bojišče.
Nespremenjeno.
Vrhovno armadno vodstvo.
Nova  izjava črnogorskega ministrskega predsednika Mijuškoviča.
Dunaj, 23. februarja. Crnogorski ministrski predsednik Mijuškovič je v francoskin listih 22. t. m. objavil naslednji komunike: Navzlic izrecnim izjavam, ki jih je pred kratkim dal časopisju načelnik črnogorske vlade, ki je s kraljevsko rodbino pobegnil na Francosko, ne neha avstrij-sko-nemška diplomacija delovati. To delovanje ima vsekako namen, pro-vzročiti zmešnjave in dvome v javnem mnenju. Avstrijsko-ogrski poslanik v Madridu je pravkar izdal noto, glasom katere so doma ostali člani črnogorskega kabineta sporočilu kralju, prošnjo, naj jih pooblasti, skleniti mir. Na srečo se ne bo dala nobena zavezniška ali nevtralna vlada vjeti v tako nerodno nastavljeno past. Ce sta se kralj in načelnik njegove vlade svoj čas čutila primorana, dati jasno povelje, ne pogajati se pod nobeno pretvezo, se to gotovo ni zgodilo za to, da bi se danes ugodilo prigovarjanju vseh, ki ravnajo pod pritiskom vsiljeneev, o katerih se vć, da porabijo vsako prisilno sredstvo. Tudi je dobro ponoviti, *da se nahajata kralj in zakonita vlada črnogorska v enakem položaju, kakor vladarja in vladi Belgije in Srbije. Usodo Crne gore so njeni edini odgovorni poglavarji, ki se nahajajo na Francoskem, izročili varstvu velikih zaveznic, ki imajo zagotovilo, da ne bo o ničemer posebnih pogajanj. — Temu se na tukajšnjem merodajnem mestu pripominja: Povodom te nove stilistične vaje brezposelnega črnogorskega ministrskega predsednika zadostuje opozorje-nje na zadnje razglasilo, po katerem so se v Crni gori ostali črnogorski ministri res obrnili s sporočilom do svojega v inozemstvo pobeglega vladarja s prošnjo, naj določi pooblaščence za mirovna pogajanja z Av-stro-Ogrsko. Ce bo kralj Nikolaj to željo svojih ministrov izpolnil ali ne, to je stvar, ki se tiče samo njega in njegovih ministrov. Tudi je popolnoma prepuščeno kralju Nikolaju, kako misli, da varuje najboljše svoje in svoje dežele interese. Za Avstro-Ogrsko, ki je hotela s svojo pripravljenostjo za mirovna pogajanja le izpolniti na kraljevo prošnjo dano obljubo, je glavna stvar to, da tudi sedanje stanje v Cmi gori popolnoma odgovarja interesom monarhije in potrebam črnogorskega prebivalstva.
Odhod srbskih fn črnogorskih čet iz Albanije.
Preko Rotterdama javljajo: Iz Albanije je odšlo 125.000 (?) Srbov in Črnogorcev na Krf, 20.000 pa jih je ostalo še v Albaniji.
Petrogradska »Rječ« je izvedela, da so 3 četrtine črnogor. armade kapitulirale, ena Četrtina pa se le umaknila v Albanije
Kakor poroča »Az Est«, je izjavil bivši srbski poljedelski mmister Sto-janovič, da je izgubila Srbija v obeh balkanskih in v sedanji vojni 200.000 mrtvih ter tri milijarde frankov. Vsega skupaj je bilo na Srbskem mobiliziranih 700.000 mož.
Črnogorske čete na Krfu.
Kakor izjavlja avstro - ogrski konzul Edl, kateremu se je posrečilo zbežati s Krfa in priti na Dunaj, se nahaja na otoku Krfu tudi približno 2000 črnogorskih vojakov z generaloma Martinovičem in Jankovičem na čelu
Obstreljevanje Valone.
Pariški »Journal ~ poroča iz Brindisi. da je bombardiranje Valone v vojaških italijanskih napravah v okolici provzročilo številne žrtve, baje 80 oseb. med temi italijanski konzul s svojo družino.
Pred Solunom.
»Corriere della Sera« javlja znova iz Soluna, da pripravljajo Nemci, Bolgari in Turki ogromen napad na Solun, ki da se bo v !:rat-kem pričel.
Francoski listi zopet v to ofenzivo ne verjamejo, pač pa zahtevajo, da naj pričnejo ententne čete prodirati proti severu.
Grško-bolgarski   Incident   pri Doj-ranu?
»Agence Havas« javlja iz Soluna: Neka bolgarska patrulja je prekoračila pri Dojranu grško mejo ter je naletela na grško patruljo, s katero se je začela obstreljevati. Bolgari so se umaknili. Dva sta bila ubita, Grki so imeli enega ranjenega.
Grško-italijanski incident poravnan r
Italijanski listi poročajo: Itali-I janski poslanik v Atenah je imel z ministrskim predsednikom Skuludi-som, grški poslanik v Rimu z ministrskim predsednikom Salandrom konferenco radi protiitalijanskih napadov v grški zbornici. Incident se je poravnal z oficijelnimi izjavami.
Konzuli  centralnih  držav na Kreti aretirani?
»Dailv Mail« poroča iz Aten, da so četverozvezne čete aretirale nemškega, avstrijskega, bolgarskega in turškega konzula v Kandiji na Kreti. Ta vest še ni potrjena.
Položaj v Romuniji.
Francosko časopisje se živahno peča z dogodki v Romuniji ter izraža mnenje, da se bo Romunija skoraj odločila. V Bukarešti razvijajo rusofilski krogi zlasti po padcu Er-zeruma novo živahno agitacijo. Kralj Ferdinand je sprejel ruskega poslanika v posebni avdijenci. Nekateri francoski listi vedo povedati, da je romunska vlada že izjavila, da se bo gotovo pridružila ententi. »Petit Parisien« pa svari pred temi senzaci-jonalnimi poročili, ker da so zaenkrat brez podlage.
Z Dunaja poročajo: Romunski aristokrat princ Nikolaj Ghika je prispel iz Bukarešte na Dunaj.
Boji na morju.
Pomorska bitka v Severnem morju?
»Kolnische Ztg.« poroča iz Chri-stianije, da je morje vrglo na obal pri Skudesnaesu na otoku Karmos les neke potopljene ladje, tudi dele miz z miznicami. V eni miznici so našli molitvenik nekega angleškega mornariškega duhovnika. Vse kaže, da se je vršila pomorska bitka, v kateri se je potopila vsaj ena ladja.
V Bosporu. Berolm, 23. februarja. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: K poročilu lista »Times« iz Soluna, da je neki angleški podmorski Čoln v Bosporu po-topU neki vlačilni parnik in 6 jadrnic,
44. štev.
.SLOVENSKI NAHOD", dne 24. februarji i»i§
Stran 3
emo z merodajnega mesta, da Je
jo poročilo vsekozi izmišljeno. Od ionca. preteklega leta niso videli v tfarmarskem morju   nobenega so-ražnega podmorskega čolna.
Potopljeni parnikl.
V Lovvestoft so pripeljali moštvo jveh ribiških bark potopljenih v Se-ernem morju. Pri Galloperju je za-[el nizozemski parnik »La Flandre« >b mino in se potopil: 2 moža je re-|šil neki angleški parnik.
Angleški parnik »Dingle«. obsegajoč 600 ton. je bil potopljen. Samo len mož posadke je bil rešen.
Angleški podmorski čoln »H 6«.
Angleški podmorski čoln »TI 6«, |tf je nasedel v Shirmonikoogu, se je posrečilo dvigniti ter ga bodo pripeljali v Nieuwediep.
Nemški mornariški šef umri
Berolin, 23. februarja. (Kor. ur.) Dosedanji šef nemskeca brodovja v on Poni je tu umrl.
Turška vojna.
TURŠKO   URADNO POROČILO.
23. februarja. Z raznih front In: dospelo nobeno poročilo, ki bi po-Irocalo o kaki veliki izpremembi.
Rusko poročilo iz Kavkazije.
20. f e b r u a r j a. Pri zasledovanju Turkov smo vieli nadaljnjih 49 častnikov in 2500 mož, vpienili 6 topov, mnogo orožja in transport municije in vojnega materijala. Tekom boja za Erzerum smo vpienili eno turško zastavo.
Amerika in Nemčija.
Stališče Amerike napram nemški noti o oboroženih trgovskih ladjah.
Dve naziranji si stojita nasproti de oboroženih trgovskih ladij, ameriško naziranje. ki je spoznati iz nekega iatervhra z državnim tajnikom Lansingom, in naziranje centralnih držav.
Naziranje centralnih držav je to-Ie:
1. Oboroženih trgovskih ladij, tudi če so oborožene samo v obrambo, ni smatrati za miroljubne ladje po mednarodnem pravu.
2. Trgovske ladje entente niso oborožene samo za obrambo, marveč tudi za napad, kar je spoznati iz -jih nastopa in tajnih instrukcij.
3. Centralne   države smatrajo sako s topovi oboroženo trgovsko adjo za vojno ladjo.
4. Po 29. februarju bodo centralne države nastopile proti vsaki taki ladji, kakor proti vojni ladji.
5. Državljani nevtralnih držav naj ne uporabljajo oboroženih trgovskih ladij, zato se to naznanja.
Stališče Zedinjenih držav pa je glasom Lansingovih izpovedi to-le:
1. Trgovske ladje smejo biti po zaziranju Amerike oborožene za •'hrambo, nikakor pa ne za napad.
2. Treba pa je sedaj veljavne principe eboroženja trgovskih ladij žzpiem—M. Za napad bi bila ladja oborožena, če bi bila močnejše oborožena, kakor so oboroženi podmorski čolni.
3. Izpremembo principa o oboro-ženju trgovskih ladij bi morale odobriti vse bojujoče se države.
4. Ker taka izprememba sedaj med vojno ni mogoča, bo nastopala Amerika po teh principih:
a) Pridržuje si sama določiti, katera ladja, ki do-spe v kako njeno pristanišče, je oborožena samo za obrambo.
b) Za enkrat ne namerava svariti ameriških državljanov pred potovanjem na oboroženih trgovskih ladjah.
c) Ce bodo trpeli vsled torpediran Ja škodo ameriški državljani bo "'ada nastopala v vsakem posebnem slučaju po svojem preudarku.
Ce bo kak ameriški državljan izgubil svoje življenje na takem par-niku, ki bi ga Nemci potopili brez ' varila, bi to smatrale Zedinjene države kot kršitev mednarodnega prava in izrecnih zagotovil nemške vlade.
5. Proti izjavi centralnih držav, da bodo brez svarila torpedirale vsako oboroženo trgovsko ladjo, Ame-rika ne bo protestirala, pridržuje si Pa vprašanje, koko bodo centralne države raz^očale med oboroženimi in neoborožemm" parniki.
Nemški državn* teHk o oboroženih ladjah.
»Lokalanzeiger« priobčnje razgovor berolmskega zastopnika Ve\vyork \Vorlda« z državnim tajnikom von Jakovom, ki je podrobno dokazal, da ne obstojajo več vzroki, ki so svoj čas ustvarili zakon, da se ^mejo trgovske ladje v obrambo obo-i ^zevati, ker piratov več ni. S tem i   ie prenehal tudi zakon. Oborože- ,
van|e trgovskih ladij, češ da se bodo
lahko branile, je samo finta. Te trgovske ladje so samo vojne pomožne križarke in je ravnati z njimi kot takimi. To bo Nemčija tudi storila, ko bo potekel rok, ki ga je dala nevtralnim državam.
NEMŠKI  VELEPOSLANIK GROF BERNSTORFF ODPOKLICAN?
»Agence Havas* in »Reuter« javljata iz Novega Jorka, da zahteva Amerika odpoklica-nje nemškega ve le poslanika grofa Bernstortfa in da se je razvila med Nemčijo in Ameriko nova diploma-tična kriza.
»Agence tlavas« javlja: V ameriškem časopisju je izšla oficijalna izjava; ki pravi da se je nemški veleposlanik pregrešil proti diplomatič-nim običajem s tem, da je spravljal v liste lažnjiva poročila. To izjavo da je smatrati kot predigro predsto-ječe diplomatične krize med Nemčijo in Ameriko.
Reuter poroča: Vsi ne\vyoršk! jutranji listi očitajo grofu Benis-torffu, da ie organiziral v nemškem veleposlaništvu pravcato informacijsko pisarno ter poskušal pridobiti amerikansko javno mnenje za centralne države s tem, da je razširjal poročila, ki zapeljujejo v zmoto. Nev.vorška »Tribune« trdi: Vladni krogi očitajo grofu Bernstorffu nepošteno obnašanje. Podobno poročajo zlast" tudi »Nev* York Herald«« in »Nc\v York Times«.
Berlinski listi beležijo vse te vesti z začudenjem in rezervo. »Frankfurter Zeitung« javlja iz Berlina, d a o vsem tem berlinski uradni krogi ničesar ne ved 6. Vsekakor na očitanja, ki jih izreka amerikansko časooisje, niso zadostna, da bi upravičila odpoklicanje veleposlanika Bernstorffa ali pa celo pretrraroe diplomatičnih stikov. Očitek, da grof Bcrnstorff ni postopal pošteno (»fair«), je gotovo popolnoma neupravičen.
»M. K IC« poroča;o oficijozno iz Berlina: Vest. da zahteva Amerika odpok'icanja veleposlanika Bernstorffa je izmišljena. Priobčil jo je pariški >^Matin«, »Agence Ha vas« pa jo je razširila po ostalem svetu.
Ogrski državni zbor.
V poslanski zbornici je 23. t. m. domobranski minister H a z a i zavrnil obdolžitve, da bi se v armadi ravnalo slabo z Madžari. Navedeno ie bilo pet konkretnih slučajev in se glede njih vrši sedaj preiskava. Uspeh preiskave se naznani parlamentu. Posl. Simonvi je interpeliral vlado, če je preskrbela, da se bo izvršil po končani vojni prehod v normalne razmere brez težav in nevarnosti. Ministrski predsednik grof Tisza je pritrdi! naziraniu, da je treba po možnosti že sedaj preskrbeti za Čas, ko nastane mir, a danes še ni videti kdaj bo možno se s tem praktično baviti. Zdaj treba, da sc k n-centrirajo vse sile na rešitev vo A namenov in zato ne kaže začet že sedaj velike akcije za čase. ki so nI >e v nedog^edni bodočnosti. — P si. Pozsgav je interpeliral zaradi i g klica črrovojnikov, starih 43 dr 91 'et, češ, nai se uh pusti domov, r> kler niso onravliena pomladanska dela. Domobranski minister je izjavil, da to ni mogoče, a ukazano je, da bodo tisti, ki so prosili za oprostitev, lahko ostali doma, dokler ne bodo "jTh prošnje rečene. — Poet Bakonv je irtternelir^ zaradi vofiltat pravice tistih, ki ?o Vpoklicani k voinkom. Ministrski predsednik je izjavil, da nrememba sedanjega volilnega zakona ni času primerna.
\i mm
M
Gorica. Iz raznih poročil: V Ptračicah je granata treščila blizu čuvaja Pavletiča. razmesarjen je ležal tam tri ure. potem so ga vzdignili in nesli v bolnico, kjer je umrl. Na Gorisčeku je granata razbila vodno napeljavo iz Kromberga. ranjeni sta bili dve ženski in en vojak. Dalje časa že streljajo proti vili VVindspach pod Kostanjevico, težke 2S cm granate padajo tja. Vila ie močno poškodovana, istotako hiše Stolfova, Ramotova. šola Fungnlli in Ritterje-va palača. Ob poti na Kostanjevico so porušene tri hiše. ena je Delpiero-va. Na Bukovico pri Renčah ie padlo šest granat 9K cm. — Ulica Sv. Klare, katero so obstreljevali Italijani že lani poleti, je zapuščena, stanuje v celi ulici samo ena ženska s svojo hč-rko in dve sestri v zavodu »Notre Dame«. — V ulici za vojašnico in v ulici Morelli ie vse zaprto, izvzemš! eno gostilno. Na Kornu je odprta trgovina jestvin Čermclj. gostilna zraven, mesnica Frandoličeva. Valentonuzzi in Drašftekova trgovi-
na. V Semeaiški ulici je skoro vse zaprto, hiše razpokane. Fon je še doma in prodaja klobuke. — Zadnje dni so zadeli vojaki demolirati gorenje dele nekaterih hiš, ki so bili nevarni za pasante in so pretili, da povzročilo notrane poškodbe v dotičnih hišah. — Dve granati sta padli na dvorišče trgovsko-obrtne zbornice, ena na streho sosednje hiše, katero je prebila in razbila v drugem nadstropju eno stanovanje. V sosednji sobi sta se igrala dva otroka, eden 11, drugi 3 leta star, popolnoma mirno. Poškodovana nista.
Odlikovanje Rdečega križa. Bronasto častno svetinjo so dobili: finančni koncipist dr. Oskar F e 11 n e r v Trstu, pristav državnih železnic Rudolf G r o s s in finančne straže nadpaznik Josip Gustinčič v Trsta, finančne straže nadpaznik Fran S m o 1 e j v Gorici in finančne straže nadpaznik Leopold S t o 11 e r v Pulju.
Dve nad vojvodin ji v Trstu. Z
Dunaja poročajo 23. t. m.: Nadvojvo-dinji Marija Tereza in Marija Annun-ziata sta odpotovali v Trst.
Ribe v Trstu. V času od 13. do 19. februarja je bilo v Trstu na trgu 1290 kg rib.
Podaljšanje roka za preseljevanje v Trstu. Doba veljavnosti odredbe primorskega namestništva glede roka za preseljevanje z dne 19. avgusta 1915 sc podaljša do 24. maja 1916.
Kdo kaj vć? Družina K o c m a n od Sv. Ivana pri Devinu išče Marijo in Karola N a r d i n. Slednji je bil mojster v ladjedelnici v Tržiču na Primorskem. Pogrešata se od 23. maja 1915. Kdor kaj vć o njiju, naj to blagovoli sporočiti na naslov družini K o cm a n v Polzeli št. 25 pri Celju na Štajerskem.
Razpis fliper dva. Razpisuje se štipendij v znesku letnih 600 K ustanove Nj. Prcvzvišenosti deželnega glavarja grofa Franca Ccronini-Cronherg, ustanovljene v spomin na 40!etnico vladanja Njegovega Veličanstva presvitlega cesarja Franca Jožefa T. Pravico do tega štipendija imajo ubožni dijaki na vseučilišču ali na enakem učnem zavodu v tuzemstvu, ki so pristojni v deželo Goriško - Gradišćansko. Štipendij ostane obdarovanemu dijaku do normalne dovršitve njegovih visokošolskih študij. Prosilci naj predložijo deželnemu odboru croriškemu (sedaj na Dunaju I. Parlament) svoje prošnje do 16. marca t. 1. Prošnjam naj priložilo krstni list, domovnico, ubožni list in ačna spričevala kakor tudi dokazilo, da pobaiajo visoko šolo.
Dnevne vesti.
— Odlikovanja. Srebrno hra-brostno svetinjo 2. razreda so dobili: četovodje Friderik T c m a š e k , Franc Filipič, Martin Kokolj, Ivan Noval:, Anten Pepernik, Rok S e v c r , Andrej S k e t, Martin Štor n Franc Zupane, poddesetnika Ivan I n k r t in Franc K o-s t a n j š c k , infanterista Franc H e r c c I j, F. M i k u š in Jakob P ii š n i k . vsi 87. pešpolka, korpo-ral Ciril Oman ter infanterist Ivan Tur k, oba 17. pešpolka.
Odlikovanje. Popravljajoč pomoto poročamo, da je bila s cesarjevim lastnoročnim pismom z dne 11. februarja v priznanje odličnega službovanja pred sovražnikom odlikovana z zlatim zaslužnim križcem na traku hrabrostne medalje učiteljica ljubljanskega dekliškega liceja in voditeljica kuhinje v rezervni bolnici štev. 5. gdč. Jerica Zemljanova.
— Lovor za naše junake. Pod tem geslom sc ie uvedla na Dunaju velikopotezna akcija, ki ima namen uvekovečiti spomin naših padlih junakov z umetniškimi kovinskimi venci, k'' se bodo obesili deloma na krajih velikih bojev, večinoma pa nad vnanjimi durmi cesarskega dvorca na Dunaju i. s. na tem zadnjem mestu tako, da bodo po posebnih vencih zastopane vse dežele in večja mesta. Vskk venec bo nosil imena padlih junakov dotične dežele oziroma mesta. Kran!ski deželni odbor ie sklenil, da daruie za tak deželni ve??ec znesek !000 K !n kakor čujemo, namerava nakloniti isti dar tudi linbfiaiiski občinski svet za posebni ljubljanski venec. Podrobnosti glede urezanja imen posameznih padlih deželanov oziroma meščanov se razglasijo pozneje. — Pripominjamo, da je ves čisti dohodek te lepe akčiie namenjen vdovam in sirotam padlih junakov in drugim dobrodelnim namenom vojne oskrbe.
— Posebno spominsko cerkev Ha«r<v"v>' rob^r-in prestolonasledniku Francu Ferdinandi! v Sarajevem namerava zgraditi poseben odbor, v katerem so zastopani naiodličnejši možje vseh avstrijskih narodov. Poleg cerkve se bo zgradil tudi poseben Zofijin dom v spomin blagopo
)se- ; po-
■tol
Hohenberg. Kranjski deželni odbor ie daroval v to svrho prispevek 1000 kron.
— Z italijanskega bojišča. Podpisani pošiljamo v domovino najsrčnejše pozdrave. Godi se nam izborno, čeravno je zima in pokajo italijanske granate. Narednik Jakob F* i r c; Ljud. Papež iz Novega mesta; četovodja Edvard Roš iz Ljubljane; četovodja Juri Stau-d e h a r iz Krškega; korporal Karol M a r u š i č iz Opatjega sela; korporal Martin C v a t e k iz Bohinja, korporala Martin Rezek in Ivan K o s i g; infanterista Anton R u s in Anton Tome.
— Iz italijanskega vjetoištva se je oglasil Anton Beljak, doma pri Vrh polju blizu Vipave. Smatrali so ga že za mrtvega. Njegov naslov je: Anton Beljak, Balogna Via Banuco, Italia.
— Žeblje v „Brambni ščit'1 mesta Ljubljane v prid zakiadu za vdove in sirote kranjskih vojakov so nadalje preplačali s sledečimi zneski: (VI. izkaz): po K 100*—: Delniška družba pivovarne v Gossu; Električna cestna železnica v Ljubljani; Konfekcijski oddelek obrtno pospeševalnega zavoda v Ljubljani. Po K 50*— : Anton Luckmann, zasebnik v Ljubljani; Strežniško osobje vojaške bolnice v Leo-nišču ; Strežniško osobje vojaške bolnice v asilu Franca Jožefa. K 26*—: Neimenovan c. in kr. major. K 25*—: Društvo delovodij v Ljubljani po g. Verbiču, strojnem mojstru v deželni bolnici. K 20*—: Josip Rojina, krojaški mojster in posestnik. Po K 15'—: Dr. Fran Poček, odvetnik za poravnavo v treh kazenskih zadevah; Dr. Ivan Tavčar mesto venca na krsto Josipa Pleiweisa. K 14'—: Salezijanski zavod na Rakovniku. Po K 10"—: Marija Bonač, trgovca in obč. svetovalca soproga ; Matko Rothl, c. kr. poštni kontrolor in c. in kr. obratni vodja. Po K 5*—: Ivan Franke: c. kr. profesor v p.; Ing. Muller, obratni vodja cestne električne železnice. K 2*—: Neimenovan duhovnik. Nadalje so se učno osobie in učenci ter učenke mestnih ljudskih šol korporativno vde-ležili zabijanja žebljev ter so šolska vodstva izročila sledeče zneske: I. mestna deška ljudska šola K 100*10;
II. mestna deška ljudska šola K 29*30;
III. mestna deška ljudska šola K 37*27 ;
IV. mestna deška ljudska šola K 28*34 ; pomožna šola na IV. mestni deški ljudski šoli K 7*96; mestna slovenska dekliška osemrazrednica pri Sv. Jakobu K 133*86; šišenska cesarja Franca Jožefa I. deška in dekliška ljudska šola K 74*20.
— »Glasbena Matica« je oddala povodom II. dobrodelnega koncerta na korist goriškim beguncem dne 12. februarja t. L, v katerem sta sodelovala, g. virtuoz na čelu J. T k a 1 č i č in pianist H. G r u s s iz Zagreba, tukajšnji posredovalnici za goriške begunce 600 K 34 v. Ta vsota obsega: 327 K 34 v čistega dobička koncerta in darove: 200 K od društvenega pevskega zbora; 50 K od kranjskega deželnega zbora, 20 K od gosp. župana dr. L Tavčarja in 3 K od ne-imenovanca. — Od početka vojne je prispela »Glasbena Matica« že vsega 6271 K 65 v za vojnooskrbne namene. Razven sotrudnikov pri koncertih si je zadobila za ta blagi namen posebne zasluge tudi hotelska družba »Union«, ki je dala veliko svojo dvorana pod prav ugodnimi pogoji na razpolago.
— V krog stalnih dobrotnikov mestnih revežev ter vdov in sirot v vojni padlih Liubliančanov je vstooil gospod Josip Zidar, trgovec in posestnik v Ljubljani s tem. da daruje v dobrodelne namene vse pristojbine, ki jih prejme za nastanitev vojaštva v svoji hiši št. 31 na Dunajski cesti. Tako je g. J. Zidar zopet daroval 80 K 68 v vdovam in sirotam v vojni padlih Ljubljančanov in 80 K 65 za aprovizaciio mestnih revežev.
— Namesto venca na krsto umrlega gosp. c. kr. nadnoroČnika in finančnega komisarja Fran G o 11 i j a je daroval g. Josip P o d k o v, mesar v Ljubljani, znesek 20 K za oslepele vojake.
— Trgovskemu društvu »Merkur« je poslal tukajšnji odvetnik gospod dr. Anton S v i g e 1 j dvakrat po 25 K iz kazenske poravnave Wal-land contra Weibl-Jesenko ter Wal-land contra Černak. — Srčna hvala!
— Rdeči Križ. Poizvedovanje za vjetnike na Ruskem in Laškem. Osrednja skupna posredovalnica za vjetnike (Zentralnachweisebureau far Kriegsge-fangene, Abt. C na Dunaju I. Fischhof Nr. 3) naznanja, da posreduje glede vjetnikov na Ruskem in Laškem potom ruskega ozir. laškega Rdečesra Križa le v sledečih slučajih: 1.) Ce je natančno znan kraj, v katerem se nahaja vjetnik in so pretekli pri vjetnikih na Ruskem že 6, ozir. na Laškem že 3 meseci, odkar je došlo o vjerniku kako poročilo. Le pri težko ranjenih aH bolnih vjetnikih posreduje lahko poprej. 2.) Isto in ista doba velja tudi o onih
katerih je iz zaznamkov vjetnikovl razvidno, da so v vjetništvu, a sami še niso dali nikakršnega obvestila. 3.) Glede onih vjetnikov na Ruskem in Laškem, o katerih se zamore po vesteh njih tovarišev ali kakega drugega zanesljivega poročila ali zaznamka na vrnjeni poštni pošiljatvi upravičeno domnevati, da je vjetnik umrl in se potrebuje smrtovni list. 4.) ce je treba, da podpiše aii izda vjetnik komu kako civilnopravno . listino, izjavo. 5.) V slučajih pod 3.) in 4.) ne velja 6 aii 3 mesečni narok, temveč se posreduje takoj. 6.) Pri vjetnikih na Ruskem, če kraj, kjer se nahaja, sploh ni natančno znan, ali če je znano iz transportnih listin, obvestil aii samo iz kakega prehodnega popotnega kraja le to, da je dotičnik v vjetništvu, je vsako posredovanje izključeno.
— Izredna deželna naklada na pivo. Deželni odbor je sklenil, da je pobirati leta 1916. na Kranjskem od vsakega hektolitra piva poleg že obstoječe deželne naklade 4 K še na-dalina izredna naklada 4 K skupaj torej 8 K. Ta sklep stopi v veljavo šele z dnem Najvišje odobritve.
— Društvo državnih pomožnih slug je izročilo ministrskemu predsedniku grofu Stiirgkhu spomenico, v kateri prosi vlado: 1. da naj bi se polovični prejemki izplačevali onim pomožnim slugam, ki se nahajajo v vojaški službi; 2. da bi se pomožni sluge po !21etnem službovanju definitivno nastavili; 3. da bi se jim izplačevali prejemki tudi v času bolezni.
— Dolžnost naznanila obdačene-ga sladkorja. Vsi oni, ki so podvrženi dolžnosti naznanila obdačenega sladkorja, to je vsi industrijski in obrtni obrati, ki podelujejo sladkor, vsi trgovci na debelo in na drobno, branjevci, kavarnarji, gostilničarji, izkuharji, slaščičarji, konsumna društva itd., kjer se prodaja (obdačen) sladkor, nadalje skladišča sploh in skladišča železnic ter špediterji, se opozarjajo na razglas c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 3. t. m., št. 4386, zadevajoč popisovanje ob-dačenega slakorja. Vsaka zavezana stranka je dobila od magistrat dostavljene potrebne tiskovine (ako bi bil kdo slučajno pomotoma izpuščen, mora priti sam po nje), katere je izpolniti, lastnoročno podpisati ter najkasneje oddati do vštete g a 28. t. m. mestnemu magistratu (v mestni posvetovalnici, v takozvani Galletcvi hiši. prvo nadstropje, v uradnih urah od S.—2. popoldne). Sladkor, ki ie dne 25. t. m. na prevozu, mora prejemnik naznaniti v t e -k u treh dni po prejemu. — Stranke se v lastnem interesu opozarjajo, d a se t očno drže tozadevnih navodil, kajti kdor bi naznanitev opustil ali podal napačne podatke, ima pričakovati stroge k a z n i, vrbuteea bi se mu pa tudi lahko zalogazaplenilafn odvzela °brtna pravica.
— Čreslo za strojlla. Vsled dolgotrajne vojne narašča pomanjkanje usnja za vojaške namene. Temu bi se dalo odpomoči samo tedaj, če bi se moglo zagotoviti dovolj strojil, ki so za izdelavo usnja neobhodno potrebna. Ker pa prihajajo pri tem samo strojila domačega izvora v poštev — pred vsem čreslo, to je smrekovo in hrastovo lubje — ki pa potrebam ne zadošča, je delati z vsemi sredstvi in močmi na to, da se pridelovanje lubja ozir. čresla kar najbolj mogoče zviša. Ker se bliža pomlad in torej tudi čas, ko je mogoče dobavljati in naprav-Ijati čreslo, se je okrajnim glavarstvom v smislu razpisa c. kr. poljedelskega ministrstva z dne 9. februarja 1916, st. 6175, naročilo, naj vse lastnike gozdov — tudi' manjše — na pripraven način opozore in vzpodbude k marljivemu napravljanju čresla, ki ima ravno sedaj tako ceno, da se delo pač vsakemu izplača. Pri dobavi lubja je treba paziti na to, da se mu strojilo ne zmanjša ozir. ne pokvari. Treba ga je na lahko zviti in na suhem in zračnem kraju shraniti. Navodilo, kako se dobavlja in pripravlja čreslo, se najde v 44. številki lista: „Oesterreichi-sche Forst- und Jagdzeiiung" iz leta 1915. Tam so tudi navedene cene lubju. Varovati se je tudi prekupcev, ki človeka navadno opeharijo. Dobava čresla je tudi vsied tega možna, ker se vsled večje potrebe lesa mnogo bolj seka kakor sicer druga leta. Seveda je pri tem v prvi vrsti gledati na to, da se lubje dobavlja in pripravlja v takih gozdovih, odkoder ga je z ugodnimi prometnimi sredstvi lahko spraviti na določeno mesto, da se porabi za strojilo. Tudi je v sedanjih okolščinah dopustno sekanje gozdov ev. izven okvira sedaj obstoječih obratnih načrtov seveda proti naknadni odobritvi te izpremembe, v kolikor ni proti temu pomislekov iz gozdnopolicijskih ozirov, odnosno v kolikor je to -dovoljeno iz dejanjskega pravnega razmerja.
— Čiščenje vojaških montur in perila. Ne glede na velikansko pora-
Stran 4.
.|*LOVENSKi NAkOD*. one 24. februarja 1916
44. stev.
dne večje pomanjkanje surovin vzrok, da je treba od armade odložene stvari na kak način vnovič porabiti. Ker pa ni prezirati zdravstvene strani pri teli stvareh, se opozarja občinstvo, kako je treba ravnati. Pri desinfekciji s parom aH z vročim zrakom se razširi nesnaga po notranjosti tkanin in se da pozneje težko odstraniti. To velja zlasti o krvavih lisah, ki se ne dajo pozneje na noben način več odstraniti. Krvave monture je očistiti z mlačnim lugom in oodstotno raztoplino karbolo-vega mila, pri čemer se raztope tudi ostanki potu, tako da par ne more več škodovati. Usnjene stvari in ko-žuhovino je desinficirati z žveplja-njem. Kožuhi se čistijo ni tri načine. Najradikalnejši način je mehanično čiščenje z bencinom, ki pa, večkrat izvršeno, vzame usnju tolščobo in je naredi trd:>; drugi način je drgnjenje in otepanje, pri katerem sc rabi kreda, na tretji način se čisti kosmata stran z vodo in z milom, kateremu je dodati nekaj sal-mijaka in mavca; kožah se razpne v prejšnjo velikost in se pri strojenju na drugi strani rabi galun ali smukec. Kosmata stran se osnaži potem z mokro kreJo. Suknene monture je v topli vodi snažiti z milom in sodo. Krvavi komadi se smejo, dokler je videti sledove, prati samo v mlačni vodii v kateri ic pol odstotka soli razstopljene. Čim hladneja ie voda, toliko bolje, a počasneje gre čiščenje. Šele kadar sc je to izvršilo, se sme mačeti pravo pranje.
— Odprava lesa za puškina ko-PH2. Les za puškina kopita (oreh, češnja in pravi kostanj) se zopet pošilja A. Z. D. na Dunaj. Glede druge-ga ki se rabi v raznih artiljerijski:: delavnicah in zavodih," n. prim. jesi - »en, smreka, hrast in bukev. ce pripominja: Jesenov in meče: nov !cs mora biti na tanjšem koncu najmanj 25 cm debel in 2 m dolg. Za izdelovanje ojes se potrebuje kar
m joče 4 in pol metra dolgega lesa. Ostale vrste lesa naj se v celih kosih (hlodih) puste. Vsaka po-jatev se mora s potrebnimi podatki naznaniti poveljstvu 5. armade, oddelek 0.
— Zahvala. Globoki ginjeni ob tolikih dokazih tolažilnega sožalja povodom bridke izgube nepozabnega našega sinčka in brata, učenca I. razreda m. d. lj. šole Stanka Z vršen a izrekamo vsem najiskreneišo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo častiti duhovščini, g. zastopniku deželnega odbora, g. županu Tavčarju in gg. občinskim svetovalcem, gg. uradnikom, gg. profesorjem in učiteljem in učencem vseh mestnih šol, g. Bergmannu. visokorodni baronici g. Juliji Regetti, g. županu moščanske-imi Oražmu. vsem gg. častnikom in vojaštvu, slav. »Mestnemu pogrebnemu zavodu«, darovalcem prekrasnih vencev in šopkov in sploh vsem, ki so nad vse ljubljenega sinčka spremili k večnemu početku. — Žalujoča rodbina Zvršcn.
— Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani je dobila od c. kr. ravnateljstva državnih železnic na Dunaju nove izkaze, zadevajoče ne-dostavlieno blago (prtljago) iz jugozahodnih krajev. Vse informacije v tej zadevi se dobi pri zgoraj imenovani posredovalnici.
— Dolžnost naznanila. V soboto, dne 26. t. m. se prične rok dolžnosti naznanila za usnje, kože, kožice In strojila in je odposlati do torka, dne 29. t. m. po starnu od sobote mestnemu magistratu in priglasišču za usnje v c. in kr. vojnem ministrstvu (»Le-dermeldestelle im k. und k. Kriegs-
ministerium
-n   TTI. Vordere
Zollamtsstrasse 3.)
— Razporedba pri oddaji krompirja. Mestna aprovizacija bo jutri in pojutrišnjem zopet oddajala krompir iz svojega skladišča v Mestnem domu; oba dneva od 8. do 11. dopoldne in od 2. do 5. popoldne. V petek dopoldne pridejo na vrsto stranke s številkami od 220 do 340; popoldne od 341 do 420. V soboto dopoldne od 421 do 540, popoldne pa od 7 ■ do 62«). Ker dospe v kratkem nov krompir, ga bodo tudi ostale stranke lahko dobile, v kolikor bo zadoščala zaloga.
— Poštna vest. Zaradi prometnih težkoč se do nadaljnega ne sprejemajo poštni zavitki za Turčijo.
— Nova zima. Ze so jele poganjati prve spomladanske cvetlice, ščinkovci so poskušali svoj stari »grečev« in sploh cela narava je kazala svoje sponVadansko lice, katero sta pa včerajšnji dan in današnja noč spremenila v pravo zimo s tem, da sta nam pobelila zemljo s skoraj ped debelim snegom,
— Aretiran Je bil pred par dnevi neki skladiščni delavec na tukajšnjem glavnem kolodvoru in neki premikač, ker so našli v njunih stanovanjih večje množine raznih predmetov, glede katerih se ne  ve, od
kod sta jih dobila. Izročena sta sodišču.
— V Spodnji Šiški  je vkradla
neka 151etna služkinja kuharici iz kovčega hranilno knjižico, dvignila na njo 130 K, potem pa knjižico vrgla v peč.
Šolski otroci za oslepele vojake. Učenci in učenke iz Pudoba, ki obiskujejo ljudsko šolo v Igavasi, so priredili predstavo igre »Sanjavi Janko«, katere čisti donesek v znesku 14 kron so vposlali pomožnemu zakladu za oslepele vojake.
Na Viču je ukradel neznan tat pesestnici Mariji Zalarjevi 2 veliki kokoši in 25 kg fižola.
V Kamniških planinah so se pojavili plazovi, vsled česar se opozarja turiste, da naj bodo previdni.
Iz Prašnikarjeve tovarne pri Kamniku je bilo ponoči ukradenih 23 komadov decigramnih in miligram-nih utež, potem 30 kg medu in sede n transmisijskih jermenov v skupni vrednosti 1574 K.
V Postolni je umrla gospa Katin-ka Gaspari v starosti 58. let. — Naše sožaljc.
Areiovali so na Jeseni :ah na Gorenjskem 291etnega ključavničarskega pomočnika Ulrika \Villmanna z Dunaja, ker je zapeljal in odpeljal ženo nekega poddesetnika, Id ie šel prostovoljno k vojakom.
Devet sinov v vojn!. V Planini pri Sevnici bivajoči posestnik Jazbec ima deset sinov. Izmed teh jih je devet pri vojakih. Doslej so imeli srečo in je bil le eden v Galiciji ranjen.
Umrla »e v Gradcu grofica Ana Stiirgkh soproga namestniškega svetnika v Gradcu Henrika grofa Stiirgkha in svakinja ministrskega predsednika grofa Stugkha.
Drobne vesti s Štajerskega. Občinski svet v $t. Petru v Savinjski dolini je bil radi raznih nerednosti v občinski upravi razpuščen. Za komisarja je imenovan namestniški kon-cipist dr. Maverhofer v Celju. — Umrl je v Celju usniar Karol Sahti-koseheg (Zabukovšek) v 76. letu svoje starosti. — V političnih okrajih Radgona in Ljutomer je bila dne 22. februarja uvedena vojaška cenzura privatnih pisem.
Wa!demar Psilander kaže v Kino Ideal samo še danes 24. in jutri 25. t. m. v filmskem delu ^evolucijska svatba« svojo veliko umetnost. — Predstave ob 4., pol 6., 7., pol 9, in 10. uri zvečer. — Blagajna se odpre ob pol 3. popoldne. — Le samo v Kino Idealu.
Književno«,
— ,,Ljubljanski Z on" Vsebina februarskega zvezka: 1. Fran Albrecht: b cikla: Rdeča pomlad. 2. Dr. Ivo Sorli: Štefan Zaplotnik. 3. Janko Samec: V predmestju. 4. Stanko Svetina: Skice in portreti. 5. Ivan Podrobnik: Vragov eksperiment. 6. I. Poboljšar: Rokopis I. zvezka Gregorčičevih Poezij. (Konec.) 7. Jakob Tarabanin: Ruska publicistika. (Konec prih.) 8. Kniiževna poročila. I. P.: Oton Zupančič Ciciban in še kaj. — Dr. I. P—k.: P L. Co-loma. — Jos. Breznik: Dr. Gruden, Slovenski župani v preteklosti.
Min mil
* Minister Korber v Bekradu. Iz Sarajeva poročajo: Skupni finančni minister pl. Kober, ki se mudi že dlje časa v Bosni, je obiskal tudi Pievlje in Cetinje ter se je podal v ponedeljek v spremstvu deželnega šefa generala Sarkotiča v Belgrad.
* Praga brez pitne vode. V torek je počila velika dovodna cev praškega vodovoda, vsled česar je Praga brez pitne vode. Cev bo šele v treh dneh popravljena. Med tem bodo vozili po ulicah vozove s stu-denčnico.
* Češka izjava proti prof. Masa-rvku. Občinski svet mesta Valašskć Mererici je sklenil izjavo, s katero se z ogorčenjem izreka proti svojemu nekdanjemu poslancu prof. Ma-sarvku. Obenem je razveljavil sklep, s katerim je bilo Masaryku podeljeno častno meščanstvo.
* Velik požar v okraju Biella v Italiji je uničil osem kvadratnih kilometrov gozda in 36 hiš ter mnogo živine. Več stotnij alpincev je odšlo gasit ogenj.
* Novo pror oko vanje znane pariške vedeževalke madame Thebes objavlja »Petit Journal«. Mme. Thebes pravi: Konec vojne bo koncem meseca avgusta. V marcu pretresek) Evropo novi dogodki, ki bodo morda provzročili. da' prenehajo boji.
* MilHon*ka zapuščina. V Nyl-regvhazi na Orrskem Je umrl menih reda Bazilijancev,Basdori,ki je zapustil svoje, več milijonov znašajoče premoženje pravoslavni Škofiji, kateri je pripadal Basdori je bil svoj čas zapleten v znani veleizdajnik! proces, ki se }e vršil v MaMrmaro-tzicetu.
* Vojna literatura. Ni nam znano, kaka in kolika je vojna literatura v sovražnih državah, vidimo pa, da je nemška vojna literatura velikanska, dasi zadnje čase zelo pojema. »Borsenblatt fur den deutschen Buchhandel« je to pojemanje pojasnil. Uredništvo Je poizvedovalo pri nemških knjigotržcih, kako kupčijo so napravili o Božiču z vojno literaturo. V obče pravijo odgovori, da so ljudje kupovali vojnoliterana dela največ le za otroke, sicer pa da so ljudje odklanjali taka dela, češ, da itak dovolj Čitajo v listih o vojni. Mnogo knjigarjev se je postavilo na stališče, naj se jim sploh ne pošiljajo več knjige o vojni v razprodajo.
* Najprimernejša družabnica. V
nekem vzhodno-pruskem časopisu je bil objavljen sledeči oglas: »Za damo, ki je potrebna postrežbe, se išče družabnica. ki mora biti vajena vstajati zgodaj in opravljati vsa hišna dela. Družabnica mora biti zala, olikana, dobra strežnica in prijazna v občevaniu. Plače ne dobi nič, pač pa hrano in stanovanje.« Čez nekaj dni je dobila dama, ki je dala ta oglas v list, donor*ano večjo košaro. V tej košari je bila mlada mačka, ki je imela privezano na repu pismo sledeče vsebine: Milostiva! Sklicuje se na Vaš oglas, me veseli, da Vam morem pomagati do družabnice, ki ustreza vašim zahtevam. Ta družabnica vstaja zgodaj, je zala in prijazna in ker je mati več družin, bo tudi dobra ^trežajka. Plače ne zahteva nič in bo zadovoHna s hrano in s stanovanjem.
* Gospodarska ententa. Angleški minister Bonar Law je nekemu časnikarju povedal, kake gospodarske načrte kuje ententa za čas po vojni. Angleška se želi tesneje združiti s svoiimi kolonijami in s svojimi zaveznicami. Pred vojno je Nemčija gospodarsko obvladovala celo za. padno Rusijo; po vojni naj preide to obvladanje na Anglijo in na Francijo. Pred vojno je bila nemška trgo-via v Italiji mogočna, znatna tudi na Francoskem in na Angleškem. Bonar La\v upa, da bo po vojni mogoče izpodriniti nemško trgovino v teh deželah in tudi na drugih trgih. Namignil je. da je glavni cilj Angleške v sedanji vojni, premagati Nemčijo gospodarsko in provzročiti v Nemčiji tako gospodarsko katastrofo, da se ta država dolga desetletja ne bo opomoria. Če bo mogoče te načrte uresničiti, je seveda drugo vprašanje.
* OderuŠtvo z živili — izdajstvo domovine. »Kdor se v vojnem času udeležuje oderuštva z živili, stori izdajstvo na svojem lastnem narodu in na svoji domovini. Z nedopustnim draženjem za življenje potrebnih stvari, se slabi telesna in zlasti duševna moč naroda. Vztrajanje v težkem boju spravljajo oderuhi z živili v nevarnost. S tem. da imajo žene in otroci vsled oderuštva z živili težave, se podkopava pogum in veselje za boj vojakom. Oderuhi z živili pod-konavaio temelje države, spravljajo notranji red v nevarnost, ogrožajo zdravje mladine, od katere je odvis-
#na prihodniost. Kdor se udeležuje oderuštva z živili, je izdajalec domovine, ker iz nizkotne dobičkaželjno-sti zahrbtno napada svoj lastni narod.« — Tako se glasi utemeljevanje sodbe, s katero je sodišče v Kame-rncah (Chemnitz) na Saksonskem obsodilo nekega oderuha z živili. Oderuhov seveda ne bodo ganile te besede.
* Dobički velikih bank. »Union« banka je izkazala za lansko leto 7.300.000 kron čistega dobička. Ni dvoma, da se bodo tudi druge velike banke lahko pohvalile z velikanskimi dobički. Začetkom vojne so se vse banke bale, da jih zadenejo izgube, a izkazalo se je, da so se med vojno le utrdile. Zlasti so zaslužile pri kur-zih inozemskih menic in pri tovarnah, ki delajo za armado. Lepe zaslužke so dosegle banke tudi s tem, da so znižale obrestno mero za vloge, ostale pa prt stari obrestni meri za posojila, dalje s tem. da so vojnim liferantom posojale velike svote in si poleg obrestovanja izgovorile tudi provizije in delež na dobičku. V letu J9M. so velike banke računale z iz-g'""uni, ki da jim jih prinese vojna in so zato napravile posebne rezerve za vojne izgube. Tako sta kreditni zavod In Anglobanka ustanovila rezervi po pet milijonov kron, Bank-verein 8*7 milijonov, Landerbanka 8*5 milijona, Unionbanka 3*5 milijona, Verkehrsbanka 2*2 mi1ir"*ia, Merkur 2 milijona. Iz teh rezerv so bite pokrite vse izgube m ostale so se velikanske svote. Zdaj se vrši za kulisami velik boj. Eni bi radi, naj se preostanki vojnih rezerv izplačajo delničarjem, drugi se temu upiraio. čuje se tudi, da vlada ne bo dovolila izplačania delničarjem, dokler ni vojna končana, češ, da bodo vojni dobički bank jako važen del prihodnjega davka od voinih dobičkov« .
* Prilike v Belgradu. Te dni sta
se mudila v Belgradu predsednik zagrebške obrtniške in trgovske zbornice Vjekoslav Heinzel in tajnik Paskijevič-Čikera, da proučita obrtne in trgovske razmere v okupirani Srbiji. Naše oblasti so ju ljubeznjivo sprejele ter jima šle povsodi na roko. Funkcijonarja sta spoznala, da razmere še niso povsem urejene in da se potrebščine prebivalstva za enkrat omejujejo na živila, obleko, obutev in stavbni les. Vendar pa pripravljajo okupacijske oblasti razna večja dela, ki bodo dala trgovini in obrti kmalu večje in obsežnejše posle. Glavno pažnjo posveča okupacijska uprava cestam in železnicam ter drugim prometnim sredstvom. S 1. marcom se bo pričel tudi redni privatni poštni promet med monarhijo m Srbijo. Za pospeševanje trgovine je ustanovljeno v Belgradu c. in kr. osrednje blagovno skladišče kot posredovalni organ med producenti in trgovci v deželi. Trgovina postaja živahnejša, obrt pa se še ni razvila. Vendar se vračajo polagoma tudi obrtniki, v kolikor niso odšli kot vojaki s srbsko armado. Etabliranje trgovcev in obrtnikov iz monarhije je dovoljeno le pod gotovimi pogoji, ki jih je prav težko prevzeti. Belgrad ni tako v razsulu, kakor se splošno misli. V notranjem mestu so le posamezne hiše razrušene, pač pa je industrijski del mesta pri Topčkleru hudo poškodovan. Nekatere zgradbe popravlja vojna uprava v lastni režiji. Vodovod, klavnica, tramvaj, javna razsvetljava zopet redno iunk-cijonirajo, organizirana je tudi že gasilska in fijakerska služba, preskrbljeno je za redni dovoz trgovskega blaga iz monarhije. Aprovizacija mesta je sedaj zadovoljiva, za javni red je vzorno poskrbljeno. Zaupanje v naše oblasti narašča in v Belgrad se vrača dan za dnevom več prebivalcev. Mesto jih šteje danes že zopet 55.000. Edini srbski list »Beogradske Novine« se tiska v 12.000 izvodih ter se bo kmalu spremenil v dnevnik (sedaj izhaja trikrat na teden) ustanavlja se že tudi še eden list-dnevnik.
Potresi na Kranjskem v L1912. in 1913.
Osrednji zavod za meteorologijo in geodinamiko na Dunaju je izdal preteklo jesen v skupnem snopiču IX. in X. poročilo o potresnem opazovanju v avstrijskih deželah. O tem potresnem poročilu je izšel v IV. zvezku »Carniole« 1915 referat dr. Gv. Sajovica, ki se peča predvsem s seitmološkimi opazovanji na Kranjskem. Iz tega referata, ki bo morda zanimal mnogo naših čitateljev, posnemamo naslednje:
Leta 1912 se je pojavilo v avstrijskih deželah skupno 131 potresov, kar znači njih izdaten upadek napram letu 1911, ko so jih našteli 197. Brez potresov so bile dežele: Solnograško, Vorarlberško, češki del kraljestva Češkega in Sleško. Tudi v tržaškem okraju niso čutili nikakega makroseisnačnega pojava, v Gtliciji pa samo enega. Poročilo iz Bukovine je izostalo vsled izrednih razmer.
Na Kranjskem so sporočili leta 1912 opazovalci 25 potresov, ki so se pojavili v 20 dneh. Poročila opazovalcev, med katerimi je zlasti častno zastopan učiteljski stan, je obdelal deželni poverjenik prof. Seidl po svojem običajnem izkušenem načinu. G. poverjenik je skrbel, da je prejel o vsakem potesu kolikor moči pozitivnih poročil o učinkih potresnega pojava, in tako dobil pregled Čez vse potresno ozemlje, in pa negativnih, ki to ozemlje točneje omejujejo. Poročila, ki se nanašajo na isti potresni dogodek, je združeval pod primernim naslovom, ki označa potresno ozemlje ali z geološkega ali z geografskega stalisča.Po-tem podaja g. poverjenik vsakokrat »pregled« o obsegu in obliki potresnega ozemlja, o izvorišču in o jakosti potresa, tako da se označajo pri obsežnejših pojavih središče in pasovi pojemajoče jakosti. Naposled je sestavil poverjenik pregled dogodkov vsega leta in jih premotruje tudi po statističnih vidikih.
Izmed 25 naznanjenih potresov so jih čutili 14 le v enem, 11 v dveh ali več krajih. Med temi obsežnejšimi je imel 1 izvorišče v sosednji Hrvatski, 10 je pa bilo domačih (avtohtonih) z naslednjimi potresnimi izvo-rišči: a
Ljubljanska barska kotlina, 17. februarja; premer potresnega okrožja 15 km. Potresno izvorišče Mokronoga, 12. marca: premer potresnega okrožja 10 km? Potresno izvorišče Mokronoga, 19. anrila: premer potresnega okrožja 15 km. Potresno izvorišče Mokronoga, 20. aprila; premer potresnega okrožja 15 km. Potresno izvorišče Mokronoga, 25. mala 18 h W\ premer potresnega okroiia 15 km. Potresna izvariščs.
J
8 ki
Mokronoga, 25. maja 22 h 30'; pre mer potresnega okrožja 10 km? Po tresno izvorišče Mokronoga, 3. jul ja; premer potresnega   okrožja 1 kilometrov. Krška dolina pri Žužen berku, 16. julija; premer potresnegj okrožja 12 km. Polica,   Žaljna, 2 novembra;     premer potresnega okrožja 10 km. Savinjske alpe, 28 februarja; premer potresnega okrož. ja 60 km?
V primeri z letom 1911 je bi! leta 1912 v deželi več izvorišč delavJ nih, vendar ni bilo   nobenega moč#či nejšega potresa. Najobsežnejši je b potres z dne 28. februarja, ki je irm izvorišče izven dežele,   menda od meji med Savinjskimi alpami in Ka* |e< ravankami. Mokronoško izvorišče s t je sicer opetovano javilo, toda ved- cs no le slabotno,  istotako so bili sla< botni tudi vsi drugi potresi.
Brez potresa so potekli mese. junij, oktober in december. Prec. potresov se je izprožilo v popoldan skem času, tako, da jih pripada n; dnevno polovico 14, na nočno le 11 kar je proti običajnemu razmerju. / ozirom na letni čas so bili potresu pojavi kakor po navadi pozimi po gestnejši.
Leta 1913 so   opazovali   v \r: Cisiltvaniji le 117 potresov, kar na:i zopet priča, da so   ponehavala po tresna ognjišča s svojim delovanjen: Brez potresa so bile naslednje deže le: Galicija. Moravsko, Sleško in če ško   okrožje   kraljestva Češkega, Drugod je bilo živahnejše gibanje na Kranjskem, v Dalmaciji   in v   nen • skem   tirolskem   in vorarlberšker okrožju.   Bukovinsko poročilo tuc! to pot ni izšlo.
Potresna kronika za Kranjski izkazuje za leto 1913 le 18 dni z 21 potresi, med temi je 20 domačih. Polovico teh so poročali le iz enegr kraja, ostale pa so čutili v dveh alj več krajih.
Ta-le seznam kaže, v kateren oddelku Kranjske dežele so se iz-prožali obsežnejši potresi, kedaj h koliko je bilo potresno ozemlje, (kje-ie bilo pač možno to določiti):
Savinjske Alpe 15. aprila; pre. če
)r
et. •n et
ič
a r
Zj
i
C
n< r
c
:i rr
mer potresnega okrožja ? km. Sav
ska kotlina pri Kranju 28. februarja; m
fli
lil in
Pi
b<
fr V
si
c(
ui
V( Iz F tc 1
B
premer potresnega okrožja  90 k Savska kotlina pri Kranju 7. aprila: premer potresnega okrožja 50 kn Gričevje severovzhodno od Litije, 3, januarja; premer potresnega okrožja 20 km Gričevje severovzhodno od Litije, 3. januarja; premer potresne- v; ga okrožja ? km.   Gričevje severo-iF« vzhodno od Litije. 12. junija: premer potresnega okrožja 15 km. Gričevje severovzhodno od Litije, 6. avgust": premer  potresnega  okrožja ? ki Gričevje severovzhodno od Litije 22. decembra;   premer potresnega okrožja 30 km? Gorjanci, 23. majn ka; premer potresnega   okrožja l1 kilometrov. Gorjanci, 28. junija; pre mer potresnega okrožja 35 km. Ji -gozapadno podnožje   Snežnika. 20 mainika; premer potresnega okro/-ia 240 km.
Najživahnejše je bilo to leto po tresanje v gričevju severovzhodu' od Litije, kjer se je sprožilo 5 potre sov, ki so pa bili vsi lahki. Najobsežnejši in najjačji je bil potres z dne 20 majnika. Ta potres so čutili na Kranj skem, v Istri, na Reki, v Hrvatski hi na Koroškem. Izvorišče mu je bilo ob jugozapadu, znožju Notranjskega Snežnika, bržkone v najbližji okolici kraja Podgraje v Istri, kjer se je pojavil naisilneje. Ondi so padale celo podobe raz sten in so se pokazale v zidovju razpoke. Od podgrajske okolice se je razširil v severni smeri še preko Karavank do Vetrinja pri Celovcu, ki je 120 km od Podgraj oddaljen. Ako vzamemo, da se je razširil iz središča potres na vse strani enako, tedaj znaša premer potresnega okoliša 240 km. Izvorišče leži oh znameniti dinarski ali periadriatski prelomnici. V mokronoškem potresnem okrožju, ki je bilo v predidočeni letu izredno živahno, sta se izprožila leta 1913 le dva slabotna sunka. Obsežnejša sta bila potresa v Savski kotlini s površinskim središčem med Ljubljano. Škofjo Loko in Vodicami. Čutila jih je večina prebivalstva, povzročila sta pa le tresenje in ropota-nje r?znih predmetov in žvenketanje steklene posode. Enakega značah sta bila potresna pojava v Gorjancih.
Najpogostnejši so bili leta 1913 potresni sunki v zimskih mesecih; jesenski meseci september, oktober in november so bili brez potresov. Z ozirom na dnevni čas se je pojavila zopet v nočni polovici dneva veČina potresov (15) in v svetli manjšina (6).
Vsakoletno poročilo ima ob sklepu dve razpredelnici, ki nam kn-Žeta razdelitev potresov na Kranjskem z ozirom na kraj in čas.
Na Goriško - Gradi&čar*skem so čutili leta 1912 en sam potres (28. avgusta) in leta 1913 dva (7. junija in &L iulital VsL triie sa hili U slabotni
44. Stcv.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 24. februarja 1916.
Stran 5,
>o.
Hi. 101
m.
'gj 24.1 ga 28.
I&
)č-
bili ie! obl
^a
'd laJ
:c;[ m-nal 11 I
A
o-
'sl imi o-l m. e-e-:a. na n-m di
ko ?1 o-ra ili
m z-
in er
o _
r -
r.
n. i; n. 3.
ž-
>d j_
)->r ie
i; n. e,
a
[ajboljSo Hslago storite svojta agim na bojiš«, če jih narežite „Slovenski JfaroJ", ker le ta način redno dobivajo poročila iz domovine.
mrli so v Ljubljani:
Dne 21. februarja: Fran Brezni-ar. hiralec, 28 let, Radeckega cesta — Leopoldina Sevšek, trgovčeva či, 26 mesecev, Streliška ulica 15.
Ivan Brezovar, mestni ubožec, S let, Karlovška cesta 7. — Franči-Ka Grobelnik, hči izvoščkova, 3 me-ece in pol, Stranska pot 9. — Mati-Pikel, kavarnar, c{> let, Celovška esta 77. v Spodnji Šiški.
Dne 22.  februarja: Magdalena rašček,   nadučiteljeva   vdova, 75 et. Mestni trg 10. —   Ivan Kopač.
oglednik voz južne  železnice, 48 [et. Cesta na južno železnico 32. V   deželni bolnici.
Dne 18. februarja: Mijo Puška-:. premogar. 47 let.
Dne 19. februarja:   Ivana Lu-sch, hči zdravnikove   vdove. 35 et. — Josip Skalarič, čevljarski po-očnik, 74 let. — Neža Tušek, dijaka gospodinja. 56 let. — Ivana Koz-evčar, tovarniška delavka, 21 let.
[?anainjT list obsega 6 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar, lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Proti bolečinam v udih se je po-
5 zadnje čase nebroj vteralnih sredstev. Toda največ jih je zopet (Zginilo, ker se je pokazalo, da so brez učinka. Toda pojavljajo se zopet nova sredstva, katere se ponuja s kričečo reklamo. A kdor noče z nepreizkušenimi novimi vteralnimi sredstvi delati eksperimentov, ta se poslužuje v svrho odstranitve bole-i v udih zaupno že nad 20 let staro-ireizkušeni, od zdravnikov priporočeni Fellerjev rastlinski esenčni fluid z znamko Elzafluid, na števil-: 1 razstavah z zlatimi kolajnami odlikovan. Mnogi zdravniki ga hvalijo ::: nad 100.000 zahvalnih pisem izpričuje, da odstrani celo zastarele 1'olečine v udih. 12 steklenic za 6 K :r::nko pošlie kamorkoli lekarnar E. V. Feller, Stubica Elzatrg 238 (Hrvatsko). — Tu se tudi lahko naroči /cllerjeve milo odvajajoče rabarbar-^ke krogliice z znamko Elzakroglji-;e, 6 škatljic franko 4 K 40 v. Ne učinkujejo drastično, ne dražijo črevesa, so neškodljive in priljubljene. Izborna, hitro bolečine tolažeča je Pelierjeva migrenstogla, »Elzamen-tolska stogla<. 1 karton stane samo 1 krono. Prijetna vporaba. (ec)
proti nahodu
l    Učinek presenetljiv! Pušica 40vm.
le nalzaolmlveiši
kar se Jih Je do-sedaj uprizorilo.
Popolnoma nova
presenetljiva zvijača.
Se bo predstavljala prihodnji teden od torka do petka v
„Kino Ideal"
(Presto)«
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša ljubljena sestra, svakinja in teta, gospa
Katink« Qd5pari
danes dne 22. svečana ob polu 11. uri dopoldne, previđena s sv. zakramenti za umirajoče v 58. letu svoje starosti, po dolgi mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnke bo v četrtek dne 24. svečana t. L ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi v Postojni.
POSTOJNA, dne 22. svečana 1916.
Ferdinand in Kari,
brata.
678
Marija Lenger,
sestra.
Zahvala.
Globoko ginjeni ob tolikih dokazih tol.nžilnega sočutja ob priliki težke
izgube nepozabe naše matere, tašče, stare matere in stare tete, gospe
Ide Kosem
izrekamo vsem  sorodnikom,  prijateljem in znancem   svojo najiskrenejšo
zahvalo.
Osobito pa izrekamo svojo najsrčnejšo zahvalo prečastitemu gospodu župniku Ivanu Vrhovniku za mnogoletne tolažilne posete in za i teho, podano pokojnici ob zadnji bolezni in oP smrti, dalje preblagorodnemu gosp. dvornemu svetniku Alojziju Klimentu, gg. uradnikom finančnega ravnateljstva in vsem drugim udeležencem sprevoda z* čast, ki so jo izkazali predragi pokojnici na njeni zadnji poti. Končno se .ihvaljujemo vsem darovateljem vencev in Šopkov.
V LJUBLJANI, dne 24. svečana 1916.
683
Žalujoči ostali.
Razglas.
684
VI udno  naznanjamo,   da   je  vsled  splo^ne^a, tr-iruga
zn zevanja obrestne mere pri vseh drugih denarnih zavod.h, prisiljena tudi podpisana posojilnica
znižati olbrestro mero od hranilnih vlog do preklica od prvega aprila 1916. na
4 odstotke.
Prva dolenjska posojilnica v Metliki,
registrovana zadruga z neomejenim poroštvom,
dne 22. februarja 1916.
Vi lit v
nov ovitek
KREM NA ZUBV
0/'V*d?eni đ«n» v« Vid ni dnt 3čery»n
EASAW^0«S,C
WIEN
Vsled točasnih razmer smo primurani, da spremenimo ie nad 30 let ▼ prodaji rabljeni ovitek za
zobno kremo „Kalodont".
Tub odslej ne bomo več zavijali v dosedaj navadnih četkah, temveč v sklopnih kartonih, katerih risba in barva ostane ista, kot je bila pri naših tuba-etiketah, ki je ▼ vseh deželah postavno
varovana.
Svetovnoznani in povsod priljubljeni predmet »Kalodont« se bo kot doslej v nedosežni kakovosti naprej prodajal.
F. A. Sarg,
DUNJU IV.
In $l Co.
pianino
Pismene ponudbe na upravništvo »Slovensk. Naroda« pod ,A. E./8791.
679
Nakupovale!
se sprejmejo mm deieli zrn nakup
Zaslniek dobar. 670
Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda« pod „11 aknpovalec".
Prešernove slike
prodaja in pošilja pa postnem pomij. Iv. Bonač v Ljubljani.
fena sliki 5 kron.
372
2emtna ponudba.
Jfer me ;« domovina popacata k Sinji /idrijt, mi manjka priložnosti, da se seznanim j dobrim in ynačajnim dekletom v svrho cenitve. Vdove brej otrok niso izključene. Jant od f?re. JLjub'iančan v najlepših letih. Dskje, ki Je obrta varena in ima veselje do istega, se prosi pod navedbo prsmoyen;a korespondirati pod šifro „Prišla bo pomlad!6091* na ueravn. „5/<?y, /faroda*1 ^trega ta most obojestransko. SlJ^a S* vrne. 609
Na zelo lepem prostoru
se odda v Višnji gori
hiša z vrtom
v najem ali se tudi proda.
V hiši je prodajalniška oprava in vodovod taje posebno za treovce zelo pripravna.
MaKopnina sama 2000 K. ostra?* po dogovora.
Pojasnila daje lastnik;
9. KU. liana. Mm\\i t.15.
Tovorno pil
Beti Schaffelner, vd. Ljubljana
ne sprejema za čas vojne
nobenega dela več,
685
UUm d«dao, vrnimo 670
sobo s hrano.
D. Dekleva, fa. Urbane 9 Ljubljana.
Uradnico
z znanjem slovenščine in hrvaščine ali laščine*i5če banka v Pragi.
Ponudbe na „Postat predal 47",
Ljubljana. 624
Gospodična
ki je z dobrim uspehom dovršila trgovski tečaj, z nekoliko prakse, Želi
primarne službe v kaki pisarni.
Ponudbe na poitni predal 151, glavna pošta Ljubljana- 669
Proda se
675
otroški voziček
bel, za ležanje in sedenje.
Naslov  pove  upravništvo »Slovenskega Naroda«.
za tako] se iščeš dve sobi in kuhinja eventuelno tudi vrt za stalno stranko.
Ponudbe   pod  „R.   B. 681" na
upravništvo »Slov. Naroda«. 681
sluga
mladega, zmožnega slovenščine in nemščine, sprejme takoj tvrdka
Back & Fehl,
LJubljana, Stari trg štev 8.
Predstaviti se je tam. 632
Kobila
blizu 15 pesti visoka, v 4. letu. rujave barve.  g^T~  se proda "^J radi
mobilizacije nje lastnika. Več se poizve
v Ljubljani, Kolizejska ul. 2. (Trnovo).
680
Več spretnih krojaških 77?
pomočnikov
B8F"   sprejme ~^O0
Jos. Rojina,
modni salon in uniformiranje, v Ljubljani, Franca Jožefa c. št. 3.
Priporočamo najnovejše
zemljevide naslednjih bojišč:
if
Freytagovos Sev. Francosko in Belgijsko
Zapadno Rusko   •   .   .   • . Avstro-ogrskega Primorja i, Romunsko .......
„ Avstrijsko- in Nemško Rus-
kih obmejnih pokrajin   • •
SrfoskO   m   m m......
p, Perzijsko in Afganistansko
n Dardanelsko ......
„ Egipta, Palestine in Arabije
Holzlovos Splošno rusko bojišče   ■  • •
a ceno po poiti
1-20 1-30
1-20 1-30
1-20 1-30
120 1-30
1-20 1-30 1-50 1-60 —•60 —-70 _.80 —-90 —-80 —-90 1-20 1-30
Pošilja so lo prsti gotovini v naprej sli ps ps povzetja.
NARODNA KNJIGARNA V LiuMJfflli
Prešernova ulica št. 7.
9149789^4619
00
PREMOG
618
I      najboljše kakovosti ■
na vagone ali vozove
; &
Ljubljana« Selenburgova ulica štev. 4.
IKH DROGERI.
parfumerija, fotografična manufaktura itd.
Bllasiten bucsihinea sradaia strupov.
Ustanovljena leta 1897.
LJubljana, Židovska ulica 1.
Ceniki na lazpolago.
Ceniki na razpolago.
C. in kr. dvorni založniki
tovariš barv, lakov in firr.ežev
LJUBLJANA. $
Centrala: Gradec. Centrala: Gradec.
Tovarne in podružnice: na Dunaju, v Gdstingu, Trstu, ——  Ljubljani, Ljubnem in v Leitendorffu. ——
vse vrste oljnate, suhe, emailne in fasadne barve, firnež, pristni kranjski, mavec (Crvpe), olje za pod in stroje, karto- J linel, čopiče, steklarski in mizarski klel in drage v to stroko ?
spadajoče stvari.
Ceniki na raxpolago i Ceniki na razpolago l
s. m
i
Naznanjam, da sem odprl
odvetniško pisarno
v Celju, na ringu štev. 9. .*.
Ivan Erhartič,
sodni svetnik v p
605
van Jax & sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 15
priporcča svojo bogato zalogo
XKKKJ
XXI
Najnitje cono.
XX
Ljubljana, Kongresni trg št. 12.
126
Hal?eua zaloga pohištfa!
%m spalaa ta ledllae Nta, mmmm bi sob«. Preprog«, Mater*, aotfrool
ttmnatl modrod, otroikd roslekl Ha,
HalsoU*jm|i« ■!«■•>
C|55podičr>a
samostojna, Ljubljančanka, Iftte za takoj ali kasneie nemehlovano sobo s kuhinjo, ev. tudi samo sobo s posebnim vhodom    —   Oniene    ponudbe na
pošta' predal it 151, Slavna polta Ljubljana. 668
V posekanie so odda 700-800 ms
na prikladnem prostoru za odvoz na kolodvor državne železnice.
Ponudbe pod „bakov les 651"
na uprav »Slovensk  Naroda 651
kg praške gnati......K 7*60
„ prekajen Htrć 3a   . • • • „ 7*60
„ prask-? alarai......„ 6*00
.. polske salami.....f? 6*60
„ krakovskih gnjatnih salami „ 7*40
„ mortadela salami....., 7'20
f, pariških salami.....tf 7*20
„ debrečinskih salami  . . . „ 7 20
„ klobas (;etrnice)   ...... 7*20
., tirolskih salami.....„ 6*80
brunšviških salami    . . . „ 5-00
gothašVih salami ...... 8*20
mesen ce ......... 8*20
prekaieneea govejega jezika8*50 par draždansk. tečnih klobasic K — *55
razpošilja po povzetju v pošt. zavojih a 5 kg Pri naročilih nad 25 kg cene močno reducirane.
Izvoz praških gnfatl,
M. Kohn, 552
Praga-Žižkov, Havličkova ulica št. 16../I.
I i
JS
U
o. o
Najcenefse
dežnike
in solnčnike
domačega izdelka priporoča
tvornica dežnikov in soSnčnikov
JoSb fidiiar
Ljubljana
Pred Škofijo !9 — Prešernova ulica 4.
Cvetlitni »lin
Viktor Balt
U^^.^-. j # soMo^a aloaaai aaaaa
sBanrpii n 6, zrna pni
Šopki, venci s trakovi in napisi se izdelujejo n* ■■tatijMi eenaftv Delo okusno vezano. Velika zaloga krasnih suhin vencev.
Priporoča se z odličnim spoštovanjem
Saltov ta sne javi:
Brez konkurence!
V
F. L. Popper čevlji \
za gospode in gospe so nogam f| najbolj priležni. lični in najboljše
aj kakovosti.   Naprodaj   samo pri
o JULIJI STOR, Ljubljana
Prešernova ulica št. 5.
at\     Goysserski čevlji za turiste, higijeničnl čevlji za otroke in Lawn -tecnis- čevlji.
Svoje častite odjemalce
vljudno prosim, da se naj pri nakupu orožja in municije vsakdo izkaže s posebnim dovoljenjem od c. kr. okrajnega glavarstva ali od c. kr. državne policije v Ljubljani, da ima pravico do orožja in municije. Ne da bi se izkazal s tem dovoljenjem, ne smem prodati orožja ah municije, kakor tudi ne popravljati orožja.
Za časa vojne se ceniki ne razpošiljajo.
Fran Sevčik
puškar in trgovec z orožjem v Ljubljani.
134
Perilo
za gojence zavodov
v zalogi.
Izdelovanje nevestinsklh oprem.
o
t I
M
m
i
1 1
S
Ustanovljeno 1866.
BSB
Perilo za deteta
v zalogi.
Moško, damsko in otroško
perilo
pflT"    lastnega izdelka ~fBff
daleč znano zaradi izbornega kroja, točnega dela, zmernih cen
priporoča
= C. J. HAMANN =
t *
dobavitelj perila ces. in kralj. Visokosti, častniških uniformiranj, zavodov, samostanom? i. t. d. v
LJUBLJANI.
Parilo po meri so izgotavlja najhitreje.
Motam prva kranjska
Motorni obrat.
Mm OTmil HTtii
Parilo se mm način prvo dunajske čistil-nioo zlika brezhibno kakor novo in so slo sredo poslano perilo zgotovi v soboto tistega tedna. 276
aVHML
Prt
■aJpoMoMfi« portratb«.
hsm m. in is um.
fa <
O
a
o B
•8 O »1
■v e
3.
H
sum mi
aVaVJ