Urbani izziv, strokovna izdaja, 2017 123 Gašper BOKAL Anet GOLJEVŠČEK Nela HALILOVIĆ Tadej KOZAR Katarina KRESNIK Petra PEČAN Simon SEKEREŠ Matic VEHOVEC Pristop k načrtovanju zelene infrastrukture na lokalni ravni – primer občine Miren-Kostanjevica V pričujočem članku avtorji povzemamo glavne rezultate projekta »Načrtovanje in pilotni ukrepi zelene infrastrukture ob reki Vipavi v občini Miren-Kostanjevica«. Namen projekta sta bila oblikovanje in izvedba celostnega in inovativnega pristopa k načrtovanju zelene infrastrukture ob reki Vipavi na območju občine Miren-Kostanjevica, ki bi sčasoma lahko bil uporabljen za celotno porečje reke Vipave. Projekt je bil izveden v okviru interdisciplinarne projektne skupine, ki je vključevala študente in profesorje geografije, krajinske arhitek- ture in arhitekture, predstavnike občine in gospodarsko družbo. V prvi fazi projekta je bila izvedena temeljita geografska analiza reke in obrečnega prostora v občini skupaj s pregledom obstoječega gra- diva (obstoječi prostorski načrti, občinski dokumenti, spletni viri, že izdelana študentska dela). To nam je omogočalo, da smo na podlagi številnih izbranih kriterijev izbrali tri lokacije, za katere so bile pri- pravljene idejne zasnove. Predlagane rešitve optimalno izkoriščajo prostorske danosti izbranih lokacij in se kar najbolj harmonično vkl- jučujejo v naravno okolje. Ključne besede: prostorsko načrtovanje, zelena infrastruktura, traj- nostni prostorski razvoj, občina Miren-Kostanjevica, reka Vipava 1 Uvod Spodnji tok reke Vipave je bil zadnja desetletja močno onesna- žen. Za izboljšanje kakovosti vode so leta 2015 zgradili cen- tralno čistilno napravo Vrtojba. Ta investicija je pomembno prispevala k izboljšanju ekološkega stanja reke Vipave, s tem pa dala tudi potencial za razvoj (zelene) infrastrukture ob njej ter oživitev obvodnega in vodnega prostora. Pričujoči članek povzema rezultate projekta »Načrtovanje in pilotni ukrepi zelene infrastrukture ob reki Vipavi v občini Miren-Kostanjevica« (v nadaljevanju: ZeInViM). Projekt ZeInViM je bil eden od izbranih projektov Po kreativni poti do znanja 2016/2017 (v nadaljevanju: PKP) ter sofinanciran s strani Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije, Ministra za izobraževanje, znanost in šport in Evropskega socialnega sklada. PKP podpira sodelovanje gospo- darstva z visokošolskimi zavodi, študenti pa smo se lahko prvič srečali s konkretnimi izzivi in pridobili praktične izkušnje na strokovnem področju. Pri projektu smo študenti sodelovali s pedagoškimi mentorji s posameznih smeri, s podjetjem ŽOL- NIR Geodetska dejavnost in projektiranje d. o. o. in Občino Miren-Kostanjevica. Projekt ZeInVim je pilotski celosten in inovativen pristop k načrtovanju zelene infrastrukture na primeru reke Vipave na območju občine Miren-Kostanjevica. Študenti geografije, kra- jinske arhitekture in arhitekture smo v interdisciplinarni skupi- ni pripravili predlog večfunkcijske rabe vodnega in obvodnega prostora ob reki Vipavi na območju občine Miren-Kostanje- vica s poudarkom na celostnem razvoju zelene infrastrukture s funkcijskega, urbanističnega, krajinsko-arhitekturnega in arhitekturnega vidika. Urbani izziv, strokovna izdaja, 2017 124 pedagoškimi in delovnimi mentorji. Na terenu je bilo izvede- nih več strokovnih ekskurzij: ogled reke Vipave od izvira do iz- liva, ogled obrečnega dela občine Miren-Kostanjevica ter ogled Nove Gorice in njene okolice. V občini smo izvedli delavnice z osnovnošolskimi otroki, na katerih so ti narisali mentalne karte območja za pridobitev lokacij ob reki, na katerih otro- ci največ zadržujejo. Poleg tega pa smo izvedli tudi delavnice »storytelling« oziroma delavnice »zgodbarjenja«, na katerih so nam domačini v obliki polstrukturiranih intervjujev pripo- vedovali o svojem doživljanju reke, zgodovini njihovega kraja in svojih željah za prihodnji razvoj zelene infrastrukture ob reki Vipavi. Vse oblike terenskega dela smo tudi fotografsko do- kumentirali. Po opravljeni analizi območja in terenskem delu smo se lotili izbora potencialnih lokacij za načrtovanje zelene infrastrukture. Te lokacije so bile pred dokončnim izborom deležne še dodatnih analiz. Vsako izmed območij smo ocenili po stopnji primernosti za različne oblike zelene infrastrukture, upoštevajoč (ne)kompatibilnost različnih elementov oziroma dejavnosti. Ob tem smo upoštevali tudi vse prej analizirane lastnosti območja, želje lokalnih deležnikov, načrtovane posege v prostor in nasvete strokovnjakov, ki ob tovrstnih posegih v prostor izdajajo soglasja. Ob dokončni izbiri lokacije so bili iz- risani še podrobni prostorski prikazi in načrti. Ti so bili ključni del našega končnega poročila in javne predstavitve. Zaradi vzpostavitve trajnostnih rešitev zelene infrastrukture so bili proučeni vsi dejavniki na ravni reke in obrečnega prostora Vipave v občini Miren-Kostanjevica, hkrati pa so bili upošte- vani tudi dejavniki na regijski ravni. Po izdelanem konceptu (upoštevajoč obe prostorski ravni) so bila tudi načela upora- bljena z regijske na občinsko raven, nato pa na posameznih mikrolokacijah. 3 Prostorske analize Po hitrem pregledu obstoječih gradiv smo na ravni občine Miren-Kostanjevica določili izzive, cilje, potenciale, vizijo in geslo. V tem poglavju bodo na kratko predstavljeni rezultati analize stanja prostora s poudarkom na delih, bistvenih za iz- bor lokacij. Občina in obravnavana mikrolokacija se uvrščata v Mediteransko (Sredozemsko) makroregijo ter v mezoregiji Vipavska dolina in Kras (Ogrin in Plut, 2009). Ravninski del občine sestoji iz naplavne ravnice reke Vipave s pritoki in iz prodnih nanosov Soče in je deloma razgiban s flišnimi griči. Na flišu so se razvile rodovitne rjave prsti, na ozkih pasovih ob reki Vipavi pa hidromorfne, ki so avtropo- genizirane zaradi intenzivne kmetijske rabe (Budin, 2004). Na območju prevladuje zmerno sredozemsko podnebje z mi- limi zimami in zmerno vročimi poletji. Povprečna letna tem- peratura zraka je 12°C in letna količina padavin je 1446 mm. Ključni izziv, s katerim smo se soočili v okviru projekta ZeIn- ViM, je bilo načrtovanje zelene infrastrukture, ki bo lokalno prebivalstvo in turiste pritegnila nazaj k reki, bo odporna na pogoste poplave, smiselno umeščena v prostor, funkcionalna in obenem estetsko privlačna oziroma bo sledila usmeritvam traj- nostnega prostorskega razvoja. Še dolgoročnejši cilj projekta pa je revitalizacija širšega obrečnega prostora in uporaba tovrstnih zelenih rešitev za celotno porečje reke Vipave. Študenti smo s terenskim delom ter v sodelovanju z domačini in predstavniki občin opravili predhodne analize prostora in analize rabe vodnega in obvodnega prostora ob reki Vipavi. Te so bile osnova za oblikovanje interdisciplinarnega predloga prostorskih, krajinsko-arhitekturnih in arhitekturnih rešitev za ureditev zelene infrastrukture ob reki Vipavi v občini Miren- Kostanjevica. Zeleno infrastrukturo lahko opredelimo kot medsebojno po- vezano omrežje vodotokov, mokrišč, gozdov, naravnih habita- tov in drugih naravno ohranjenih območij, zelenih poti ozi- roma omrežij, parkov in drugih varovanih območij, kmetijskih pokrajin in drugih naravnih prostorov, ki so habitat avtohtonih vrst, vzdržujejo naravne ekološke procese, ohranjajo kakovost zraka in vodnih virov ter prispevajo k zdravju in kakovosti življenja (McDonald idr., 2005). 2 Osnovni pristop V prvi fazi projekta smo opravili analizo trenutnega stanja, ki je temeljila na pregledu dosedanjih raziskav, literature in drugih dostopnih gradiv. Najprej je bila opravljena temeljita analiza območje reke Vipave in njenega obrečnega prostora v občini Miren-Kostanjevica, nato pa še celotnega porečja in re- levantnih območij preko meje, v Italiji. Analizirali smo fizično- geografske dejavnike (relief, osončenost, naklone, nadmorske višine, geološke, pedološke, hidrološke in klimatske razmere) in družbenogeografske lastnosti pokrajine (rabo tal oziroma pokrovnost, zavarovana območja oziroma varstvene režime, obstoječo infrastrukturo, vključno s tematskimi in kolesarskimi potmi in turistično infrastrukturo, obstoječo zeleno infrastruk- turo, lastniškimi razmerji, strukturo, morfologijo, prostorskimi načeli, kulturno dediščino). V analitični del raziskave je bila vključena tudi proučitev primerov dobrih praks implementa- cije zelene infrastrukture v Sloveniji in tujini, zagotovljena pa je bila tudi participacija lokalnega prebivalstva, saj je bila v analitični del vključena analiza obsežnega anketiranja s strani študentov geografije. Pregledali smo obstoječe prostorske ob- činske dokumente. Vzporedno z analizo trenutnega stanja je potekala tudi zgodovinska analiza obravnavanega območja, pri kateri smo proučili preteklo rabo prostora, arhivske prostorske akte in karte ter morfogenezo sedanje pokrajine. Vsebinsko smo se usklajevali na sestankih članov projektne skupine ter s G. BOKAL idr. Urbani izziv, strokovna izdaja, 2017 125Pristop k načrtovanju zelene infrastrukture na lokalni ravni – primer občine Miren-Kostanjevica Slika 1: Povzetek pristopa k načrtovanju zelene infrastrukture ob reki Vipavi v občini Miren-Kostanjevica (ilustracija: Tadej Kozar) Urbani izziv, strokovna izdaja, 2017 126 Padavinski režim je zmerno sredozemski, pri čemer je primarni višek padavin je jeseni, ko je povečana frontalna dejavnost, se- kundarni pa v začetku poletja. Padavinski minimum je značilen na prehodu zime v pomlad ter julija in avgusta. Občina se uvršča med bolj osončena območja v Sloveniji (2.100–2.400 ur na leto s soncem) (Ogrin in Plut, 2009). Skozi nižinski del občine teče reka Vipava s pritokoma Biljen- ski potok in Vrtojbica. Vipava ima dežno-snežni rečni režim, z značilnim viškom jeseni in nižkom poleti. Značilne so vsa- koletne poplave na kmetijskih zemljiščih ter najbolj ogroženi sta naselji Miren in Bilje  (Občinski prostorski načrt občine Miren-Kostanjevica. Ur. l. RS, št. 85/2013). V občini Miren- Kostanjevica velik del reke Vipave in njenega obrečnega pros- tora spada v vsaj en režim varovanja. V območju Natura 2000 je obsežen del reke Vipave, vključno s spodnjim delom Vrtojbice in Krasom. Obrečni prostor ima prav tako območje, ki se uvr- šča med naravne vrednote lokalnega pomena. To je območje opuščenega glinokopa pri opekarni na Biljah, ki je življenjski prostor ogroženih živalskih vrst. Ti različni režimi varovanja pri našem prostorskem načrtovanju niso bili upoštevani ne kot območja, na katerih so zaradi njihove zaščite določeni posegi nezaželeni oziroma prepovedani, temveč tudi kot območja, ki imajo nadpovprečen ekoturističen potencial. Z zgodovinsko analizo območja smo ugotovili, da se tok reke Vipave na proučevanem območju skozi stoletja ni veliko spre- minjal. Večje spremembe so vidne predvsem v zgornjem toku, na območju občine Miren-Kostanjevica pa sprememb v zadn- jem stoletju skoraj ni bilo. Prisotne so bile predvsem v obvodni vegetaciji in spremembi rabe tal. Z analizo anketnih vprašal- nikov smo proučili percepcijo prebivalstva o reki Vipavi, ki je zbrana v besednem oblaku slike 2. Večina zemljišč v obravnavanem obvodnem delu reke Vipave je v lasti države, nekaj si jih lasti občina. Občina načrtuje ureditev terasastega obrežja na delu proučevanega območja, vendar do izvedbe te ne bo prišlo do pridobitve sredstev. Največ prebivalstva živi ob reki Vipavi (67  %), sicer pa je občina, zahvaljujoč redko poseljenemu kraškemu delu, pod- povprečno gosto poseljena (77 prebivalcev/km2) v primerjavi z nacionalnim povprečjem (101 prebivalec/km2) (Statistični urad Republike Slovenije, 2017). Razvili in ohranili so se po- selitveni vzorec gručastega naselja primorskega tipa in zaselki, postavljeni na robove dolin in po temenih nižjih vzpetin. Naj- večji kraj v občini je naselje Miren, ki je občinsko središče in nanj gravitira celotno funkcijsko območje občine. Naselja na kraškem delu občine so manj razvita in zelo slabo opremljena (Hrvatin, 2008). Na območju občine je skupaj urejenih 94 km javnih cest, med katere spadajo državne in občinske ceste različnih kategorij. Večjega pomena je vrtojbenska obvozni- ca, ki od leta 2010 omogoča boljšo povezavo z Novo Gorico in hitrejšo navezavo na hitro cesto Vrtojba–Razdrto. Glavni prometni osi občine Miren-Kostanjevica tvorita dve cesti, in sicer regionalna cesta R3-614 (Štanjel–Komen–Kostanjevica na Krasu–Opatje Selo–Miren– Šempeter) in R3-615 (Vogr- sko–Volčja Draga–Križ Cijan). Z odprtjem meja se je del prometa iz smeri Krasa preusme- ril na italijansko območje, vendar še vedno prihaja do oz- kih grl, predvsem skozi naselje Miren (Občinski prostorski načrt občine Miren-Kostanjevica. Ur. l. RS, št. 85/2013). Sicer ima občina ugodno prometno lego ter je dobro po- vezana z zunanjimi kraji in z zelo obiskanimi turističnimi točkami v okolici, kar med drugim predstavlja turistični poten- cial za goste z željo po oddihu v naravi (Mokorel idr., 2006). Na proučevanem območju so evidentirane številne naravne vrednote, tako območja kot objekti. Tam so zavarovana ob- močja, posebna območja varstva, naravne vrednote in ekološko pomembna območja. Na kraškem delu občine so pomembne predvsem jame. Reka Vipava je ključni naravni element nižin- skega dela občine in pomembna ekološka točka v sicer antro- pogeni pokrajini. Obvodni pas reke je rekreacijsko območje naselij, lociranih ob reki. Do prve svetovne vojne so na tem območju delovali številni mlini. Ljubitelji ribolova pa lahko pridejo na svoj račun predvsem v spodnjem delu reke (Mokorel idr., 2006). Na območju občine je znanih nekaj razglednih točk, predvsem vrhovi na robovih kraške planote. V registru kulturne dediščine je za območje občine Miren-Kostanjevica zabeleženih 114 enot, ki so po režimu varstva evidentirane kot območja kulturnih spomenikov (15), arheološka najdišča (8), območja kulturne dediščine iz strokovnih zasnov varstva (63) in vplivna območja dediščine (28). Na območju najdemo Slika 2: Besedni oblak percepcije prebivalstva o reki Vipavi (ilustracija: Tadej Kozar) G. BOKAL idr. Urbani izziv, strokovna izdaja, 2017 127 ohranjene objekte tipične kraške arhitekture in sakralne de- diščine (Občinski prostorski načrt občine Miren-Kostanjevica. Ur. l. RS, št. 85/2013). 4 Participacija lokalnih deležnikov Izbor lokacij za umeščanje zelene infrastrukture ob in na reki Vipavi v občini Miren-Kostanjevica je bil rezultat temeljite analize presečnega stanja v prostoru in participativnega odziva lokalnega prebivalstva. Vloga zadnjega je pomembna, saj gre za soočenje različnih stališč, katerih cilj je poseg v prostor, ki bo zadovoljil potrebe različnih skupin prebivalstva. Z metodo vključevanja deležnikov v proces načrtovanja smo vzpostavili povezovanje med subjekti, ki običajno ne komunicirajo med seboj, in jim tako omogočili, da so se seznanili z  različnimi pogledi, ki smo jih uporabili za iztočnice pri načrtovanju. Participativni pristop pri pripravi izhodišč za izbiro lokacij smo uporabili pri različnih starostnih skupinah. Najprej smo izvedli delavnice z osnovnošolci v OŠ Miren. Z odgovori na preprosto vprašanje »Kaj si želim ob reki Vipavi?« so osnovnošolci 3., 4., 5., 7., in 8. razreda soustvarjali izhodišča za oblikovanje predlogov. Po uvodni obrazložitvi namena in ciljev delavnic smo spodbudili otroke nižjih razredov (3. in 4. razred), da so narisali svoje predloge za zeleno infrastrukturo, ki bi jih spodbudila, da bi prosti čas večkrat preživljali ob reki. Osnovnošolci višjih razredov so poleg predlogov za konkretne rešitve zelene infrastrukture tudi ustvarjali mentalne karte na podlagi neme karte reke Vipave v občini Miren-Kostanjevica. Te smo uporabili za skupno karto najpogosteje uporabljenih lokacij za preživljanje prostega časa in upoštevali pri izboru končnih lokacij. Poleg upoštevanja mnenj in predlogov osnovnošolcev smo pripravili tudi dejavnosti za zainteresirano javnost, prebivalce občine Miren-Kostanjevica in predstavnike različnih društev. Delavnico zgodbarjenja oziroma »storytelling« smo izvedli na terenu, med sprehajanjem ob reki v naselju Miren. Dani so bili predlogi za ureditev reke Vipave in obrečnega prostora. Poudarili so omilitev poplav in očiščenje vodotoka kanaliza- cijskih odplak. S temi ukrepi bi Vipava spet postala prijaz- na ljudem. Želijo si tudi urejena kopališča, možnost izposoje različnih manjših plovil (kanuji, čolni, splavi  …) in oživitev ribarjenja. Ob reki bi radi imeli urejene pešpoti in kolesarske poti, ki bodo povezale Bilje, Orehovlje, Miren in obmejne kraje v Italiji. Aktivna je bila tudi ideja parka ob lokalu Adria, za katero je bil narejen načrt terasastega obrežja, vendar ta zaradi finančnih razlogov ni bil izpeljan. 5 Izbor mogočih lokacij Lokacije so bile izbrane na osnovi teh kriterijev: dovolj pro- stora, dostopnost struge, zadostna globina vode, obstoječa (ze- lena) infrastruktura, možnost navezave na infrastrukturo na širši prostor, ugodna lastniška razmerja, primerna litologija, kompatibilnost z načrtovanimi posegi, priljubljenost lokacije med lokalnimi deležniki, želja lokalnih deležnikov po razvoju dane lokacije. Po vrednotenju lokacij smo v prvi fazi izbrali šest potencialnih območij obdelave, ki so bila poimenovana po ledinskih imenih oziroma imenih, ki se uporabljajo med prebivalci, in sicer kopališče Galerija, kopališče pri Šelu, kopali- šče Loke, kopališče Brajda, kopališče Adria, kopališče v Delah. 1. Kopališče Bilje Lokacija je v kraju Bilje ter je nekoč že bila točka druženja in dejavnosti. Blizu je objekt, ki kaže potencial za preureditev in bi območju dodal vrednost. Potrebna bi bila vzpostavitev povezave z nasprotno ležečim območjem, saj v jesenskem in zimskem času ni možnosti prehoda. V bližini je vzpostavljena tudi manjša hidroelektrarna. V poletnih časih se raven vode spusti ter kraj je prijeten za druženje in različne prostočasne dejavnosti. Glavni omejitveni dejavnik obravnavanega območ- ja je slabša dostopnost, kar zmanjša skupni potencial lokacije. Območja nismo izbrali za nadaljnjo fazo načrtovanja. Slika 3: Predlog za zeleno infrastrukturo petošolke osnovne šole Mi- ren (ilustracija: petošolka osnovne šole Miren) Slika 4: Oblak besed predlogov za zeleno infrastrukturo tretješolca OŠ Miren (ilustracija: Tadej Kozar) Pristop k načrtovanju zelene infrastrukture na lokalni ravni – primer občine Miren-Kostanjevica Urbani izziv, strokovna izdaja, 2017 128 2. Kopališče pri Šelu Lokacija je v kraju Miren in v bližini športnega centra, zato je na obravnavanemu območju mogoče parkiranje osebnih avto- mobilov, prisotna pa je tudi gostinska dejavnost. Območje ima dobre možnosti za dostop prek ceste, kjer bi se morala urediti pešpot. Je precej prostrano in tudi večja površinska izraba reke Vipave je dodatna vrednost, ki smo upoštevali med vrednoten- jem. Zaradi prostornosti se ponuja možnost ureditve čolnarne za izposojo plovil. Lokacija je primerna za navezavo na vsebine, povezane z Mirenskim gradom. Osončenost območja je pri- merna in zaradi naravnih prvin je omogočena tudi možnost senčenja, kar je v poletnih mesecih zelo pomembno. Mogoča je tudi vzpostavitev brvi, ki bi povezala kraja Miren in Orehovlje. Območje smo izbrali kot eno izmed treh lokacij za nadaljnje načrtovanje in urejanje. 3. Kopališče oziroma počivališče Loke Obravnavano območje je v Mirnu, in sicer ob glavni promet- nici skozi kraj, in je z vidika dostopnosti ustrezno. Omejitveni dejavnik območja je sicer degradiranost, vendar je bila lokacija izbrana predvsem zaradi možnosti vzpostavitve povezave med starim vaškim jedrom Mirna in Orehovljami (to bi dosegli z izgradnjo brvi) in ugodnosti lokacije za ureditev manjšega kopališča. Pomembna lastnost je bila tudi možnost dostopa do reke Vipave. 4. Kopališče Brajda Lokacija je v severnem delu naselja Orehovlje in je z vidika lokalnega prebivalstva zelo primerna. Pomemben element območja je jez, ki reko Vipavo deli na dve višinski ravni in zadržuje vodo v poletnih mesecih. Na zgornji ravni je možnost počivališča in skakalnice v reko (ta element so sicer domačini že ustvarili sami), kar potrjuje priljubljenost med lokalnim prebi- valstvom, posebno med mladimi. Spodnja raven ima potencial za naravno kopališče, saj je na tem območju mogoč dostop do reke Vipave. Območje je bilo izbrano za nadaljnje načrtovanje. 5. Kopališče v Delah Območje je v kraju Miren, in sicer v bližini državne meje z Italijo, na meandru reke Vipave. Z delavnicami zgodbarjenja smo ugotovili, da je območje priljubljeno predvsem pri mlajših generacijah, ki se tukaj zelo rade zadržujejo. Starejši občani pa so poudarili, da je bilo prav to območje nekoč precej one- snaženo, zato ga ne obiskujejo radi. Zaradi slabega dostopa in oddaljenosti območje kopališča v Delah nismo obravnavali v naslednji fazi načrtovanja. 6. Kopališče Vodmat Zadnja lokacija je prav tako v kraju Miren. Potencialno območ- je za naravno kopališče leži na severni strani in je bilo zaradi slabše dostopnosti ovrednoteno kot manj primerno. V bližini so nekdanje obrtniške stavbe, ki bi jih bilo mogoče ob oživitvi območja ponovno uporabljati. Obstaja tudi potencial za umes- titev hidroelektrarne. Območja nismo izbrali za naslednjo fazo načrtovanja, saj bi bil poseg stroškovno in gradbeno zelo ob- sežen, velik pa bi bil tudi poseg v prostor. Na podlagi analiz so bili izdelana izhodišča in načela pri na- črtovanju, za nadaljnjo obravnavo pa so bile izbrane tri loka- cije – kopališče Loke, kopališče pri Šelu in kopališče Brajda. Izhodišča: 1. ustreznejša raba prostora (določitev vsebin na posame- znih lokacijah/območjih, večfunkcionalnost, dodajanje prostora reki idr.); 2. izboljšanje povezav v prostoru (infrastruktura, miselne, vidne, medgeneracijske povezave, medsektorsko (med deležniki) sodelovanje …); 3. lokalna identiteta (specifičnost lokacije, krepitev in ohra- njanje); 4. dolgoročno: spodbujanje participativnosti/aktivacije pre- bivalcev in nadaljnje rabe v prostoru. Načela pri načrtovanja prostora: • prilagoditev »negotovim« razmeram, • inovativni načini umeščanja dejavnosti v prostor, • upoštevanje značilnosti prostora in njihovo ohranjanje. 6 Koncept za urejanje obravnavanega območja Umeščanje zelene infrastrukture temelji na prepoznavanju izzi- vov v prostoru. Otežen dostop do reke, pomanjkanje ustrezne infrastrukture, neizkoriščen potencial reke, neočiščeni in nev- zdrževani bregovi reke in pomanjkanje programa so le nekateri od teh izzivov, ki jih lahko uresničimo s pomočjo premišljenega umeščanja zelene infrastrukture. Umeščanje zelene infrastruk- ture poteka v šestih fazah. Obstoječe stanje se spremeni tako, da se očistijo in vzdržujejo bregove reke, nato potekajo zemelj- ska dela, katerim sledijo gradbena dela z umestitvijo objektov, na katere je vezan program, ki omogoča rabo obvodnega pros- tora ob hkratnem dopuščanju vodne dinamike. Vsako od šestih faz spremljajo ukrepi, ki so vezani na izvedbo določene faze. V prvi fazi prepoznamo obstoječe stanje in poglavitne izzive, ki jih v drugi fazi nadgradimo z odstranjevanjem določene vege- tacije in ohranjanjem obstoječe. Tretjo fazo spremlja odstran- jevanje in nasutje materiala. V četrti fazi se umesti program s kolesarsko potjo, ploščadjo, skakalnico in igrali. Z rabo pros- tora se začne izvajati program – kopanje, skakanje, pikniki … Šesto fazo pa tvorijo v prejšnjih fazah predstavljeni ukrepi, ki se prepletejo z dopuščanjem vodne dinamike. Faznost rešitve omogoča lažjo izvedbo, faze pa so seveda med seboj tesno pre- G. BOKAL idr. Urbani izziv, strokovna izdaja, 2017 129 pletene. Ukrepe spremljajo tudi elementi, ki smo jih razdelili na drevnino, teren, grajene elemente in dejavnosti. Lokalni in re- gionalni vpliv predlagane rešitve kaže napredek v ekološki fun- kciji (vpliv na habitate, filtracija vode, omilitev/prilagoditev na poplave), rabi odprtega prostora za namen parkov, kopališč in novih rekreacijskih poti in novih ekonomskih priložnostih, kot so prepoznavanje in obuditev obstoječih potencialov, več ponudbe ter s tem privabljanje turistov in domačinov k uporabi reke. Poglavitni cilj pri umeščanju ZI pa je ureditev, ki omogoča naravno dinamiko reke  – ne zmanjšuje njene pretočnosti. In najpomembneje, na kar želi spomniti projekt (to so prebivalci v preteklosti dobro vedeli, danes pa smo morda malo pozabili) je – življenje z reko. Kopališče pri Šelu Zasnova območja se osredotoča na levi breg reke Vipave. Ob- močje je sonaravno urejeno in vsebuje minimalne intervencije, ustvarijo se prijetni naravni ambienti. Kot podporne elemente naravnega ambienta smo uporabili otroška igrišča iz lesenih debel in lokalnih materialov. Zasnovali smo še čolnarno in navezavo na tematsko pot ob reki Vipavi. Kopališče Brajda Posebnost območja in s tem nekakšno vodilo zasnove je bil jez, ki ločuje lokacijo na dve višinski ravni. Na zgornji ravni smo ob prostoru za piknike in igralih umestili še skakalnice in tako izkoristili specifiko globoke vode na tem delu obmo- čja (to lastnost so že prej poznali tudi domačini). Na spodnji ravni smo neposredno ob reki Vipavi načrtovali dolgo narav- no plažo, ki smo jo dodatno zapolnili z različnimi otroškimi igrali. Pomembna je bila tudi načrtovana kolesarska oziroma tematska pot, ki se sicer razprostira po celotnem širšem obrav- navanem območju in tako tudi povezuje vse tri izbrane lokacije. Kopališče Loke Pri oblikovanju območja smo ob upoštevanju sonaravnega urejanja izhajali iz umestitve brvi, ki poveže Miren in Oreho- vlje in trg ob vodnjaku združi s »poljsko potjo« na drugem bregu reke Vipave. Pri zasnovi območja je zelo pomembna usmerjenost poti proti cerkvi svetega Avguština v Orehovljah in navezava na Pot miru. S povezavo obeh poti se na levem bregu reke Vipave ustvari prijetno območje za počitek, kopanje in opazovanje naravnih ambientov. Ob poti se lahko uredijo Slika 5: Postopek načrtovanja zelene infrastrukture (ilustracija: Tadej Kozar) Pristop k načrtovanju zelene infrastrukture na lokalni ravni – primer občine Miren-Kostanjevica Urbani izziv, strokovna izdaja, 2017 130 informacijske table, ki prikazujejo naravne in kulturne zname- nitosti ob reki Vipavi (flora, favna, usnjarstvo). 5 Sklep V zadnjih letih se je ekološko stanje reke Vipave znatno iz- boljšalo, k čemur je pripomogla izgradnja centralne čistilne naprave Vrtojba v letu 2015. S tem se je tudi povečal poten- cial vodnega in obvodnega prostora ter tudi prostora na širši, lokalni in regijski ravni. Posledično se je izkazala priložnost za načrtno oživljanje omenjenega prostora ali s programom, ki bi pritegnil lokalno prebivalstvo in obiskovalce, ali z in- frastrukturnimi ukrepi. V interdisciplinarni projektni skupini študentov menimo, da je za uspešno oživitev rabe reke Vipave potrebno oboje in da se mora oboje povezovati že v fazi na- črtovanja. Skladno z namenom projekta »Načrtovanje in pilotni ukrepi zelene infrastrukture ob reki Vipavi v občini Miren-Kostanje- vica« smo v sodelovanju s pedagoškimi in delovnimi mentorji oblikovali ter celostno in inovativno pristopili k načrtovanju rešitev infrastrukture s funkcijskega, urbanističnega, krajinsko- arhitekturnega in arhitekturnega vidika. Cilj projekta je bilo načrtovanje ureditev ob reki Vipavi, ki bodo prebivalcem omogočile kakovostno preživljanje prostega časa, obenem pa bodo prispevale k delovanju širšega sistema zelene infrastrukture. Ob upoštevanju vseh relevantnih podat- kov ter lokalnih deležnikov in stroke smo izbrali tri lokacije in na njih sprojektirali različne vrste zelene infrastrukture. Ob realizaciji načrtov in implementaciji predlogov se bo na ob- močju dvignila kakovost bivanja prebivalcev, kar bo privabilo tudi več obiskovalcev. Načrtovane ureditve  (znotraj sistema zelene infrastrukture) so zasnovane tako, da se čim bolj vkla- pljajo v okolje, prostorski koncepti pa so uporabni tudi za širši prostor, to je za celotno povodje Vipave, če bi se tudi druge občine odločile za podoben korak. To velja na konceptualni in tudi na izvedbeni ravni (npr. z uporabo materialov, ki so, če je to izvedljivo, lokalnega porekla). Gašper Bokal, dipl. geog. zgod. (UN) E-pošta: gasper.bokal@gmail.com Anet Goljevšček, dipl. geog. (UN) E-pošta: anet.goljevscek@gmail.com Nela Halilović, dipl. geog. (UN) E-pošta: nela_halilovic@yahoo.com Tadej Kozar, dipl. inž. kraj. arh. (UN) E-pošta: tadej.kozar@gmail.com Slika 6: Predlog ureditve lokacije kopališče pri Šelu (ilustracija: Tadej Kozar) G. BOKAL idr. Urbani izziv, strokovna izdaja, 2017 131 Katarina Kresnik, dipl. inž. arh. (UN) E-pošta: kresnik.katarina@gmail.com Petra Pečan, dipl. inž. kraj. arh. (UN) E-pošta: petra.pecan@gmail.com Simon Sekereš, dipl. inž. arh. (UN) E-pošta: sekeres3@gmail.com Matic Vehovec, dipl. soc. kult. (UN) E-pošta: maticveho@gmail.com Viri in literatura Budin, P. (ur.) (2004): Občina Miren-Kostanjevica: 1994–2004: zbornik občine ob 10-letnici. Miren, Občina Miren-Kostanjevica. Hrvatin, M. (2008): Kras. Trajnostni razvoj kraške pokrajine. Ljubljana, Založba ZRC. Mokorel, S., Peceny U. S, Čoha, A., Ricard, A., Paillard, S., Ambroželj, M. A. (2006): Strategija razvoja turizma občine Miren-Kostanjevica. Dostopno na: http://www.miren-kostanjevica.si/wp-content/uploads/Strategija- -razvoja-turizma.pdf (sneto 28. 6. 2017). McDonald, L., Allen, W., Benedict, M., O‘Connor, K. (2005): Green Infras- tructure Plan Evaluation Frameworks. Journal of Conservation Planning, 1(1), str. 12–43. Dostopno na: http://www.greeninfrastructurenw.co.uk/ resources/GI_Plan_Evaluation_Frameworks.pdf (sneto 28. 6. 2017). Občinski prostorski načrt Občine Miren-Kostanjevica. Uradni list Republike Slovenije, št. 85/2013. Ljubljana Ogrin, D., in Plut, D. (2009): Aplikativna fizična geografija Slovenije. Ljub- ljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete. Statistični urad Republike Slovenije (2017): Statistični letopis 2017. Ljub- ljana. Pristop k načrtovanju zelene infrastrukture na lokalni ravni – primer občine Miren-Kostanjevica