St. 130
iti tiiraft tu b nM
V Trsta, v soboto 2. lunlja 1923.
Posamezna številka 20 cent«
Letnik XLVIII
s k
Izvaemii pood^idL ^P^MKgf;. Uredništvo: ulica AHikcga H 20, L aađstropMg|Š^rse poiUjajo m **? ptasu M ne sprejttujo, rokc^T^T M vračajo. Izdaja Aatan Gerbec. — Lastnik tiskarna Edisorf. Tisk tiskarne £di it Mil ca OMse: L 7.—, 9 mesece L 19.50, pol leta L 33 — ln celo Ido L
4 Ura več. — Tetafoa ar*dnl«tv< in uprave lt 11
EDINOST
Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 cent. — Oglasi se raCunafo t llrokostf ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov nm po 40 cent osmrtnice aslnrale, poslanice to vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — OgUst naročnina in reklamacije se poHIjajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, nllca sv. FrsnčiSka Asllkega štev. 20. L nadstropje. — Telefon arednižtva ln uprave 11-57.
Raznarodovanje In kultura
V narodnostnih bojih v bivši Avstriji se je odražal del socijalnega svetovnega procesa. Šlo je — pravi Gupiowicz — za obračun med Nesnci in Slovani. Nemštvo je silno navalilo, da bi si podjarmilo vzhod. Ena zadnjih oblik tega naška kanja je bila — Avstrija! Do konca osemnajstega stole tja' je* bilo zmagovito, potem, pa je začela njegova sila padati Po* letu 1848. — te pomladi narodov — posebno pa po letu 1860., s padom absolutnega režima, je oslabela ekspanzivna sila nemštva v Avstriji in se je ojačil slovanski odpor.
Še enkrat — v letu 1861. — je tvegal nemški državnik Schmerling obupen poizkus, da bi politične svoboščine spojil s poncmčevanjem Avstrije. Ni se mu posrečilo. Pc litična svoboda in raznarodovanje sta stvari, ki izključujeta druga drugo! Slovanske narodnosti so oživele k novemu življenju. Boj pa je vihral dalje. Nemški politiki so zrli v ministre v krivi veri, da morejo posamezne osebe odločilno posegati v ta boj. V lakih bojih pa- ne odločujejo ministri. So povsem drugi činitelji, ki odločajo o zmagi in porazu. Moč narodnosti je v velikih ljudskih masah. Seveda morajo imeti te svoje voditelje. Vodstvo je povsod v rokah inteligence, bodi posvetne, bodi duhovniške.
Pa tudi število ni še vse. Masa mora biti domačinka ter zavzemati primerno ozemlje. Gumplovvricz pravi, da je tako prebivalstvo, ako ga vodi energična inteligenca, nepremagljivo v narodnem boju* Ob moderniji svobodnostnih napravah mu nc more nobena sila do živega. Posebno ljudstvo po d.oželi ima globok koiren v svoji grudi in zato tudi večjo odporno silo tudi v narodnem pogledu, tako da se more njega narodnost smatrati tudi kot narodnost ozemlja.
Tu je prilika, da iz knjige Friderika Ratzela t Politična geografija* posnamemo pouk vsem tistim, ki se nočejo učiti jezika svojrh sodeželanov druge narodnosti. Ratzel pravi, da je tisti, ki govor; en sam jezik, vedno na škodi napram tlstci" ki govori dva jezika. Kajti ta poslednji pozna dva sveta, oaii prvi pa samo enega. Poznavalec dveh jezikov je moralično močnejši.
Gumplovvicz trdi, da država, kot socialna organizacija, ustvarja narodno kul-■uro, trdi pa, da je to delo odvisno od nje teritorijalne namestitve. Država more ustvarjati le tako kulturo, ki odgovarja d)tični naredne-zemljepisni pokrajini!!
Ta ugotovitev ima svojo pomembnost tudi in še posebno z czirom na državnopravno pripadnost našega slovensko-hr-valskega ozemlja k italijanskemu kraljestvu. Vse oficijelne izjave in ves italijanski tisk nam govorijo dan na dan, da so Italijani pi is li semkaj kot nositelji kulture ter da hočejo te pokrajine oblagcdariti s staro italijansko kulturo. Tej toliko naglašeni misiji pa stojita nasproti- dve dejstvi. Prvo je trditev Guniplov/iczeva, ki ji moramo le pritrditi', da država more ustvarjati le tako kulturo, ki je v skladu z narodn.cn-zemljepisno pokrajino! Drugo' neoporečno dejstvo pa je, da je narodni značaj ie naše
pokrajine pketežno siovensko-hrv»tski, ker je ljudstvo v njej slovenske, oziroma hrvatske narodnosti. V smislu Gumplowicze-vega nauka more torej <*ržava tudi tu ustvarjati kulturo edino-le ▼ sklad* m na podlagi natfodne svojstvenog prebivalstva, s pripomečjo njegovega jezika!
Je pa tu še neko tretje dejstvo. Dejstvo namreč, da tu pri! nas niti treba ni šeie ustvarjati kulturo! To pa iz enostavnega razloga, ker jo že imamo! Odraža se izrazito v raznovrstnih napravah kulturnega snovanja našega ljudstva. Naloga države more biti le ta, da pospešuje nadaljnji razvoj in napredek te kulture. Te svoje naloge pa ne more vršiti drugače, nego_s pomočjo tistega jezika, ki je služil doslej na delu za ustvarjanje te kulture! Vsi poizkusi, v nasprotju s to neoporečno resnico, ostanejo absolutno le brezuspešni eksperiment?.
Seveda se zavedamo tu za nas in za človeško kulturo žalostnega dejstvna, da naša državna uprava in glasila javnega mnenja pač - govorijo o kulturi, da pa v resnici mislijo na — raznarodovanje našega življa t! V koliko da se jim more posrečiti ta nakana, o tem se nočemo prerekati danes. To pokaže bodočnost. Toda
—	o tem smo globoka uverjeni — ne bližnja! Denimo,-da se jim ta nakana posreči. Kličemo jim pa na ves glas, da s tem ne bodo služili kulturi ▼ naših krajih, maVveč jo bodo ubijali! KajtB za zrušenje naše narodne stavbe bi bila potrebna gotovo dolga desetletja, a nje rušievine isto-tako gotovo ne bedo plodna tla za ustvarjanje kake nove kulture, ki bi — kar je glavno — objemala vso maso! Vrhu tega bi tudi za to novo delo prav gotovo trebalo zopet dolgih diesetletij. To pa bi bilo prav tako, kakor če bi sa kdo dal napraviti menjico z dospelostjo šele po par stoletjih. In to naj bi bilo racijonalno kulturno delo?!
Gori smo omenili, kako je pokojna Avstrija) poizkušala z eksperimenti za raznarodovanje svojik narodov, kako je celo skušala politične svoboščine spojiti s pori občevanjem. Pogorela je. Ali hoče Italija posnemati te avstrijske zglede?! Zavedamo se prav dobro, da mi Jugosloveni v Italiji ne predstavljamo tiste moči, kakor so jo imeli slovanski narodi v Avstriji. Toda tud? na italijanski strani naj bi se zavedali, da je sve tovna vojna prinesla d.-njgačne čase, da se človeštvo« začenja oklepati novih idej, da se je jelo zanimati za usodo narodnih odlomkov, ki so jih 'dogodki spravili v državne vkupnosti * drugorodnimi plemeni. Ustvarjati se je jela mednarodna solidarnost za zaščito nairodnih manjšin! Ta solidarnost — čim se povsem izobliči
—	pa bo moralna sila, ki se ji ne bosta mogla odtegati noben narod in nobena država. Saj pravi tudi? Gumploviricz, da so boji proti raznarodovanju/ del socijalne ga svetovnega procesa! V imenu te človečan-ske solidarnosti in v imenu kulture kličemo našom sodržavljanom in državni upravi, naj odnehajo od poizkusov za raznarodovanje — nasilno ali za vratno — ljudstva, ki je v tako visoki meri dostopno za vsakci kulturno snovanje!
Btaiiia
Preuredba zakonikov na dnevnem redu državne zbornice
RIM, 1. Včerajšnja seja; se je pričela ci) 15. Po rešitvi nekaterih interpelacij je zbornica začela razpravljati o pooblastitvi vlade za preureditev civilnega zakonika in za sestavo novih zakonikov za civilno-pravdno postopanje, za trgovino in za trgovsko mornarico o priliki izenačenja zakonodavstva z novimi pokrajinami. Gon-zales je predlagal v imenu sccijalistične skupine zavrnitev tega zakonskega načrta. Priznal je sicer potrebo preuredbe zakonikov, vendar je pa izjavil, da je proti tako široki polnomcči, ko niso bili predloženi zbornici nikaki načrti; teh novih zakonikov, ki so vendar za1 najširšo splošnost velikanske važnosti. Temu nasproti se je poslanec Pivano izrekel za polnomoč, ker so brli tudi vsi dosedanji zakoniki izdani na podlagi načrtov parlamentarnih komisij, kakor bo tudi sedaj sestavljena komisija, ki bo pomagala vladi pri njenem tozadevnem delta. Razpravljajoč o posameznih predloženih preuredbah je govornik čestital vladi, ki namerava priznati ženi večje pravice ter predlagal, da: bi se spremenile tudi določbe nasledstvenega prava poročenih žen. Nemški poslanec Tinzl je izjavil, da bi' se lahko avstrijsko civilnopravdno postopanje razširilo na vso kraljevino, medtem pa se namerava obdržati temelje? italijanskega postopanja. Na vsak način se bo morala po govornikovem mnenju preuredaba izvršiti temeljito in se bo moralo poleg teoretične vzeti v ozir tudi praktično stran. Izrekel se je za predhodno pismeno civ.-pravdno postopanje v s vrbo ugotovitve tožb in ugovorov. Opozoril je, da se ne bo odpravilo onega počasnega postopanja, tudi če se bo ohranilo le okostje italijanskega c i vil nopr a v d.n e g a reda, proti kateremu je bilo izrečenih toliko kritik. Vladi je položil na srce jezikovno vprašanje na sodiščih v novih pokrajinah ter izrazil nado, da bo to vprašanje rešeno v smislu t Zadevnih želj tujerodnih manjšin. Pred-
lagal je, da bi ostala v novih pokrajinah v veljavi agrarna zakonodaja.
Razprava se bo na današnji seji nadaljevala.
Minister Gentile vstopil ▼ iašistovsko stranko
RIM, 1. Sen. Gentile se je vpisal v faši-stovsko stranko. Kom. Bianchi mu je osebno izročil na ministrstvu izkaznico in fašistovski znak. Sen. Gentile bo v pismu razložil vzroke, radi katerih je zapustil liberalno stranko.
Mutssolint t Padovi
PADOVA, 1. Davi je prispel iz Rima Mussolini, ki ga je tisočglava množica burno pozdravljala, na postaji. Po sprejemu na municipiju se je ministrski predsednik podal na univerzo, kjer ga je v veliki avli pričakovalo dijaštvot in popoln profesorski zbor v tradicijonalnih togah. Tu je Musso-linija pozdravil rektor univerze Lucatello, nakar je ministrski predsednik obdržal dolg govor.
Popoldne bo Mussolini odpotoval v Ro-vigo.
Resolucija izvršilnega fašistovskega odbora
RIM, 1. Davi ob 9. se je pričela napovedana seja izvršilnega odbora fašistovske stranke. Na Bastianinijev predlog je bila sprejeta sledeča resolucija.: «Izvršilni odbor je ugotovil, da skušajo v državi in parlamentu sovražniki fašizma s pomočjo krivih prijateljev, ki so bili razočarani v svojih slepih egoističnih stremljenjih, izzvati fašistom neugoden pokržaj. Radi tega poživlja odbor fašiste, da ščitijo z vsemi silami pravice in dolžnosti fašistovske revolucije, započete s pohodom proti Rimu, in opozarja enkrat za vselej nasprotnike, ki bi se hoteli povrniti k sistemom prošlosti, da ne bo fašizem dovoljeval atentatov na obnovitveno delo, ki ga je njen vojvoda začel za boljšo bodočnost Italije*. Nato je izrekel odbor obžalovanje vsem ornim, ki so odobravali Mšsurijev govor v parlamentu in izrazil ministru Gentilefu svoje zadoščenje radi njegovega vstopa v fašistovsko stranko.	i
0 ae povečali za dve pfljml t iiiiajifc desetih mesecih
RltaT Kakor javips agencija Volta, so znašali državni dohodki v prvih 10 mesecih tekočega finančnega leta, t. j. od 1. julija 1922 dfo 30. aprila 1923 skoraj za 2 maljardit več nego v odgovarjajoči dobi preteklega leta. Ta skok za 2 miljardi v desetih mesecih ima par samo v podobnem skoku v istih mesecih v letih 1920-1922, ki pa je znašal tedaj nadi 3 milja rde.
Na drugi strani pa je razvidno iz začasnega proračuna za dobo od 1. julija 1923 do 30. junifa 1924., da so se stroški posameznih ministrstev skrčili za 440 miljonov lir.
Vprašanje preuredbe trgovinskih zbornic
RIM, 1. O vprašanju preuredbe trgovin-« skih zbornic ni še znano nič določenega. Pred par dnevi je izjavil minister Teolilo Rossif, da se njegovo ministrstvo bavi sedaj pridno s tem vprašanjem. Pretresa se predvsem vprašanje, kake izpremembe naj se napravijo na dosedanjih predpisih, da bi bolje odgovarjali potrebam narodnega gospodarstva. Do sedaj pa ni še prišlo do nekakih stvarnih sklepov.
Jugoslavija
Pred rekoiisMcijo vlade? — Razdvojenost v radEkalski stranka
BELGRAD, 1. 2e nekoliko dni se govori v radikalskem klubu o kandidaturah novih ministrov. Radikalci da nočejo, da bi kandidature določeval sam Pasič, ampak da bi to izvrševal klub, tako da bi ministri prišli v odvisnost od kluba. Ta predlog je izzval živahno razpravo, ker se je smatralo, da hoče klub poslati v vlado nove ljudi ter izločiti stare«, kateri so do sedaj vodili politiko. Stavljen je bil nedavno predlog, da na) bi kandidature določil klubov odbor, kateri obstoji iz 32 članov. G. Nastas Petrovič se je izfavil proti temu predlogu, ker je izven tega odbora mnogo ljudi, ki imajo velik vpliv v politiki in ki bi bili na ta način izključeni oid sodelovanja pri tako važnih odločitvah, tako da ukrepi odbora ne bi odgovarjali -dejanskim razmeram. Iztaknil je vsled tega misel, da naj bi se k posvetovanjem cdbora pritegnili še drugi možje, ki stoje izven njega, ali pa naj bi se s širokim sodelovanjem zastopnikov stranke ustanovil poseben, ožji odbor. Vsled' tega nastopa ni prišlo do sporazuma in razprava je bila pra mena na drugi dan. Tik pred otvoritvijo zbornice je bila druga seja, na kateri se je razprava nadaljevala. Seja je bila zelo burna, toda ostalo je pri tem, da lista vlade ni bila izpremenjena. S tem pa vprašanje ni rešeno, ker mlajši elementi v stranki ne boido odnehali in bodo izzvali novo razpravljanje. Izgleda že, da bodo v tem pogledat dosegli tudi že sedaj gotove koncesije.
Donavska komisija
BELGRAD. 1. Iz Pariza je prišla vest, da je bila podpisana konvencija tičoča se pristojnosti in delovanja donavske komisije, katera je bila izdelana pod vodstvom francoskega delegata, določenega od Društva narodov. Komisija je ustanovljena na podlagi trianonske mirovne pogodbe ter je sestavljena iz delegatov Avstrije, Ćehoslo-vaške, Jugoslavije, Ogrske in Rumuinije. Med tem« delegati bo vzdrževana stalna zveza, s katero se bo» doseglo edinstvo v tehničnem pogledu za vsa vprašanja, ki se nanašajo na podonavsko kotlino. V noti, s katero je javljena konvencija inozemskim vladam, je vsebovana izjava, da je napravljen ta sporazum z izločitvijo vsakega političnega vpliva in da tako postopanje edino Lahko doprinese k zboljšanju odnosa je v v srednji Evropi.
Pomoč Dalmaciji — Žito in tnršica bo dana na btedit
BELGRAD, 1. Ministrstvo za socijalno skrbstvo je prejelo od dalmatinskega pokrajinskega namestnika obvestilo, da v nekaterih krapih ljudstvo noče kupovati državnega žita, ker je predrago. Ministrstvo je nato odločilo, da bodo ljudje lahko prejemali žito naj kredit, ker država ne more prodajati na svojo škodo.
Iz demoktktake stranke — Stališče napram Radića
DOLNJI LAPAC, 1. Organizacija demokratske stranke je imela sestanek ter je poslala Pribičeviču brzojavko, v kateri »najodločneje obsoja vsako trgovino z državo in narodom med radikali in Radićem». Pozdravljajo Pribičevića kot svojega voditelja ter mu izražajo neomajno zaupanje, s prošnjo, naj vstraja v obrani državljanov, ki so zvesti kralju in domovini, proti vsem razdiralnim elementom.
Pobijanje malahSje v Dalmaciji
SPLIT, 31. Ministrstvo za narodno zdravstvo je odobrilo predlog zdravstvenega odseka v Splita* da ae izvedejo vsi koraki za pobijanje malarije v Dalmaciji na račun budgetai istega ministrstva, toda v sporazumu gen. nadzorništva vod v Splitu odnosno tildi pod nadzorstvom protimala-ričnega zavoda v Trogiru. Glavni ukrepi bi bile sledeči: Ureditev jezer Radjane in Trifunovič, vrelcev in vodnjakov Kaldrma, Palača, Vtba, Sedfaci Tipanj, KaftteL Ta dela so deloma že pričeta, ostala bodo v kratkem započe tak	•
Rušila
Prvi ženski diplomat
PARIZ, 1. Iz Moskve brzojavijajo, da je sovjetska vlada imenovala gospo Aleksandro Kolontai za pooblaščenega ministra v Kristijaniji. To je prvi slttčaj, da je bilo ženi poverjeno diplomatsko mesto.
Pefttograjsko gledališče zgorelo
LONDON, 1. Listi poročajo iz Helsing-forsa, da je operno gledališče v Petrogradili zgorelo v sredo zvečer. V paniki je bilo več oseb ubitih in ranjenih. Poslopje je popolnoma porušeno.
Francija
Otvoritev razstave za zdravstvo v Strassbuigu
STRASSBURG, 1. Danes je bila tu slavnostno otvor j ena mednarodna razstava za zdravstvo o priliki praznovanja Pasteur-jeve stoletnice. Otvoritvi sta prisostvovala tudi Miilerand in Poincare, Italijo sta zastopala rekteft- rimske univerze* in generalni ravnatelj za zdravstvo.
Belgija
Konec stavke v Belgiji
BRUSELJ. 1. Agitacijski odbor stavku-jocih železničarjev in poštarjev je sklenil konec stavke in takojšnjo povrnitev na delo.
Anglija
Zasedba ruhrske kotline škodljiva angleškim interesom
LONDON, 1. V uvodnem članku zatrjuje « Times«, da bo moral biti glavni cilj angleške politike ureditev odškodninskega vprašanja, na katerem slonijo skoro vsa drugi) problemi. Razpravljajoč o vedno slabšem položaju nemškega gospodarstva, o nizki vrednosti marke in zadnjih nemirih v Nemčiji, izjavlja omenjeni list, da je zasedba ruhrske kotline škodljiva gospodarskim interesom Anglije, ker povzročajo ne-tsrejene razmere nemške industrije zmedenost v mednarodnem gospodarstvu. Radi tega poživlja «Times» angleško vlado, da pomaga v interesu vsega sveta k rešitvi odškodninskega vprašanja in meni, dia si bi Nemčija zopet pridobila zaupanje inozemstva, akot bi ponovila svojo ponudbo za predložitev tega vprašanja komisiji mednarodnih izvedencev.
Mrzlično delo londonskega zunanjega urada — Informacije V London poslanik nemških zaupnikov
PARIZ, 1. Včeraj je imel ravnatelj darm-stadtske banke več pogovorov s finančnimi krogi v Londonu, ki so mu vsi svetovali, da naj ponudi Nemčija določeno, pozitivno število, ako hoče priti do rešitve odškodninskega vprašanja1. Po mnenju teh krogov bi Nemčija lahko predlagala takojšnje plačilo 2500 miljonov frankov, ki bi se uračunali kot prvi letni obrok nemških plačil in bi znatno olajšali kritični gospodarski položaj Francije, Belgije in Italije. Nemški poslanik v Londonu je imel sinoči dolg sestanek z lordom Curzonom. Akoravno izključujejo uradni krogi vsako so-udeležbo Anglije pri izdelovanju nove nemške note, je vendar znano, da je izvrševal v zadnjih dneh londonski urad zelo živahno delavnost. Angleška vlada ne misli seveda menjati svoje politike blagohotne neutralnosti napram Franciji in Belgiji. Skoro je pa gotovo, da bo šla Baldwinova vlada preko tega in vzela nemško noto kot izhodišče za vzpestavo enotnosti med zavezn iki. Ako se bo Nemčija odločila za razsodno 'ponudbo in ako bo opustila pasivno resi-stenco v ruhrski kotlini, se bo1 lahko dosegel sporazum.
Nemlija
40 mrtvih in 300 težko ranjenih v izgredih
v Poruhrju — V rudnikih se zopet dela
BERLIN, 1. V izgredih teh zadnjih dni na zasedenem ozemlju je zgubilo življenje 40 oseb. V bolnice je bilo prinešenih 300 težko ranjenih.
Wolfova agencija- poroča: Francozi so preklicali zasedbo livarne jekla v Rhein-stalu, ki so jo zasedli vrled zavrnitve zahteve za izročitev 14 lokomotiv. Ravnateljstva livarne je ugotovilo, da so Francozi odnesli vse, kair so mogli. Kar je ostalo, ni več uporabljivo. Skc<da se računa na 40 miljard. Iz Mainza je došla vest, da je bćio izgnanih nadaljnih 223 železni čar skih družin.
Vsled sporazuma v vprašanju plač so se rudarji skoro vseh pomorskih rudnikov povrnili na delo.
Zvišanje cene premoga v Nemčiji
BERLIN, 1. Wolfova agencija poroča, da bo vsled splošnega višanje cen in delavskih plač podražil premog s 1. junijem za 50 do 59 od sto.
DNEVNE VESTI
Italijanski šolski zakoni v novih pokrajinah. «Der Tiroler» pravi, da je iz raznih naredb razvidno, da se pripravlja uvedba italijanskih šolskih zakonov tucfci v novih pokrajinah. To uvedbo je izdal ravnokar šolski urad v Tridentu. ki razpisuje natečaje za popolnitev definitivnih učiteljskih mast. Ta- naredba vsebuje mnogo ostrin m usodne spremembe v našem šolstvu, ki zadevajo vso javnost. Stojimo tu pred dejstvom, da javnost šele po ovinkih do^ znava o talco važnih nakanah. Bistvena novost je, da bodo mogle direktno imenovati učitelje te tiste občine, ki same vzdržujejo svo/e« šole. Za vse druge občine bo imenovala učitelje prefektura ali pa deželni šolski svet. Doslej je bilo v navadi, da je vsaka občinai sama imenovala svoje učitelje in da je bila deželnemu šolskemu svetu pridržana le pritrditev. Ta pravica se sedaj odtegja občinam, ki bodo imele Ie neznaten vpliv na imenovanje učiteljskega osobja. To pomeni vsekako novo utesnitev starih občinskih svoboščin v slučajih, ko občina nima takezvane šolske avtonomije, to je, kjer ne more sama vzdrževati šole. Značilno pa je, da rečena nar edba nič ne govori o tem, kaiterim šolam v novih pokrajinah bo dovoljena lastna šolska uprava. «Der Tiroler» ugotavlja, da na južnem Tirolskem obstoje osemrazrednice, oziroma meščanske šole, in eno- in sedemrazredini-ce. Italija pa pozna samo tro'- in šestraz-redne ljudske šole. To pomeni tri- oziroma šestletno šolsko obveznost, dočim je avstrijski zakon brez razlike na Šolsko kategorijo določal osemletno šoirko obveznost. Sedaj bi hoteli vedeti, ali ostane osent-letna šolska dolžnost. S tem bi naučni minister Genti&e uvedel Uudi v Italijo — kulturno pridobitev. Če pai bi se po uvedbi italijanskega šolskega organizma določila trorazrednica kot najnižja šolska kategorija, bodo morali na južnem Tirolskem zapreti kakih 300 eno- in dvorazrednic, kakor tudi šole za silo. Vse to bomo videli na jesen, ko bodo znane zakonite zakonske določbe o reformi ljudskega šolstva.
Cvetka iz sodne dvorane. Kam privede krivično in nečloveško izganjanje našega jezika iz sodnih dvoran, je v kratkih, drastičnih besedah opisal naš goriški dopisnik v četrtkovi številki. Marsikateremu je gotovo tudi znan slučaj, ko je neki Slovenec tožil radi razžaljenja častii, češ da mu je nasprotnik rekel, da je «zmočen» (neumen). Sodnik, slabo podkovan v slovenščini, je bil mnenja, da ni to nikaka žalitev, če sa komu očita, da je — moker. Nekaj sličnega se je te dni zgodilo na kopenski preturi. Slo je za tožbo radi obrekovanja, ker je ena stranka očitala drugi krivo prisego. Prišla je priča, katera je potrdila, da ie bil očitek izrečen in sicer s temi bese-
dami: «Ti si po nakrivem prtsegel». Znano je, da ta «nakrivem» zveni v narečju kakcir «nekrivem». Vsak slovenski sodnik bi bil to zabeležil in stvar bi bila končana. Tako pa, ker sodnik ne pozna slovenščine, je prišlo prav po nepotrebnem do zelo neljubega incidenta. Nasprotni odvetnik, dr. Petris, ki zna prav za skrajno silo nekaj slovenskih besed, se je spustil v znanstveno, slovnično razlaganje izpovedbe priče, češ očitek je bU, da je bila prisega n e -kriva, torej resnici odgovarjajoča. Ko ga je njegov nasprotnik, Slovenec, opozoril na zmoto, je pa g. dr. Petris začel kričati o politiki, o slovenskih odvetnikih, ki bodo sploh onemogočeni, o izključni pravici italijanskega jezika itd., tako da se je slovenski odvetnik vsled takega žaljivega nastopa odstranil in je bila razprava prene-šena. Sodnik je bil pri vsem tem nastopu popolnoma pasiven. Kaj na.j bi tudi pričel, ko ne razume slovenščine in se pri sedanjem teku stvari gotovo tudi boji sploh ziniti, ko gre za pravico slovenskega jezika. Vsai stvar pa gotovo ni nam v veselje, ne g. dru Petrisu v čast.
Pozoi' tržaški vinogradniki. Finančni inšpektorat nas prosi, da objavimo sledeče: S pozivt a na zakon o užitninskem davku za Trst in okolico mora vsakdo, ki ima vinograde v okviru užitninske črte, prijaviti do 15. julija t. 1. na finančnem inšpektoratu v Trstu, Corso Cavour 6, III., sledeče: Posestno polo, iz katerei mora biti razvidna davčna občina in številka tozadevnega zemljišča. Naznaniti se morajo tudi poslopja in prostori', v katerih se bo stiskalo grozdje oziroma proizvajal mošt ter kraj, kjer bo izgoto* Ijeno vino hranjeno, kakor tudi posode, nahajajoče se v omenjenih prostorih, določene za sprejem grozdja, mošta in vina. Prijavo mora izvršiti vsaka oseba, katera v zgoraj označenih vinogradih trga grozdje z namenom, da naredi iz njega mošt ali vino. V prijavi se mora tudi naznaniti, če je vino namenjeno za domačo rabo aJi za prodajo preko užitninske Črte.
Kaj je «Venezim Giulia > ? Naši tržaški listi nam predočajo« vedno «Venezia Gaulia» kot vkupnost tržaške, istrske in furlanske pokrajine (z goriško). Z eno besedo od Lrvenze do Kvarnera. Polemike radi vprašanja, kolik je obseg Julijske Krajine, med italijanskimi listi1 Trsta, Vidma 5n Benetk so bile dolgotrajne in hiude. Beneški listi so očitali Tržačanom< celo nekak «julijski imperializem*, kit da je naperjen proti Benetkam in Vidmu. Polemike so prenehale, ostala pa je — zmešnjava, ki se odraža celo v terminologiji kraljevni odlokov, kakor jih objavlja «Gazzetta ufficiale*. Tako je to uradno glasilo v svoji 124. številki o d 28. maia t L objavilo lcraliev cdlok od 26*
DNEVNE VESTI
Urla Ml mtajaoi o iktant
S kr. odlokom od 18. februarja 1923., št. 440 »o bile živine upokojencem, vdovam in sirotam nov m pokrajin njihove pokojnine in iraginjske doklade za 20% (vdovam draginj-ike doklade za 10% od 80%). Ako je bil gmotni položaj državnih upokojencev tudi prej neznosen, jih ie pa ta nova odredba pahnila v pravi obup in strah za bodočnost. Ni torej nikako čudo, da se je začelo med držav-jimi upokojenci živahno in odločno gibanje, \ katerim nameravaio pripraviti vlado do tega, da ne izrabi proti n=}im orožje, ki ji ga daje v roko novi zakon, temveč da bi ostalo pri starem, dokler se upokojenci novih po
Nova občina Herpelje-Kozina se priklopi davčni agenciji v Kopru.
Področje carmarne v Trstu ostane neiz-
premenjeno.
Po hamborikem koB^reaii, Glavno glasilo čehoslovaške socialne demokracije «Pravo Lidu» piše, da so nemški socialni demokrat je hoteli na vsak način izsiliti zase kak sklep, ki bi ga donesii domov .kot svoj »uspeh«. Zahtevali so kako kožo z glave. Če že ne vse čehoslovaške republike, pa vsaj kožo čehoslovaške socialne demokracije. Niso dosegli ne enega ne drugega. Kongres je res naložil vsem socialističnim strankam, naj zastavijo vsa svoja prizadevanja v to, da se narodne pri starem, aonier s«; ^u^lu^.	strasti ublažijo v interesu boja proti reakciji
krajin ne izenačijo z upokojenci iz starih,; in da se udejstvijo načela demokratične samo-oziroina dokler se končnoveljavno ne reši uprave in kulturne svobode povsod tam, kjer
vlriiA taavOiiftA —* IliiiMl li n In 7Q nloirn mfdrrtn-
vprašanje tudi teh poslednjih.
Od 16. do 21. maja se je vršil v Rimu shod zastopnikov nad 200 društev državnih upokojencev, na katerem sta govorila tudi dva zastopnika državnih upokojencev^ vdov in sirot iz novih pokrajin ter orisala žalostni položaj, v katerem se nahajajo držvani upokojenci v sled odbitka 20% od dosedanjih prejemkov. Shod je poslal k finančnemu ministru De Štefani ju posebno odposlanstvo, ki mu je izročilo spomenico, vsebufočo upravičene zahteve tega gotovo najrevnejšega in najne-srečnejšega družabnega sloja. Minister je priznal. da so n:ihove zahteve upravičene. Shod
živijo narodne manjšine. Ta zahteva interna-cionalc pa je v čehoslovaški republiki načelno izvedena. Seveda je med tem, kar zahteva internacionala, in med tem, kar zahtevajo nemški socialni demokrat je, velika razlika. Njih program govori o samostojni vojski, o samostojnih davščinah, o državi v državi. Na kongresu so zahtevali, naj se pošlje na Češko preiskovalna komisija, ki naj izreče sodbo o politiki češke socialne demokratične stranke in so v svoji kratkovidnosti videli v tem pripravo za izključitev čeških socialnih demokratov iz internacionale. Resolucija kongresa o miru pa zahteva na za-
znaj. Oa SO nlUUVC £ainc, t uj/i«h«vvhv, -------.->V_>J u ijCL »uugitoa v >uuu j-a	"» — —
je nadalje sklenil resolucijo, v kateri se <pro-1 ključku, na$ izvrševalci odbor internacionale glafea enotna fronta državnih upokojencev j skliče posebno konferenco na narodnih sporih starih in novih pokrajin: vsak priboljšek, ki ■ udeleženih socialističnih strank iz srednje in ga dobijo upokojenci starih pokrajin, se mora j vzhodne Evrope. (Kongres priznava torej, da istočasne raztegniti tudi na upokojence novih j so narodni spori tu in da jih je treba tudi pokrajin,	j pravično rešiti. To naj bo odgovor tistim nek-
Iz spomenice državnih upokojencev novih. danjim našim socialnim demokratom, ki ni-pokrajin, ki je bila izročena vladi, posnem-, kakor niso hoteli priznati te potrebe.) Začetek Ijemo, da so pokojnine v novih pokrajinah j te konference bo v Čehoslovaški, kjer se bo sledeče: a) pokojnine vdov ne presegajo zne- i posebna komisija trudila za poravnavo spo-ska 300 lir razen par desetkov slučajev, v ka-|rov roetJ čehoslovaško in nemško stranko. To terih dosezajo 440 lir; b) večina upokojencev j seVeda ne bo nikak preiskovalni odbor, ni-prefema kvečjemu 600 lir, le malo poko?nin! kale sodni tribunal! Mi nimamo nfcakega — ccaša od 600 do 1000 lir in kakih 20 nad 1000 pravj *pravo Lidu» — razloga, da bi naspro-3ir na mesec. Povprečno pride na posameznega tovali temu, da se vodilni možje in<ternacio-up^cofenca z draginjskimi dokladami vred naje splošno seznanijo z našimi razmerami in j26 lir na mesec.	i .! 2 narodno politiko — nemških socialnih demo-
Ti neznatni in naravnost sramotni dohodki fcratov. Kar se tiče zastopstva češke stranke so bili, kakor omenjeno zgoraj, skrčeni za j v internacionali in števila glasov na kongresu, 20%. Upravičenost tega ukrepa s« utemeljuje • pravf češko socialno-cfemokratično glasilo, na ta način, češ da znašajo prejemki upokojen- j <ja pri stem za podrejeno organizacijsko cev starih pokrajin le 80% plače, medtem ko j vprašanre, ki se sčasoma tudi reši v zadovolj-60 bile bivše avstrirske pokojnine izpremenjc-! svo deških socialnih demokratov, ne v Hre alla pari, in to kljub temu, da sej jjovi bankovci. Finančni minister De Šteje zamenjava kron v lire izvršila po ključu. fanj je <iai s posebnim ministrskim odlokom, b0%. Spomenica upravičeno zavrača ta ugo-J^i ga je objavila *Gazzetta uificiale*, dovo-vor, kajti od bivše avstrijske pokojnine se ,	^ napravo in emisijo nove Jcoličine dr-
odbi jejo razni zneski, kakor n. pr. stanarina iavnih bankovcev po 5 in 10 lir. Ta novi papir i. dr. Tudi sklicevanje na de|*3tvo, da se je za- se porabi za nadomestitev obrabljenih in po-menjava izvršila po ključu 60%, ne drži, kajU kvarjenih bankovcev iste vrste, ki se vzamejo
ti. 7. kr. odloka od 27. novembra 1919., št. 2227, s katerim je bil določan ključ zamenjave pravi, da v slučajih, kjer gre za dajatev aH rabo reči ali dela. ki se ima izvršiti po- stopu odloka v veljavo, se ima zamenjava izvršiti alla pari. Poleg vsega tega so prejemki državnih upokojencev starih pokrajin mnogo večji nego novih m isto velja tudi glede povprečnega zneska, ki pride na enega upokto-
vsega se vidi torej, da je sedanje gibanje državnih upokojencev novfh pokrajin skozm-
skoz upravičeno.	. .. . ,
Javnost spremlja z živimi simpatijami to njihovo borbo in prizadevanje, da «e rešijo iz sedanjega neznosnega gmotnega položaja, (Kateri jim ne povzroča samo fizičnega pomanjkanja, temveč spravlja že tudi v nevarnost dostojanstvo celokupnega sloja državnih upokojencev,	__
Carinske in davčne olajšave z* nov« industrije. Uradni list (*Gazzetta ufficiale=) z dne 28 maja 1923. vsebuje kr. odlok 26. apnla 1923. št. 1974, kateri določa, da je v anektiranih pokrajinah dovoljena do valjucno 30. oktobra*} oprostitev obmejnih m občinski" carin za stroje in gradbeni material, ki imajo clužiti v sledeče namene: 1) za ustanovitev novih industrijskih podretij, kjer se bodo izdelovali predmeti, kateri se še ne izdelujejo v ozemlju države, ali pa za novo uporabo v industriji; 2) kateri so določeni za industrijska podjetja obstoječa v anektiranih pokrajinah z namenom, da se uvedejo novi industrijski postopki, ki do sedaj niso bili v rabi, ali da se dosežejo dopolnilni predmeti za predmete,
ki se Že izdelujejo.	. .
Industrijska podjetja, katera odgovarjajo gornjim določbam, v prvih petih letih dejanskega obratovanja ne bodo P°dvrzena obrtnemu davku v smislu zakona 25. oktobra 189t>. d z 1. 220. Za isto dobo bodo tudi oproščena
najemninskega in hišno-razrednega davka ter
'.	<» J.1.1. J *;»nnclnma. ki tvori »O
iz prometa. Finančni minister je dal nadajje dovoljenje za izdajo 500.000 bankovcev po 1000 Kr popravljenega tipa Banca d'ItaKa v znesku 500 miljonov lir.
Druitvene viti I
Pravniški sestanek se bo vršil Jutri, v soboto v navadnih prostorih. Želeti je radi važnega pogorvora polnoštevilnost.
Pevsko društvo «Kok». Danes vaja za moški zbor kjer zadnjič. — Tajnik.
Športno društvo «A*fcria» priredi v nedeljo, 3 .junija ob 15. uri 40-kilotn. vzpodsuievalno dirko na progi: Bazovica, Padriče, Trebče, Opčine, Sežana, Povir, Divača, Lokev, Bazovica. — Znamenje za obhodi bo Ano točno ob 15. Maksimalni čas je določen 30 minut po prvodošlem. K dirki vpisuje predsednik g. Podbršček in tajnŠL(2erjal Dr., Guardiella št. 801). Cas vpisovanja je določen tik do pred dirko. — Onim kolesarjem, ki ne mislijo dirkati, pa priporočamo, da se snidejo ob 14. v Bazovici (pri prostoru za semenj), da se dodelijo nadzira tel jem doke. Tudi najmlajši dobrodošli.	J Prvim petim dirkačem nakaze društvo 3 krasnih svetinj. . .. .«_■«_• .
V	nedeljo torej kolesarji: na preizkušnjo!
Odbor.
M. P. D. - Sv. Jakob. Odborova seja se vrli danes ob 20.30. Sestanek jutri ob 20.30 s predavanjem tov. Pahorja Dragotina.
V	nedeljo priredi turistični odsek izlet v kaito bližnjo obmorsko kopelj. Natančnejše jutri na sestanku.
Onim kolesarjem, kj se mišico udeležiti nedeljske diTke S. D. A., naznanjamo, da se lahko javijo pri odborovi seji in na sestanku k dirki. — Odbor.__
Iz triaikega iivllenia
Roko si je pohnV1* V vrvarnici Angeli v Skednju, kjer je bila zaposlena, je včeraj pred-* po nesreči z roko med kolesce 50-letna delavka Antonija Sin-ftrajno obratu. Prošnje za oprostitev	| n 6taniijoča pri Sv. Mar. Magdaleni št.
kov se mora*'o predložiti davčnemu oblastvu ^ Zobasto kolo je odtrgalo drugi in tretij I. stopnje tekom treh mesecev °neva,	leQ dcsne rokc_ ponesrečenko so spremUi v
bo novo podjetje končano m pripravno za mcstno bolnišnic0f kjer ^ jo sprejeli v kirur-svrho, Acateri ima siuziti.	Okrevala bo v 14 dneh.
Z voza ie padeL Včeraj zjutraj so pripeljali v mestno bolnišnico 11-letnega šolarja Aqui-lina Mondo, doma iz Kopra. Deček |e imel levo nogo zlomljeno v stegnu. Spremljevalci de oka so povedali, da je ta pri padcu z voza prišel z nogo pod kolo ter se tako poškodoval. Mondo je bil sprejet v kirurgični oddelek. Zdravniki sodijo, da bo okreval v 6 tednih.
Žepna tatvina. Medtem ko se je izseljenec Josip Palmich, star 28 let, rodom iz Lovra-nišča, mudil v uradih paroplovne družbe «Co-sulich», v ulici Milano Št. 10, mu je neznani žepar spretno izmaknil Ustnico, v kateri se je poleg raznih dokumentov nahajal tudi znesek 2045 lir v bankovcih. Okradenec ie naznanil tatvino na kvesturi.
Btmke sumljiveg» izvora. Včeraj ob 16. je bil zdravnik rešilne postaje poklican v staro prosto luko, kjer se je pred hangarjem št. 26 nahajal mož, ki je potreboval zdravniške pomoči. Prišedši na označeno mesto je zdravnik našel tam po delavsko oblečdhega moža, ki je imel ves obraz v bunkah, tako da je komaj gledal. Neznaca so prepeljali v mestno bolnišnico, Tam mu je zdravnik izlečil številne praske in bunke, nato ga je zaslišal tamkaj službo vršeči jx>Kcijski agent. Ranjenec se je legitimiral za 50-letnega Andreja Godino, težaka, slanujočega v ulici Madonnina št. 18; Ni pa hotel povedati, kdo ga je tako neusmiljeno zdelal. Ostal je v bolnišnici.
Vzoren Čuvaj. Na podlagi brezimne ovadbe so orožniki aretirali nekega Attilija Scoven-siki in nekega Jospa Babich. Moža sta bila namreč v omenjeni ovadbi obdolžena, da sta . 7—-— " ' ' , '	v. r skušala pred par dnevi okrasti bar Romanelli,
ločita iz področja davčne agencije v Kopru ki sc nahaja v ulici SatnU št 16. Odvedena
ter se priiklopita davčni ageirciji v Trstu-1 sta bila na kvesturo, kjer sta pri zaslišanju,
' *) Originalno besedilo nima letnice. Mišljen ca ie gotovo 30. oktobra 1923.
IvJireditev finančnih uradov v novih pokrajinah. Kr. odlok cd dne 11. maxca 1923 št. 662, objavljen v uradnem listu *Gazzetta ufficialeb>, odreja ustanovHev finančne intendence in oddelka kr, pokrajinskega zakladnega urada v Puli za
pokrajino Istro,	p	.
Oni del Julijske Benečije, ki je	k
furlanski pokrajini, pripade finančni in-tendenci v Vidimi (Udine).
Sodnijski »kraj Komen (razun občm Mavhinje, Slivje, Šempolaj in Nabrežma) se izloči iz področja davčne agencije v Sežani ih se priklopi davčni agenciji v Go-rici.
Občine Mavhinje, Slivje, Sempolaj in Nabrežina se priklopijo davčni agenciji v Tržiču (Monfalcone),
Sodnijski okraj Vipava se izloči iz področja davčne agencije v Postojni in se priklopi davčni agenciji v Gorici.
Občina) Gradež in frakcija Izola Moro-zini se izločita iz področja davčne agencije v Červinjami in se priklopila davčni agenciji v Tržiču (Monfalcone).
Občina: Kačjavas se žzloči iz področja davčne agencije v Gorici in se priklopi davčni agenciji v Postojni
Občini Milje (Mugjgia) in Dolina se iz-
po dolgem obotavljanju, priznala po skuše no tatvino. Povedala pa sta tucfi, da ju je k temu cločinakemu dejanju podpihoval nočni čuvaj Mihael SiciHani, atar 27 let. Valed te izjave je bil ie «čuvaj» aretiran in sedaj premišljuje o minljivosti tatinskega prijateljstva v zaporu v ulici Coroneo.
Samomor. Včeraj opoldne je neki mladenič, ki je imel opravka v podstrešju hiše št. 4 v ulici Luigi Ricci našel obešeno na kavelj podstrešnega okna truplo moža, v katerem je spoznal 36-letnega Jakoba Cicora, ogljarja stanujočega v četrtem nadstropju iste hiše. Ko je mladenič premagal svoje presenečenje vsled mučnega prizora, je prerezal vrv, polo~ žil obešenca, ki ni kazal nobenega znaka življenja, na tla ter sklical skupaj ljudi. Nekdo izmed' navzočih se je podal na orožniško postajo v ulici dell'Istria ter obvestil o dogodku orožnike; od tam je bil poklican na Hce mesta zdravnik rešilne postaje. Prišedši na označeno mesto, je ta skušal s pomočjo postrež-nikov obuditi potom umetnega dihanja obešenca k življenju, toda vsako prizadevanje je bilo zaman; nesrečni ogljar je bil že mrtev.
Domneva se, da si je mož vzel življenje radi nesrečnih družinskih razmer.
Posledice popivanja. Težak' Fran Rebec, star 39 le<t, stanujo^ v ulici S. Servolo št. 4, se je pred sinočnjim ustavi] v neki starome-stni gostilni ter si začel namakati s sladkim vincem od dnevnega napora osušeno grlo. Ko se ga je bil že precej naleze!, se je iz malenkostnih vzrokov »pri z nekim gostom, kateri mu je tekom pretepa, ki ie sledil prepiru, zagnal v obraz vinski kozarec. Rebec se je moral zateči v zavod »Zelenega križa», kjer mu je zdravnik izpral in obvezal široko rano na desnem licu.
polnjevanje na podlagi dogovorno s finančno oblastjo izdanih tabel in izčrpnega navodila čisto enostavno. Cena posameznemu obrazci je 40 cent., cena tabeli z navodili 2 liri. Plača .se takoj ob prevzetju. Obrazci in navodila so od pondeljka t. j. 4, junija t. L na razpolago .v uradu, kjer so se bili naročili t. j. ali v Zvezi slov. žup„ Via Mameli 8, ali pri Slov. kmet. društvu, Via Contavalle 7.
Vsi koraki v tem oziru so se napravili v dogovoru s pristojnimi oblastmi posebno pa z goriško viceprefekturo. Da se podpre pouk v tiskani besedi tudi z živo besedo, se bodo vršili po naši deželi (v središčih) shodi, na katere se že sedaj vabijo gg. župani, tajniki in one osebe, ki so prevzele po občinah izpolnjevanje obrazcev. Vsi, ki jim je do tega, se obveste pravočasno o teh shodih.
Če bo kdo potreboval posebnih pojasnil, naj se obrne na zgoraj omenjeni društvi, kjer se bodo tudi izpolnjevale tozadevne napovedi počenši z 11. junijem t. I. in 6icer od 8. do 12. predp. in od! 2. do 4. pop. — (Iz pisarne Zveze slovenskih županstev).
Vesti x Goriškega
V NEDELJO KONCERT PEVSKEGA IN GLASBENEGA DRUŠTVA V GORICI
Zveza sloveaskik županstev ▼ Gorici dodaja v zadevi davka na zesmjiški dohodek (imposta di ricchezza tnobife sul reddito agrario) svojim okrožnicam in zadlnjemu pojasnilu v listih Še to-le:
Obrazci, ki jih imata v zalogi Zveza slov. županstev in Slovensko kmetijsko društvo v Gorici, co —fpflpcavnej«* ker |« njihovo iz-
Borzna oorofila«
Valuta na tržaškem trga.
V Trstu, dne 31. maja.
•grške krone
avstrijske kron« . .
češkoslovaške krone ,.«,..»
dinarji • •
le j i
marke
dolarji ••#••••»••••• i rancoski franki
švicarski franki >*.*.*••• angleški funti papirnati ......
1923.
0.35	0.40
0.0290 0.03)0	
62.90,—	63.25
23.20.—	23.40
10.50.—	11.-
0.0325	0.0360
20.95	21.10
138.75.-	139.25
319.—.—	388.—
97.50.-	97.90
Mali oglasi
PEKOVSKI pomočnik, dobro izučen, $ svojo koncesijo, vajen: vsakemu delu, vešč slovenskega, italijanskega in nemškega jezika, išče dela v mestu ali na1 deželi. Ponudbe pod «Vešč» na upravniltvo.	773
JADRANKO za junij imajo tobakarne že na prodaj. Razprodajalci z dežele, ki Še niso poslali izkupička, so naproešni, da čim-preje pošljejo denar za razprodane liste in sporočijo če jim je število prejemajočih iz-tisov previsoko.	772
KRONE L 1.70, goldinarji L 4.55, 5kronski ko-, madi L 8.85, 20 kronski zlati L 81,— Via Pondares 6/1	44
SREBRO, zlato in briljante plača Teč kot drugi Pertot, via S. Francesco 15, II.	45
KROJAČNICA Ant. Jerič, Via Valdirivo 15/1 naznanja slav. občinstvu, da izdeluje obleke po znižanih cenah.	736
ZAKONCA brez otroik iščeta mesto vratarja. Naslov pri upravniŠtvu.	762
HIŠA v Trnovem Št, 14 se proda pod ugodnimi pogoji, tudi na obroke. Bobek, Trnovo-Uir. Bistrica.	764
IZREDNA PRILIKA. Dve mostni tehtnici, dvigneta Ho 5000 kg, rabljeni, v najboljšem stanju, se prodata po zmerni ceni. Ing. Righi & Vidovich, Trst (8), Via Sanita 8, vogal Via Porporella.	765
BABICA, diplomirana, sprejema noseče na dom. Ljubezniva oskrba. Najstrožja tajnont, Corso Garibaldi 23, I.	766
TRGOVINA z mešanim blagom na zelo prometnem kraju, se odda. Naslov pri uprav-ništvu.
POZORI Krone, korale, zlato, platin in zobov-
Spe najvišjih cenah plačuje edini grosist elleli Vita, via Madonnina 10, L	32
KRONE 1.73, goldinarje 4.60. Zlatarnica Ponte Fabbra 1 (Piazza Goldoni).	774
SKLAD!
oslove kisline, iv@p§a in medre gsiice. 228
ANTON GAMBEL
Trst — Via Covonao it. 1 a — Trst
Crept, risbe fantazija • . . • . L 1.90 Crept, beneški, novi dohodi ...» 2.60 Batist, tiskan, velike risbe . . * . , 3.75
Crepon, m oder ......... 4.—
Votle, bombaževinast, fantazija . • , 4.70 Volle, bombaževinast, kakor volnen
risbe fantazija........ 5.50
Tiskano blago, velika izbera L 3.90, 6.80 Forosetta, nove risbe ...» 7.25, 8.50 Foulard, francoski, barvan, nove risbe........L 9.—, 12.50
moderna v največji Izberi po zelo ugodnih cenah:
Gobasto blago, enobarvno . . • L 9.— Gobasto blago, dvojna visokost,
enobarvno......... 15.—
Gobasto blago, crept, enobarvno,
dobre vrste ........ 17.—
Gobasto blago, Crtano reklamna
cena...........11.—
Gobasto blago, črtano, Bajadere . » 12.— Gobasto blago, barve fantazija,
dvojna visokost, zadnja novost . „ 16.— Gobasto blago, 4 jour, dvojna
visokost.......... 20.—
Gobasto blago, fantazija, dvojna
visokost.........„21.—
Gobasto blago, angleško, zadnja moda, barve fantazija . . , , , 27.—
Etamln, švicarski, enobarven L 10.—,	13.—« Etamin, moderne risbe, zadnja
novost ........ 12.—,	14.—
Podlaga, fantazija, turške
risbe, novost...... 7.50,	12.—
Rigatino, za otroške obleke „ 7.90,	9.50 Panama, za moške in otroške
obleke.......„ 9.—,12.—
Oabardlne, za moške obleke
in hlače, moderne barve ... L	18.—
Percail, barvan, za kopalne obleke »	6.—
Gabardine, črn, za kopalne obleke „	11.—
SatiL, orientalske risbe • . L 7.50,	12.—
corso v. e in - is
Tel. 10-48
OHLER
Corso V. E. III - 16
Tel. 24-24
PODLISTEK

WILKIE COLLINS:
Gospa v balam
IZPOVEDBE GOSPICE HALCOMBfi _
•Poslušajte tvoj oaravaj, dobri razum in ostanite v ozadju. Draga in občudovanja vredna ženska, ne želite si nevarne javnosti.
«Ce ostanete pt> tem, vam zagotavljam, da se vam ni ničesar bati Nobene nove žalosti ne bodo vznemirjale vaSih čuvstev — čuvstev, ki so mi tako dragocena kotf mojt lastna. Ne boste nadlegovanj, in tudi vate lepa spremljevalka ne bo zasledovana v tvoji samoti. Našla |e novo pribežališče — v vaiem srcu. Pribežališče neprecenljive vrednosti! — Za* vidam jo in 90 puščam notri.
«Ne pojdite dalje od tam, kjer »te sedaj prispeli; ne ogrožajte resnih interesov drugih ljudi; ne grozile nikomur! Ne silite me — za~ klin jam vas — ne silite me It dejanjem, mene, moža dejani — ker srčna želja mojega samo-Ifubja je, da ostanem pri mina In da tearadi vas ne uporabim svojih sil m obširnih zvez za nadaljnje delovanje. Ce se gospod Hart-right vrne na Angleško, ne občujte z njun. Jaz grem svojo po* «n goepod Persival mi sledi za petami. Tis« dbm, ko bi gospod Hart-right križa) to pO«, ft izgubljen.*
Podpis k tem vrsticam ie Min samo začetna črka F, polna drobnih umetniških črčkanj. Vrgel sem pismo s prezirom na mizo.
Poskuša strašiti, sem rekel: to je gotovo znamenje, da se sam boji.
Preveč ženske je bilo v njej, da bi pismo tako lahko vzela kot jaz. Nesramna domačnost besedila je bilo preveč" za njeno sasnozatajeva-nje. Ko me je pogledala črez mizo, je stisnila pesti na svojih kolenih in staro, prvotno sovraštvo in zopet zaplapolalo na njenem obličju in v njenih očeh.
Zatopil sem se v temne misil. Potem pa sem rekel:
Jutri zjutraj odpotujem s prvim vlakom v BIackwater Park in upam, da se vrnem
V BIackwater Park!
Da. Odkar sem Sel od gospoda Kyrleja, sem imel dovolj časa o tem razmišljati. Njegovo naziranje se v eni točki strinja z mojim.
Do konca moramo vztrajati pri tem, da izsledimo datum Lavrtnega odpotovanja. Edina šibka točka v dočinski zaroti m bržkone tudi edina možnost dokazati, da je ona živa, je dana v odkritju tega datuma.
To se pravi, je rekla Marijana, v odkritju okoliščine, da je Lavra zapustila Blackwater Park še-le po datumu, ki je v zdravniškem izkazu naveden kot dan njene smrti?
Gotovo.
Iz česa sklepaš, da se je to pozneje zgodile? Lavra eama ne zna ničesar povedati glede Časa, ko ie prišla v London.
Toda lastnik umobolnice ti je rekel, da je prišla tja 27. julija. Dvomim, da ie bilo grofu mogoče držati jo v Londonu več kot eno noč, 1 ne da bi se ona zavedla o svojem položaju.
V tem slučaju je morala odpotovati 26. julija in naslednji dan, ki je v zdravniškem izkazu naveden kot dan njene smrti, je prišla v London. Če ugotovimo ta datum, tedaj imamo dokaz proti gospodu Persivalu in grofu.
Da, da — razumem ! Toda kako prill do tega dokaza?
Izpovedba gospe Michelson mi je naznačila dvoje načinov priti do tega dokaza. Pr\ič je treba povprašati gospoda Dawsona, ki bo pač vedel, kdaj je začel zopet hoditi v Black-water Park, potem ko je Lavra zapustila hišo. Drugič je treba poizvedovati v gostilni, katero noč je prišel tja gospod Persival sam. Mi vemo, da je odpotoval nekaj ur za Lavro in na ta način moremo zvedeti za datum. Vsekakor je vredno to poskusiti, m trdno sem odločen, da to jutri napravim.
In recimo, da se ti ne posreči — zdaj gledam stvar z najslabšega vidika, Walter, recimo, da se ti ne posreči, ali ti ne more nihče drug pomagati v Black-water Parku?
V tem slučaju sta v Londonu dva moža, ki mi moreta in morata pomagati: gospod Persival in grof. Nedolžni ljudje so pač pozabili datum, toda onadva sta kriva in gotovo ga poznata. Če se mi vse drugo ponesreči, tecraj bom izsilil iz enega izmed njiju priznanje in sicer pod mojimi lastnimi pogoji.
Ko sem govoril te besede, je vzplamtelo Marijanino obličje v vsem ženskem žaru.
Midva oba veva, Marijana, sem nadaljeval, da ima življenje gospoda Persivala neko slabo točko. —
Ali misliš na njegovo tajno!