78. številka. Ljubljana, v sredo 7. aprila 1897. XXX. leto. fahajn v tak dan s«eier( izimfti nedelje io praznike ter velja po pofit i proziran sa avitro-ogersk e -leic1« za vbp le'o IS pld., za pol lota 8 {iM., m fietrt leta \ gM.. za jeden ■•»noč 1 gld. 40 kr. — Z* L j obijano Lret pofiiljanja na dom za vn> letn 18 |»ld., na cetit leta gld. .'10 kr., »a jeden nu.-.'f l gl-.i. 10 k--. Za poSujanj« na đon nftuna M po 1 ) kr. na mesec, po 30 kr. za četrt le1a. — Za tuje dežele toliko vet, kolikor poštnina zn.iAa. Za oznanila pladnje se od Stii istopue petit-vrste po tj kr., če t>e o/nanilo jede:.krat tiska, po «r> kr., Ca se dvakrsl m po i kr., »'o M trikrat ali večkrat tiska. Dopisi uaj so izvole fraukirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravuifitvu jt? na Kci^iev on trgu &t. VI. Dpravni&tvn naj se blagovolilo poiUJati naročnine- reklamacije, oznanila, t. j. fll administrativne |l Slovanska krščansko-narodna zveza od druge strani. .Slovenski Narod" od sobote, dne 3. april«, prijavlja članek, v katerem ae označuje stališče nasproti novi parlamentarni zvezi, ki so jo osnovali slovenski, hrvatski in malornaki državni poslanci. Člankar je poln skepticizma, spodtika se nad to in ono besedo, nad tem in onim reklom v programu, vender končne sodbe ne izraža ter želi prej po-jasnenja. Meni se zdi ta skepticizem in to spodti-kanje neopravičeno, celo če ae vpošteva, da jo to kompromisni program, kar člankar aam priznava, in program, na kateri se zdrnžujeta dve slovenski stranki, kateri stojita v marsičem na načelno različnem stališča, kakor to naglašata v izjavi drž. poslancev z dne 20. novembra 1806. „Slovenski Narod" je poročal, kako so se vrš la pogajanja za osnovanje skupnega kluba. Prepad mej nami in nabprotno nam stranko na Kranjskem je bil tolik, da smo bili s prva obupali, da se zbližamo, in to celo, ker je bilo videti, da so naši klerikalni kolegi prišli na Dunaj z imperativom svojega vodstva, da ne stop jo z nami v te-snejo zvezo, ampak, da zase osnujejo poseben klub. Prigovarjanje osobito izvenkranjskih poslancev in živo slikanje pogubnih razmer, katere nastanejo posebno za nje ob mejah, če se razcepimo in ob-aodimo v politično onemoglost, odvrnilo je naše poslance od njih sklepa in podali so se zopet v pogajanja. Kake težave fo imeli pri tem pogajanju poslanci narodne stranke, to se da nekoliko posneti iz tega, kar se je o tem že poročalo, a to nikakor ni vse. Pomisli naj se, da se nam je stavila tudi zahteva, sprejeti naslednji programatični stavek: „klub stoji na stališču razodete Wščanske resnice in zahteva popolno prostost cerkve, obstoječe na podlagi božjega prava, kakor samostojen organizem, — razvoj vsega javnega prava na pozitivno krščanski podlagi in v ta namen pred vsem preosnovo vsega nauka in izgoje na verski podlagi"! Ali se ne čita to, kakor bi bilo ravnokar prepisano iz kake dogmatične knjige? In to bodi politični program! To se je odklonilo. Prišla je druga težava. Zahtevalo se je in je bilo po predlogu dr. Laginje sprejeto, da se v programatični stavek vpletejo besede: . . . . „odobrovaje načela, izražena v pa- sti rskem listu avstrijskih šk> fov, izdanem meseca januvarja 1897 z ozirom na volitve,* .... Temu stavku sem se jaz vprl in izjavil, da bi ne vstopil v klub, ki se sklicuje na malokomu poznani pa« st r.-ki list, o katerem bi občinstvo, ki bi na imelo v spominu vsebine, sodilo, da poleg druzega list zahteva tudi pokorščino škofom v političnih stvareh. Pri skupnem posvetovpnju na večer, ko se je osnoval klub, padlo je tudi to sklicevanje na pastirpki list in obveljale ao določbe, katere so bile po listih objavljene. Goriška po9'anca, najzvestejSa prijatelja kranjskih narodnih poslancev, sta bila z ozirem na svoje prežalostne goriške in v obče primorske razmere v atrahu, da nastanejo ovire, za vstop narednih poslancev kranjskih v klub in odleglo jima je, ko sta videla, da sprejmemo končno določeno obliko iz ozirov na splošne slovenske interese. Priznavam, da sprejeti programatični stavek ne ugaja Darodni stranki, a on tudi ne ugaja ka-toliško-narodni stranki, kakor je iz njenih odklonjenih predlogov razvidno. Treba je pa tudi pomisliti, da se tudi v državnem zboru ne iščejo koristi kake posamezne slovenske stranke, marveč, da je treba tu imeti pred očmi narodno celoto v vseh njenih političnih razlikah. Sprijaznili ao se s tem programom vihu tega Hrvatje obeh strank in Malornsl; — so li hoteli kranjski narodni poslanci sami ostati in tavati, broječi tri ali morda samo dve glavi, kakor „divjaki" po avstrijskem parlamentu? Člankar od sobote se spodtika, da seje spre jela v program „pozitivna krščanska podlaga". Pri-met „pozitivna" je dodatek brez vsacega pomena. Spodtikuti se pa ob „ krščanski podlagi" ne pristoja stranki, v katere programu je stavek: »Priznavajo se pa načela katoličke vere, kot trden temelj razvoju slo.enskega naroda" (čl. VI. 29/11. 18134). V r Slovanski krščansko narodni zvezi" združili so se vsi slovenski in hrvatski poslanci ter maloruski, — torej trije slovanski narodi, broječi 5 milijonov prebivalstva. Ta zveza, prva te vrste v avstrijskem ustavnem Življenju, bode i mola, to upamo, privlačno silo. Vsak Slovan, ki ne bo hotel biti v češkem ali poljskem klubu, našel bode zavetja v njej in ker je klub tesno zvezan s češki m in poljskim klubom, ostane vsak Slovan v skupni celotni zvezi. Ta naš klub je več kakor jugoslo vanski klub, katerega smo srčno zaželeli, in ker se nam je videlo to združenje boljše, kakor samo v jugoslovanskem klubu, segli smo po njem. Z Iru-ženje je toraj moralo priti, če nismo hoteli še nadalje hoditi po pnlčavi politične brezuepešnosti, — združenje smo hote i in naj bi bilo stalo še en par klerikalnih fraz, kakor „prosta cerkev", nad čemur se tudi spodtika člankar. Kaka prijateljska zveza s krščanskimi socijalisti pod dr. Luegrom ee ni sklenila in se tudi ne bode, dokler se no od tresejo nemških nac-ijonalcev. Koliko urno so ozirali pri svojem postopanju na Mladočehe, to bodo pokazali današnji sklepi, kateri se bodo storili v posameznih prijateljskih klubih in bodo pokazali tesno zvdzo večine, o 1 katere bode vsaka vlada zavisna. Naposled s-- spodtika člankar, da 8e je volil dr. bustesič v načelstvo. Toda to ni krivda poslancev narodne stranke, ampak stranke same, ker je premalo svojih poslancev sem poslala. Za dr. Šu-steršiča bo glasovali tudi vsi poslanci stranke prava iz Istre in Dalmacije, in, kar je najinteresantnejše, priporočal je njegovo kandidaturo v „mestih (dolenjskih) voljeni poslanec", naglašujoc, da je dr. Šuster-šič jurist, ter da ima največje zasluge za osnovanje klub;», čeprav je ravno nasprotno res, da klubu ni delal nihče večjih ovir, kakor dr. Šusteršič. Pristavimo naj š", da je to kandidaturo pobijal poslanec V. kurije na Goriškem. Jaz zaključujem : „narodna stranka" na Kranjskem naj ne bode v skrbeli za svoja načela, katera, kolikor so se v zadnjem desetletja določala, sem vse sam pomagal določati. Narodna stranka naj se marveč, uvažujoč razloge za tako postopanje svojih poslancev, organizuje, ukrepi in razširi, sicer pridejo čez G let iz Kranjskega poslanci v državni zbor, kateri bodo brez vsacega obotavljanja podpisali to, k tr bodo klerikalni voditelji zahtevali ! Na Dunaju, dne 6. aprila 1807. Dr. Ferjančič. Hvaležni smo gospodu dr. Ferjančiču za predstojeće pojasnilo. Naravno je, da so sodbe o slovenski krščansko-narodni zvezi bile različne, posebno v narodni stranki na Kranjskem, ker se ravno ni vedelo, kak pomen ima objavljeni program. Sedaj, ko vemo, da so tudi klerikalni poslanci v marsičem odnehali, in ko vidimo, da se nova par- LISTEK. „Demolirana literatura". (Literarno-politično, krokarsko-postno žveplo.) IV. Na veliko veselje zagrizenih bezn čirjev pa ostane Se m kaj imenitnih vinarn in pivovarn, v katerih jo rrožno tndi v sedanji med^rni dobi prav ataročegno popivati. Prva mej temi vinarnami naj bo omenjena »štalica" pri „ belem volku"! Na desni strani dvorišča omenjene, vsem vinopivcem znane gostilne je prizidana hišica z jedno samo sobico. V „štalici" se je togotil često pokojni Jurčič nad nesrečnim sodnikrm dr. Škoficem, ker ma je napisal tako ostre a vodne članke, da so ma vedno konti -tko val i aSI. Narod". Navadno čmeren in redkobeseden, postal je Jurčič v w štalici" zgovoren in dovtipen, kjer se je počutil najbolj domačega. V „štalici" se je splela marsikatera politična spletka proti tedaj sila oblastnim Nemcem; zlasti pa so navadno dognali ondi zbirajoči ae rodoljubje (dr. V. Zarnik, dr. Dolenc io dr) taktiko Slovencev za različne vo litve. Tu nem sta hodila krepit se stara slovenska pesnika in prezas'užaa urednika, učitelja vzornika Andr. P r a p r o t n i k in Iv. Tomšič; za njima pa bo zabi.jali ta ujani prijatelji (I v a n e t i č) in kolegi, literati in politiki. Ob pristnem vinu, klasičnih mesenih klobasah, pa Idealnih maslenih stru cah so jo izpregovorila ondi marsik&teia navdušena napitnica, uganil mnogokak dnhovit dovtip, pa za pela prerrnogokrat Praprctnikova .Beseda sladka domovina . . .!" — Ah, to ve? je bilo nekdaj! Danes pa vidiš ondi samo še pri v poredkokrat narodnega slovenskega lirika, večnomladega idealista Iv. N. Res mana poleg njega pa Često i njegovega „sinka". Druga ftaroSegna gostilna iz dobrih ljubljanskih Časov, ki ;e ostala po tudi preteku mnogih desetletij še vedno priljubljena, je apri Kolo vratarju" — nasproti presJolni cerkvi. Že sama notranja oprava z malimi mizicami, ki so se dale od penjati in prislanjati cb zid, je bila včasih jako originalna. Vse v twj gostilni je bilo „oo domače", pristno iu dobro. — Jako rad je zahajal tja ludi Lev- stik. K'ažoč pri vsaki priliki jezikoslovca, krstil je tudi ondotno natakar ce s „rristno narolnimi" imeni, na pr. Urško je klical UrSaha, Pepco je zmerjal PepČa*ha, Malčki jo pa zdrl ime Milfaha. — Dasi s Levstik skoro nikdar ni smejal, spravila ga je b.»š wpri Kclovratarjn" neka lepa in hudomušna natakarica v 8:Ion, neutešljiv krohot. (Levstikov em h pa je bil aličen kokodajskan;u razkačenega mhul-ga petelina!) — Ko je namreč v neki dobri uri Levstik, ki nikakor ni bi slep za ženske č'ire, 1> nr«več Bltnaril oholi lope in bujno-rasle točajke, zavrnila ga je ta praeMjaje: „Ali — gospod Levatilt! Ne bi se bila mislili od Vae, da sts tuli trk iabji Gregor!" — Izraz „b* bji Gregor" ee je zdel Levstiku toli komičen in originalen, da ja prasnil v slr&hovit, uprav kičev't smeh . . . V isto gostilno so zahajali včasih redno tedanji slovenski juristi, radikalci: Jos. N o I 1 i, Peter G r a a s o 1 1 i, sodnik K a r a I t, zdravnik I.udovik Vasic in dr. — Ta gostiln* je tudi tnana kot priljnbljeno romarsko prenočišče Dandandes ee zbirajo endi mlajši člani „Sokola" in zastopniki trgovine. — .ma večina opira v prvi vrsti na m lađo-i ia poljski klub, sedaj smo tuli mi prepri-, da z novo zvozo ne bo prišlo do pretiranih rikaloih poskusov v dunajskem pirlamentu in a se bode ž njo pri pametnem poatopanju tudi za slovenstvo dalo mnogo pridobiti. I a to tudi mi iz srca želimo. Državni zbor. £t Na Dunaju, 6. aprila. Listi prinašajo globokouoana m., drovanja o parlamentarnem položaju, a vsa kažejo sano to, da nihče ne ve, pri čem da smo. Komaj je bil grof Badeni pedal t stavka, sešle s j h« etraske, pripadajoče desnici, in si dogo /crile, da cstt.no ve p rla-mentaini večino brez nemških lih -rtlc-v ter da vo Ii o ekrp -n »k^kutivni odbor. S--daj je vprašanje, kaj stori Bideni. II »tel je, da naj \> -a.-, v večini tudi liberalni veleposestniki, a desnica jih je postavila na euho. HaJeni je hotel imeti dve žehzi na-krat v oguji, hotel je imeli zagotovljeni dve veJioi, V d.m proti Slovanom in jedno proti Nemcem. To te mu za »edaj ni poirečilo, a se-li ukloni položaju, je drugo vprašanje. Nova večina, v kaffri 8 da poleg liberalnih LI adočehov D panlijevi klerikalci, pač ne bo uganjala klerikalne politike. Čehi imajo v njej uplivno be.se lo, brez Č -ho/ je nemogoča in vsled tega 8e ni hati, da bi klerikalna drevesa VS rasla do oblakov. Cehi so 8e z veseljem pr.dru-.ili drug m strankam desnice, ker upajo da so za razširjenji avtonomije dežel in že se givori, da naj pe Ijudskcšclsko zi kinodaj-tvo cdiaže dež zborom, k:r bi bilo tudi n mškirn kl.rka'cem jako všeč Ta nova večina je d..nes prvič natopila kot kompaktna fa'anga in sicrr pri volit vi predsedstva. 1: olje.ii so bih [ r dscdaikon rcnanki konservativec dr K t h r e i :. , I p:i Jpredaeduikom David vitez Abrahamovvicz, 11. podp-ed^olnikr.m. dr. Karol Kramar Z ttetkom se j ^ je zbornica odobrila 360 rohtev, preti katerim ni bilo pritoibj, proti 65 ?o»itvam so bile podane pritožbe, valed česar ee dotični akti izroči iams letnemu ocs ku Na to ae je vršila volitev pr^dsoduika. Od danih je b lo 392 glasovnic, cce>j nemi 19 praznih. Dr K a t h r e i n je d bi 2j8 glasov, gr.f A t te m e 111 in A b r a h a na o w i c z 1 glai. Piedsedcjoči posl. Pr os k owetz ee je na to umtkn I s preda dn rfkega Btoloa in na nj«govo mesto je sedel dr. K a t h r e i n, kateri je v dalj* sera egovera oblj b j val, da bo vedno objektiven in da bo varoval pravico govora, »avračal pa 2a'j ve n tj ade na siranke ii ce bi ter tse, kar bi bilo proti dostojanstvu zbornice, pczlravil zlasti zastopnike V. kurije tor :e zahvalil st.rjjti posl. Pr.sko-v (za za vodstvo obravnav Prvim podpiedhed.jikcm je b l na to izvoljen Abrahamovvicz z 2' 1 glasovi, drugim podpred 8einikom dr. Kramar z 233 glieovi, khtera sta 6 primernimi krat vieci r, govori zasedla svoji rasti Pred volitvijo in po vsakem glasovanja js Bel d* lere rjoveč W ol f hotel govoriti „k cpravilniku", da b zahteval, naj f.e začne toj razprava o nujnem prtdegu gledo jezikovna naredbe za Ča^k?, in ker 1'H-de ni dobil, je uprizori! ma;Lnn škandal. Ako še omenimo najb Ij znane — o.dale, včasih jako popularne g>a!i'ne btaregt kroja, v ka te-rib so 89 zbirali radi slo/enaki It rati in politiki, navajamo zlasti: „Nro. I.- (>u so 83 zbirali često ob svojem čifcu oke h dr. E. Coate sloven ki prvaki) — „ p r i Šikcu — ,pri avstrijskem cesarju" — „Gnjozdina kavarna" — „pri Jerneji" (Levstik, E-javec in dr.) — .pri Mihi" „pri Kamničanu" — „priMikužu" in „pri Zajcu" (Aškerčev kljt). 1)^8' oživa marsikatera imenovanih ee vedno veliko privlačnost, vender stare, nekdanje slave nima nobena več. V«» mine! Najilavn jši bezuičarji so že legli v hladni grob in ž njimi izginja (udi renome" bdi-n:c. — Kii, ostanek etarib bezničarjev se je večinoma že udul v svojo usod j, in sedaj prihajajo d.ug za drugim v elegantne gost ln"čne prostore „Narodnoga doma" ... Ondi najdeš 8ed*j vsak večer— zlasti po gledaliških predstavah! — zbrane že skoro vsa imenitne „bezničarje", literate in po litike, slovničarje in zgodovinarje, zvezdoslovce in p 8»ike .. . vse, vbo v najlapši elovors'ii slegi, la tako oitasi vedno! — Proteus Zbornica je na to volila 12 zapisnikarjev in 2 reditelja ter odsek 18 članov, kateri ima nalogo preiakati imunitetno afe ro posl. S z a j e r j a. Na to so poslanci J a w o r a k i (poljski klnb), B a 1 a t (Slovanska sveza), D i p a n 1 i (nemiki klerikalni klub), dr. E a g e 1 (mladočeški klnb), grof Falkenhavn (kons. veleposestniki), L upu I (rnnannaki klab) in Palffj (češki veleposestniki) nujno predlagali, naj abornica na preetolni ogovor, s katerim je bi otvorjen diž. zbor, odgovori s posebno adreao in naj sestavo načrta naroči po sebnemu odseka 48 članov. Nemški poalanoi iz Češke na čela jim posl. N i t e c h e so stavili jednak predlog s premembo, naj ee voli adresni odssk 36 članov. Z% nnjnost stavljenih predlogov so govorili J a w o r s k i , Nitsohe in princ l j i e c h t e n -s tein, prott predlogom pa si je izrskel vodja nemških nacijonalcev dr. S t e i w e n d e r. Dajal je, da se etranke ekoro gotovo tudi letos ne izjedinijo za adreso in da se adresa, katero oklene samo večina, ne strinja z lojalnostjo. Poslanci so bili vo-l/in, da v zbornici delajo, a to delovanje je usta vila vlada s svojo jezikovno naredbo. Radi te se itak uoame nacijonalnopolitičaa razprava, a ko bi tej sledila še adresna razprava, bi se s tem le čas tratil. Zbornica je na to predlog vzprejela z vsemi glasi proti glasom nemških nacijonalcev in socijalnih demokratov. Podani nujni predlogi gleda razglašene jezi -kovne naredba za Češko, pridejo s privoljenjem pred -I .g-t l,«w na vrsto v prihodnji seji. Končno je b la pročitana dolga vnta samo stalnih predlogov, mej njimi tndi predleg poslanca Zellerja glede uvedtraja splošne in jednake volilne pravice, in še daljša vrsta interpelacij, izmej katerih naj omenimo Pommerjevo glede utra• kvistične gimnazije v C^lju, Hofmannovo glede vojakov, pos'aoih na Kreto, ne da bi bil to dovolil drž. zbor in Malfattijevo glede demonstracij zoper Italijane na Primorskem. Prihodnja seja bo jutri. V l,JuhBJitnl, 7. aprila. Ministerska kriza, ki je ravnokar mJnola, je zaradi tega nekaj posebnega, da se uradno niti razglasila ni b la. Uradno se ni bilo povedalo, da je bil cesar ostavko vzprejel. Samo vladni in drugi lieti eo stvar objavili. Iz vsega h j vidi, da grof Ba-deni fam ni niti resno misM, da gre, temveč js bil r rapričan, da se vsa stvar poravui. Hotel je le na nekatere stranke nekohko pritisniti, če se ma je namen povsem posrečil, ni gotovo, kajti sestavila se je večina iz klerikalnih življev, katere grof Badeni gotovo ni Želel. Baron Dipanli bjde, kakor ss kaže, vodja večini novega državnega zbora. BoaenBka šolska uprava. Dosedaj je v Bosni in Hercegovini bilo šolstvo podrejeno administrativ-nema oddelka boseaakj vlada, sedaj ss pa namerava osnovati poseben nčen oddelek za šole, ka-tererru bode poseben sekejeki načelnik. Ta uredba ima pa svoje posebne povoda Hoče se ponk bolje centralizovati v Bosni. Sadmje verske šjla se bodo podredile državni upravi. S tako prememb ) b ;d o posebn) prizadeti Srbi, ki so do sedaj imeli dosti svejih šol, katere so urejevali po svoji volji. Vladi ee je pa zdelo, da se je v teh šolah prevsS gojila velikosrbska propaganda, zato jih misli podvreči strožjemu vladnemu nadzorstva. Baron Kučera. Ker ne kaže, da bi baron Kačera pestal generalni guverner krečanski, je mi niiter Kallav neki odmenil njemu drago mesto. Poklical ga bedi v skupno fi tančno miniaterstvo in mu tu izročil vol-1 .o bosenskeg« oddelka. Ku!era bode potem v boeenskib stvareh ministra popolnoma nadomeščal. M niater K■-.!!;•.y je menda spoznil, da njegova sprava Bosne in Hercegovine ni najboljša, zato jo pa hoče prepustiti Kučeri. Seveda ni upanja, da bi ped Kačcrom bila hoienska uprava kaj boljša, nego je sedaj, ko jo vodi Kallav sam. Grške finance so jako sh h-] Od svojih dolgov Grška že nekaj časa ne plačuje obrestij. Sedaj pa oboroževanje Grško mnogo stane. S'ednji dan Grško mnogo velja. Evropski upniki ne začenjajo bati, da so njih tirjatve pri Grški popolnoma izgabljene, če hi sedanjo razmere dalje vlečejo. Zato žele, da bi velevlasti bitro prisilile Grke, da ee udajo, da ne bi denarja za vojsko potrosili. V tom smisla dela jejo velekapital sti pri ve lov lastili, velevlasti se pa vendar ne morejo odločiti za noben odločen korak. Italijanski zbornici sta ae otvorili s prest olnim govorom, v katerem ae naglasa, da je mi nolo polstoletjs, kar je kralj Karol Albert deželi zagotovil svobodne institucije. Skrbno pasiti na te institucije, bodi sreča Italije in ponos kraljeve rodbine savojske. Kralj ae zahvaljuje naroda za slovesne izrBae veselja in ndanosti povodom kraljevićeve poroke. Razmere v Eritreji so sopet normalne. Ooetajo se razne reforme v pravosodju, npravi in šolstvu in štedljivo gospodarstvo. Koncem se pa napoveduje, da bode treba pomnožiti mornarico s osi. rom na dogodke ob Sredozemskem morja. Dopisi. Z Dolenjskega, 3 aprila. (Naši učenci.) Mej najvažnejše naprave spadajo ljudske ter srednje šole. Od njih je odvisno marsikaterega človeka bodoče življenje. O uredbi te važna naprave sodijo navadno samo šolniki, drugi ljudje se, žal. malo ali nič za uredbo šol ne brigajo. To ni prav. Šolnik je v tem jedoostranski sodnik, ker se vedno tega drži, česar se je sam učil in kar ima u 'it i, a težko se bode popel do tega, da bo svoj predmet za takega jemal, kateremu ne gre velike važnosti. Razan tega so ravno učitelji naših srednjih šol najmanj v dotiki z ljudstvom ter vedo najmanj ceniti potrebe ljudstva, za katerih boljšo uravnavo in dosego bi morale ravno šole mlade ljudi delati sposobne. Sicer Bodeluje tu in tam tudi kak juridičuo omikan človek, redko kak medicinec pri uravnavi učnih šolskih načrtov, ali navadno so ti juristi bili z mladega tako vzgojeni, da ljudskega življenja nikdar iiimii spoznavali in tudi v svoji uradniški karijeri ne, namreč rojeni sekcijski h-ii Navadno so jezikoslovci starih jezikov merodajni svetovalci pri reformah naših učiliše in ti seveda mislijo, da brez latinščine in grščine ni izveličanja ni na tem, ni na onem svetu; učitelji realnih nazorov so v taki manjšini, da no morejo priti do besedo. In vender odklenkuje prevagi takozvanih humanističnih nau kov v ntših šolah; terjatev nauka v naravoslovja ter matematiki, liziki in kemiji postaja vedno sil nejša in to od strani atarišav, ker prihaja vedno več ljudstva do spoznanja, da brez teh naukov ni razumeti prav strokovnjaskih ved, kakor jih je po sedanjem razvoju ljudskega življenja vedeti in prav do dobra je ljudstvo prepričano, da je škoda za toliko časa, ki se ga uporablja za učenje latinščine in grščine. Matematika, fizika, kemija in naravoslovje, te vede so se v našem stoletju tako razvile, da že ni več knjige, časopisa v roke vzeti, če 86 človek ni vsaj nekaj privatno v naravoslovju poučil; kar se je v šoli učilo, je bilo le za klasificiranje. Človek ima dandanes pri vsaki stopinji opraviti s statistiko v vseh ozirih, in ti ^humanistično* izgojeni možgani nimajo vaje v matematičnem predstavljanju, ker jo bilo le malo to vaje v srednji šoli. Vse drugačna ae vidi tudi zgodovina človeštva in razpravlja 8e zdaj vse drugače, ko je Charles Darwin skoro vsaki V9di in tudi zgodovinstvu drugo podlago dal. Napredek, ki so ga napravile tehnične vede je velikanski, a kako malo Bhumanstva,t razumejo iznajdbe tega stoletja! Vemo, da je treba latinščine teologu, juristu, medicincu, tudi drugi ljudje je morajo nekoliko znati, če hočejo na višje šole, ali če«u toliko časa po'ratiti z naukom teh jezikov in že v prvih srednjih šolah začeti ž njimi! Če bi se v tretjem razredu ž njimi začelo ali v četrteu, bi se dijaki ravno toliko teh starih jezikov naučili, ko po sedanji uravnavi, ker je človek v višjih razredih že pametnejši. O tem vprašanju se bje zdaj ljut boj, a upati je, da zmaga realistična stranka. Dalje ne bom več pisal o tej stvari, ali moral sem se je dotakniti, če hočem raspravljati o nečem drugem, kar je za nas Slovence vitalno. Naši fantje se namreč v ljudski šoli in posebno v gimnaziji preoblagajo z učenjem, imajo več storiti, kakor učenci mej Nemci in drugimi Slovani, pri katerih ni nemščina učni jezik. Od učencev v ljudski šoli, ki imajo priti v gimnazijo, se neznansko veliko zahteva, ali naši se morajo še tudi nemščine učiti. In ko pridejo ▼ gimnazijo, so zopet z jezikoslovjem toliko ur trp o ceni, da jim ne preostaja nič prostega časa. Vzemimo, da v obče po 6 ur na dan v šoli sedijo, več ur morajo doma sedeti, da izgotovijo domače naloge. Kaj ostaja potem prostega časa, da mlada pljuča pridejo v zrak? Vsak, ki motri te mladiče, vidi, da je tak nauk škodljiv telesnemu razvoju. Vzemimo tudi še, da vsaj po'ovica naših učaucev v madinih sobah doma sedi, da gimnazijska p>-slopja na Slovenskem niso prostorna in glede higijeno še za 100 let nazaj in vzemimo, da je polovica teh mladičev slabo hranjena, in vender sedijo po deset ur na dan. Bil je že skrajni čas, da so se začele vlade brigati za uboge otroke in odrasle, ki so v tovarnah po 15 ur na dan delali ter svoje življenje morali tam puščati, ali čas je tudi, da se mi Slovenci začnemo brigati za svojo mlidež v gimnazijah in ljudskih šolah, če nečemo, da naše ljudstva v šolanih ljudeh ne bode imelo telesno najslabše ljudi. Na kmetih bi še šlo, tam je otrok dovolj na prostem zraku in če ne gre z dobra to zračenje, Dalje v prilogi. Priloga „Slovenskema Narodu" St. 78, Ani 7. aprila 1897. gre drugače, ali v naših trgih in mestih se mora kaj v tem oziru popraviti. To ni nič, gledati mlade fante z bledimi obrazi, udrtimi očmi ! Se stepsti se ne marajo, ker nimajo časa in tudi ne nagnenja za tako v-žbanje! Ia gimnazijci so ravno tako slabih barv in zavirani v rasti. Mestni otrok je že v prvih letih telesno slabši, akoravno se boljše hrani, kot kmetski, ali tudi naši kmetski fantje izgubijo, ko pridejo v gimnazijo kmalu rudečo, zdravo barvo. Na nniversitetah pa čaka večino stradanje in prilika drugemu razdiran ju zdravja. A tisti, ki ne zmorejo gimnazije, ki morajo na drugo delo, kako jim manjka zdravje in kreposti Zdaj je že tako, da mora vsak Slovenec, ki je gimnazijo dovršil nemški znati. Premajhni smo, in s tem jezikom si mora drugo pripraviti, kar je strokovne in občne omike treba. Nemci učijo se v višjih razredih francoščine, če tudi ne obligatno, a vse ložje je njihov nauk, ker delajo že v ljudski šoli in potem naprej na podlagi materinega jezika. Ti dobijo morda še več prostega časa za vežb nje telesa, ali »Slovenec ne, njemu je sojeno, da mora drago plačati to, kar mu mestna ljudska in srednja šola podajata. Ah bi ne bilo umestno, ko bi se naši učitelji srednih šol in naš deželni zbor povzpel do tega, da vladi priporoča drug načrt glede nauka starih jezikov latinščine in grščine, tako, da bi se s temi predmeti pozneje začelo in ne toliko 2latih ur zanje porabilo, ko v sedanjem času nimajo več toliko vredno ti v vzgoji kakor nekdaj in bi se s tem paralizirala neodstranljiva neugodnost, da mora naš človek svoj materni jezik v nemar puščati in si tuj jezik za višji nauk še le pripravljati? Da pride čez nedolgo tudi mej Nemci do zahtevanja, naj se realističnim naukom na gimnaziji več proatoia da, kakor starim jezikim, je gotovo; začnimo m Slovenci s tem, v olajšanje šolanja naših fantovi Cle bi po takem načrtu več ur na realistične nauke odpadlo, bi sicer fantje ravno toliko ur v šoli sedeti imeli kakor sedaj, a koliko bi potem doma bili v tednu prosti! Porečete: Kavno za Slovence se bo posebna uredba dala! Zakaj ne? Dokaže se lahko, da ima večina Slovencev za filologijo precej podlage v svojem duševnem svojstvu in reče se lahko, da je učenje nemščine tudi jezikoslovje. Morebiti so že časi minoli, ko imajo naše vlade glavno skrb za to, da se vse v Avstriji jezikovno uniformira, ne motimo se, če rečtmo, da prihajajo časi, ko se Nemci ne bodo za narodnostna vprašanja v prvi vrsti postavljali v boj. C'asi pravičnosti v tem oziru pribijajo, kakor je že tudi čas tu, ki je pravičen nižjim slojem ljudstva. Izmej slovenskih gimnazijcev jih prihaja malo v osmo šolo in s povoljnim uspnhom iz nje. Kaj hasne potem onim drugim ta „žlahtna" latinščina, grščina! Kaj bi jim več h 1 ih I■ > znanje realističnih predmetov v boju za življenje! Na novomeški gimnaziji se na pr. najpotrebnejše za sedanjega človeka, ki hoče tndi le pisar z mesečno plačo 30 gld. postati; stenografija že več let ne uči. Francoščine, laščine, angleščine ni mogoče le toliko dobiti, da bi se mladi človek lahko sam naprej učil. Na slovenskem Štajerskem smo se že pred dvajsetimi leti v 7 šoli učili po jedno uro na teden hrvaščine. To je bilo dosti pametnejše, kakor na vsak dan latinščino in seveda tudi grščino, katero hvala Bogu toliko Ij udi j potem iz svojega čolna neizprosljivo vrže, ker je dosti boljšega in pametnejšega brati in težavnejše stvari razvozlarati, kakor pa najtežje poglavje iz Tacita; za grške klasike se itak ne meni nobeden več, če ni nesrečen starinoslovec-filolog. Pa kaj naši teologi? No, pa naj opravljajo molitve v slovenskem jeziku, nekaterniki trde, da bi bilo to dosti boljši; sicer pa v teologiji, kjer sede 4 leta, lahko tudi storilo kaj v tem oziru, saj niso z drugim preveč obloženi in 8krbljeno je za juho in meso; dosti jim je prostega časa, in ker na Kranjskem že tako pobožni postajamo, pojdejo najboljši učenci v teologijo. Po dar-rvinističnih načelih bodo našo pobožnost podedovali naši otroci in tako ostane še vedno za latinščino nekaj prostora na Slovenskem. Ali zaradi 40 IjVudij, ki vslopijo vsako leto na Slovenskem v teologijo, spraviti več stotin drugih ob zlati čas in čvrsto zdravje, tega vsa latinščina ni vredna. —n—. K Schubertovi stoletnici. Spisal Josip Čorin. Fran Schnb«rt (roj. 31 jan. 1797. 1., umrl5 19. nov 1828 1.) spada mej one reike tomovsk« pesnike, kojih imena ao n. min'j;v». Kratko d ^bo je preživel na svetu, a ne brezuspešno Vas veselje in vso žalost, ki ga»e Čloeško srce, vse je ope val v svoph pesmih. Najvišjo briko, najmilejšo mole d»jo, nežno melanholijo in globoko otož ost, vrh na. n je podal v pesmih, k 1 - r h je zanuntil 625 A ue s< mo te biserje, še m rogo drngih velikih umotvorov t ara je zapUBtil, tako da šteiemo vseh up rovih del n ad tisoč. Po pravici se tedaj imenuje njegovo ime pol 9£ velikanov: Havdoa, Mozarta in Bei-tbovena, Stoletnico njegov« ga rojBfva je }, a n val ves* glasbeni svet na slovesen na< in z izvajanjem nje govih del I „Glasbena Matic*" stori svojo dolžnost kot nmetuijski zavod: izvajalo se bo pri zadnjica let(š.;jem koncertu SchoberN»vo najkrasnejše orkestralno delo: Simfanija C dur št. 7, katera se v celoti do s« daj ni izvaj-d« nikdar v Ljutd ani. Za Ljubljano je pa Schnbrrt še bliže zanimiv kajti malo da ga ni privela u,oda k nam. Ker pa i poročajo n&jobširneji životopis?] njegovi o tem nasprotno in neresnično, navedem naj nekatere zgo dov:nske podatke, ki pojasnjujejo zajjdao tedanje gi&fbfme razmere v L ubijam. Dj 1816 1. v Ljubljani in na vsem Kranjskem ni bilo nobene gtasbone šo e.1) Do 1805. I. je bil sicer v Ljubljani zavo 1 za vzdrževanje de želmh trobentačev (Lanlpchaftitrompeter), najbrže pa ta zavod ni imel zbž-djenih uspeoov. Zato je škfijski kapitet pri vladi vedno moledoval, da n-»j kaj ukrene za izb Ijšanje cerkvene glasbe. L 180o. že so sklenil , poiskati učitelja glisbe, in je ta sklep potrdil tndi cesar; vender se je sklep izvršil šele čez deset let, ko so namreč ponehali nemirni voj skini časi. Uradni list „Vereinigte Lub Z^itung" z dne G. febr. 1816. 1. objavlja razglas, da se iš. e učitelj za novoustanovljeno glasbeno šjlo na nor malki. D.-ižnn'»ti in plačo tr-ga učitelja navaja list t<*ko le: „D.eser Musikle^rer vv rd vvahreni des Scbolifthrei aut A-tunahme der S-nu uuhle«j.tt Akor.'VDc is imel torej Schnbert izvrstna spdoala, je Anton W If, tedanji nSi;hul.dier:ufe-f.»eru (pozneje slaven 8kof) ljubljanski v pismu z dae lt"> julija 18 IG 1. priporočal guberuiju na prvem mestu Jožeft Mikša, u ih-lja plepopisja" v Ljubljani, o katerem piše: „Er verdient desto eotscLie dener deu Vorzng, ali er mit ein<>r giiindhchen Mnskkuud« auch pil 1 igogiH.^he Kerintaisae ver »ini;>t und si' h durch Handbabung der Schulzucht hervorthnt" Zatem prosilcem so bili sledeči trije „mit Riicksicht ^uf »h:e beg brachten Z-ugoisse" imenovani kot naj beri jši: Kubik F..mc, kapelnik v stolni cerkvi goriški Sotioil F/auc, učitelj glasbe v Celovcu in Sclubert V a t . pomožni nčitelj ni; Dnnajn. Prede, je pa guberaij izrekel sodbo, ')<■ M kš umakni svojo proš jo — vzroki niso povnd «ni — i radi tega Šk( nVki konzistorij dne 11. a*g. uasve-tcjvul vnovič tri prosilcu. Ti so bili: S :b»utF Jakob nditelj glnaba na Donaja, Sokoli Fr*nc m Kubik Fr«do. Tekaj je bil ^e'iubert že izpuščen. Gubevn j je na to d >e 20 avg imeuoval ttči teljona Sokolla, ki je v službi stopu 10. sept. 1816 S'KOll, rodom iz 8alyke ii'.< Č-škem, je bi prej let voj»šk< kaprd ik in j« ostal v L ubijam do s^.rti, 1822 1. Nailedn ki 80 mu bdi K;«m M lak, K > aiio M ..-.-k, Anton N>d-eJ in 1. A S koli 8) Schnbertn samemu ni bilo veliko le/eče na tem. ali dobi s'užbe tli ne; „das E theilen von Muikstnnden wnr ibm šteta ein Greue>J,u oiše A N ,l tnosti g župana predsedoval pod-župin dr vitez Bleivruis-Trsteniški. Otvo* rivši sejo, naznanil jo g podžupan, da mu je došel d > ih c. kr. dtželnmga j.t . I n . I it va z obvestilom, da se je c. kr. tobačaa režija lotila vprašanja gl - »Je delavsk h hiš za osebje tukijšnje glavne tobačne tovarne in da je vrdicvo te tovarne že dobilo po trebna navodila Kakor znh ljubljanskih, o kat«rem bodemo v jedni tnhodnjib številk še ob širaeje govorih. Gospod podžupan preči tal je nadalje dopis, s katerim se copatu a občina ljubljanskt vubi, da se udeleži r../. U.e z« dobrodeloe naprate, katera se bude n j i • perde8etletoice cesarjevega vladnija pr hoduje leto priredila na Dima u. Mestna o bo na iztožila bi" na tej razstavi v-e one predmete, k ao bih r^zstavbrni že v hig'jfničai raz-ttav*. M nt • •-mu mag ttratu e-4 je naročilo, da vse potrebuo ukrene, di bu te Ljobhaua primerno zastopana. Piestop'vš na dnevni red, poročal ji obi. 87 I, Gogola o d p hu mestuega m>^strafa gleeie I« tošuj h dopola lj»h volitnv za >b'n-iki svet tec na y.i>a i i, da h • proti «. «t-»vi voiilsifga im-nika ni uiož'1 nikak ugovor. (J )■'•.■ nnki avst vul je poročilo na zionnje trr (d bi'd dogo>or mej ebiinskima svet nikoma dr. M ij umi .u n Rav nibhrjem, da bode pr*i prt ds d.ivhl vol tveni ko«i ia»ji II volilnega raz reda, po^edjji pa koailiji III. r zr d«, 0 »č. svet S v e t e k p. r čal je o računskem zaključku mtst.iie hraoiluico l,ublaus>»e za I. 1896. Iv ikor prejšnja 1- ta, zaznamovati ima mestna lira niloica todi v bedmi upra-m dobi zopet prav znaten napredek in to navdic temu, da |e bilo tud ši teieno leto uprav živo čuMti zle posledice predUmke potresne attastr« f». D.n.trU' g« promet* im^l* }n mentua hranilnica lani pri upravneav im*tjo 9 505 500 gold. 18 kr., pri obeh anložnib zakladih pa 101 615 3 kr , torej skupaj 9,667.115 gld 21 kr Nar.čuu uiog prejela je hranilnica pravremu odberu in uradnemu osob-u zahvalo in priznanje aa vestno iu uspešno delovanje Obč svs". Ravnih ar poročal je o nakupu Stediyiovega zemlj šča ob lirjavčevi ce-iti za pro-jektovauo nuvo gimnazijsko poslopje Ker se je v ,ibur:htvu bila pričela n*ka agitacija proti prostoru ob Kohzejskih ulicah, češ, da L ži prt več na peri fenji mesta, skn^alo se je pridobiti drug primere a prostor; v tj H*rho ogledalo sa je kom sijouelno najprej st.ivbiš'e, kjer je stal Bknežii dvorec", ki pa ni ug^ialo za zgradbo gimn zijikega poslopja. Potem ponudil je g St^dry avojn z-mljišče ob E :-evi cesti, kt bi po a.on konfiguraciji sjcei nga< jalo, a tla niso ugodna, sicer pa je cena ( kroglo 40.000 gold.) previsoka. Vslel tega nasvstoval je i d« k, naj 8i p nudba g. Sledry,.i odkloni, nauna uprava p* naproci naj *ie novo gimnazijsko poslopje zaradi na vprvič za to oau.ea)erem prostoru ob Kolizejskih uticah, ki je itak it prepisan na naučno u ravo, iu naj se izreče t p'a želja, da se 8 to stavb »'Čim prej prične. Onč. svet. Seaekovič ugašal je v daljšam govoru, da je i.deva gradnje n vega gimnazi skega poslopji jako i ujna, knr se d-nji g oiobzioki prostori nik-kor ne odgovarajo uti n^ipnaoitivuejšim zaht-v.im ter konečnu pripo ročal prv tno za to nmne »jet,- i rostor ob Koluej skib ul cah. Ko je še <.bč. a/-1 dr M a i a r o n pi jasni! stališče večine, ki jm hvoj^dobno glasovali za preložit-v g m oazi • k-ga poslop a bolj v sredino iii ita, bil je pr ti go-i •« -di vsak, kdor n • trobi v khrikalni rog! Vender pa moramo opozarjati, da je bil Jugoslovanski klnb", kakor se js na narodni in gospodarski podlagi bolel ustanoviti, vse kaj d r n z e g a, nego je sedaj „slovaneka zveza", ki je več ali manj vetanovljena na tesni klerikalni podlagi. Da je dr. Šušteršič načelnik Jugoslovanskemu klubu*, bi to ne imelo posebnega pomena, da si sodo tudi za Jugoslovanski klub" dosledno zahtevali, da naj s > v na'elni.Hvo vzame mož z Goriškega ali Štajerskega, ne pa prononsovana oseba, kakor je dr. Šušteršič. Pri .slovanski zvezi■, koji prcgram Ee nam je vsaj prvi bip videl strogo klerikalen, pa je dr. Šušteršič načelnik, kojega oseba pomenja za nas več, nego beRede objavljenega pro grama. Dosledno smo smeli tedaj zahtevati, da bi se b>lo načelmštvo oddalo diuzemu možu. Sicer pa je sedaj stvar dognana I — (Odlikovanje) Cesar je drž. pravdniku g Ivanu Pajku v Ljubljani podelil naslov višjrga dtželnosodnega svetnika. — (Josip Samotorčan Gradačan f.) Dne 5. aprila t 1 je umrl v ljubljanski hiralnici pravnik Josip Samotorčan v 34. letu svoje dobe, ki se je po svojem rojstvenem kram Polhov gradeč imenoval Gradačan in je bil prejšnja leta znsn in dober pisatelj mhdinnkih spisov. Mnogo njegovih povestic je priobčil Tomšičev „ Vrtec", n*kaj j * h jo pa pisatelj tudi sam dal na svetlo v posebni knjigi, ki j« leta 1884. izšla pri DUzniku v Ljubljani p d naslovom ,MUda leta* (8°, 48 str) Nekateri spisi Sn motoru novi imajo stalno vrednost in 80 tiskani tudi po šolskih berilih. Mlademu nad^pol neon mcžu se je pamet znašala, da je moral pre krniti h roje V8eučiliške nauke, in poslej je ta nesrečni ubožec mnogo let prebil v blaznic v ljubljanski hiralnici .Zadnja Ijub'ca — bela smrt" ga je zdaj rešila nadurnega trpljenja. V miru počivaj! Jaro po lk. — (Nova šolska knjiga) Naučno minister s vi je ouobrlo go -Latinske vadbe ta drugi gimnazijski razred", katero je spisal g. Fr. \Vies-th afer in cdrtdilo, da se sme rabiti pri pouku na gimnazijah. — (Tamburaški zbor ljubljanskega „Sokola") priredi pod vodstvi m g stud jur A toni Svetekn na čast svojema uet^novit»ljU g J. Nolo u v sokdski dvorani v „Narodnem domu", v soboto dne 10. t. m. s prijaznim sod*lovanjem gospiceJos. Kajzelove (sprunljevanje na glasovitu) drnžb.&ski večer s tamburaškim koncertom Vzpored : 1 Ip*vic-Svab: tKorailnca" iz opere „Tebarski plemiči" udarja tamb. zbor. 2. V. K Brož: „Pod slovanskim kro vem", Potpouri slovanskih p^srai udarja tamb zbor. 3. Nagovor staroste ljubljanskega Sokola. 4 a) V. G Brož: .Trsatski zvonovi", b) Braga V. G. Bro*: „La Serenada", Legenda Val qie, Brač 1 solo s spremIjevanif.ru glasovira. 5. V G. Brož: „Poljetna pjesma", Fantazija za 2 hrača s 8premlje»anjem glasovira in harmonija 6. Klaič M pl Farkaš: .Svračanie", udarja tamb. zbor. 7. Schubert V. G. Brož: .Podoknica", tercet za 1 brač, glasovir in harmonij. 8. V G. Brož: „Carneval de Venise", brač 1. solo s spremljevanjem glasovira. 9 V. G Brož: „Ražnko ma", udarja tamb. kvartet. 10. V. G Brož: aMoj sana, velika glasbena el ka. a) Po letni večer, b) Pastirji se vračajo z čredo d;.mov, c) Zvonovi pozivljejo k molitvi, d) Iz cerkve čojejo se orgije, e) M Ivi ž. se abi kraju s tem, da zopet obudimo našo č talnico. Radi tega poživljamo gospoda predsednika in g. blagajnika, da se blagovolita potruditi na V. občni zbor, ka terega skličemo 11. aprila 1897 — torej na cvetno nedeljo v viško šolo Poleg teh d-oli vabimo tudi vaacega drnzega prijatelja naše čitalnice. Končno prosimo (udi, da blagovoljo dotični društveuiki in — teh je mnogol — ki še niso posojenih jim koig vrnili, te čim prej nazaj prinesti I — (Nedostajanje učiteljev na Spodnjem štajerskem ) U ite.ji na S aja >te n so pomeioaa uostt bolje plačani nego nj h to anši na Kranjskem ah na Pnm< r-ik > Kranj skem živeči večinoma v Črnem grabnu, so bo b posluževali pri svojih čarodejstvih rokic nerojen h otrok. Hrvatski cigani pa bo iznašli novo čarovno sredstvo. 21. m m. so našli namreč na nekem pokopalščn odprt grob. Dete, pokopano ondi žo leto dnij, je imelo razklano glavo in črepnjo prazno možganij. Preiekava je dokazala da sta odkopali gomilo dve ciganki, Bajka in Mila Radosavljev 6 iz Bošnjaka ter dali otroške možgane neki U*n Jel č, ki je napravila iz možgan „čarodejno sredstvo". To je hotela zamelati v jed ljub»ct svojega sina, m'sleč, da ga poslej ne bo ljubila več. M «nda Vmko*i<5 js bih namreč hroma in uboga. Na, cigansko sred stvo je pomotoma zavžila ljub čina mati ter smrtno obolela. Ciganki in B. Jelič eo na to takoj zaprli. * (Rusko dastnidtvo) V Oiesi sta sedela *e dni v ,(o ni Hd;« n1 pri skapni mizi dva čast nika. Veselo sta popivala ter se prav prijateljsko pogovarjala. Okoli treh po po in č se jima je pri-družd neki nemški kupec, ki ss je začel razgovar-jati z lajtnaotom Volkovih v nemškem jezika. R< servni lajtiaat Mihael Mthijlov pa sh js sme al tovarišu, čee, da atrahovito lom* nemščno. To je Volkovega razžahlo, bseeda je dila besedo, dokler se nista začela priiateljaka častnika psovati in klo-futati. Ko pa je rez-rvnik odfrgil Vilkov««u naramnice, u tr" il je ta na M Ii -il w.-g -. trikrat iz re volverja ter ga ub:l. Si predoo io mo^li pa^otni tovarši priakoč ti, je bil M bael Mih .jI v že mrtev. M.r.lca so seveda takoj -ainje, pa govori za — denar. Neki koraedijant8ki impresario ga hoče že na vsak način najeti za svoje — — gledališče! — Arag nsko občinstvo prav fanatično veruje v svetost in čudo-tvornoat tega dresiranoga dečka ter ima zato ti mošnja oblast mnogo sitnostij. Tako so klerikalci in tercijari prav povsod jednaki, naj žive potem ž-) v Španiji ah v Avstriji. Kakor so pri nr*s romali smii.m bigotniki k „zamaknjenim" starim devicam in k čudno oblikovanim štorom, tako nore Špar sedaj za „božjim detetom"; sleparski ljudje pa izrabljajo I j' d ko neumnost, da ga derč za —denarje. Književnost. — .Slovanski Svet" ima v 4. štev. to le vsebino: Novi državni zbor pa Slovani. — Pre-stolni govor. — Drinvnozborskn volitve. — Na rodna stranka na Kranjskem. — Zakaj so poslali tržaški progressovci svojce v državni zbor? —■ Moravski kmetje. — Kozaki in njihova taktika. — Ali je „urni* od „ura" ? — Oluji. — Srpske narodne pjesme. (Ženske.) — Učie*djst;o pa slovanski jeziki. — Rus ja in zahodni Slovani. — R izgled po slovanskem svetn. — Književnost. — „Stenograf". Glasilo hrv. stenrgrfcfokrg družtva u Z>greou. God. VI. Br. 3. Vsebina: Z« Četne okrajšave v slovenskem debatnem pTS?u od Franje Novaka, c. kr. pr; fesora u Kranju — Hrv. atenogrsMia u praksi. — Slavenski etenogr fski ČasopiMi. — Obuka u sten^gr^flii u šk gol. 1896./7. — Nešto o povjesti stenografite. — Stenograf« Prilog. — Ker je, žal, prenehal BezenšekHribf.rjev .Stenograf", priporočamo slovenskim stenografom r brv. jezika pisani in tndi e slovenskimi s spisi plagani mesečnik. Velja 2 gld. Dunaj 7. aprila. V današnji seji po-lanske zbornice so / i č k a r , grof C o r o -■ i n i in tovariši interpelovali ministerstvo, hoče j ta pokrajine, koder prebivajo Slovenci, iz -^3ti jednako jezikovno naredbo, kakršno je izdalo za Češko ? Zbornica je potem razprav-jala o raznih nujnih pndiogih. Pri predlogih volilnih izgredih na Gališkem se je unela )urna debata. Zlasti ostra kontroverza je na rftala, ko je D a s z v n h k i napadel MUdočehe, u a l<'ir Hf a mu odgovarjala Stranski in jI e r o 1 d. Zbornica je nujnost predlogov vzprejela. Dunaj 7. aprila. V ministerstvu je »gastala nova kriza, katera pa je d e-oma že poravnana. Vzrok krizi je izjava liberalnih veleposestnikov, kateri so včeraj rgklenili, da nikakor ne bi mogli vstopiti v većino, katero snujejo stranke desnice brez njih proti njim, in da se bodo vsled tega točno držali navodil, katera so razglasili pred vo itvami. Atene 7. aprila. Velesile so naznanile ladi, da v slučaju vojne mej Grško in Tur «*ijo prepuste vso odgovornost tisti državi, ka era vojno napove, a ne bodo pripustile, da )i dotična država imela od vojne kako korist. Atene 7. aprila. Razburjenost v mestu e velikanska, in nevolja, da vlada še ni Turčiji napovedala vojne, je tolika, da se je ta ne volja že jela obračati proti kralju. London 7. aprila. Poslaniki evropskih velesil so sultanu že izročili načrt za avtono snijo Krete. Po tem načrtu bi kretski parlament sam volil guvernerja, sultan pa bi imel iravico potrditve. Narodno-gospodarske stvari. — Državne železnice Uradni list za že-ilezaice razglaša odredbo železniškega ministarstva glede pristojbin pri vlogah, podanih pri drž. želez-nicn h oradi!), iz katerega posnemamo naslednje : Ker po or^auiz« cijsk-m st-tutu z dne llJ. janu-varja 189G drž. tak. št. 16 ni dvom?, da so u -udi državnih železnic državni in javni uradi, veljajo zanje tndi vse določb) pr stojbinsk-ga suh ona glede kolekovanja podanih vteg. Pri državm.želbzniakih uradih podare vloge j-i torej kolekovati, iu sicer norm-.Ino polo s 50 kr., vse priloge pa, ako pri • stojbinski zakon ne določa izjeme, s 15 kr. za polo. Kolka proste 83: vloge, podano pri upravnih uradih ces'nh železaic in nanašejoče s*i na odpravo efektov in blaga, dopošiljanje, dostavljanje iu in-h'r dirnd na odškodovanju ali vrnite« tovoraine ; dalje ulogf, ki.tr- se nenašajo na obrat iu katerih pri pr.vbtoth podjetjih ni treba Loko v* ti. Proste so kolka v m i nloge in dop si, t čoči se konkretnih poslov C8b sli transporta pri železnicah iu paro-brodnih društvih, admin*strac je hiš in ekonotnata, vloge za pojasnila o Urdih, za z> ižanje tar fov in vozne cene, vse rsklamaoije za odškodnino vsled po ^kodovanja ali i »gube transportnega blaga, zamude, povračila fovernin in vloge za edškodovabj?, ako ;je bil kdo poškodovan ali uhit. Ako se u takimi vlo-irgami naroč i, da je odškodnino vročiti tratji osebi, »ae smatrajo z\ nakaznice in jih je kakor menice primerno kolekovati. V«e ni železmAko ministerstvo tnstančnim potem kot višjemu obla-tv* podane re-kurze zoper do'očbs ravnateljstev c. kr. državaih 'iele/nic je ne glede na vsebino, kolkovati po tarifni točki 43 It. h. z 1 gld. prva pola in vsaka drug« pola s 50 kr. lteknr*i morajo tudi tedaj biti kolkovani, ako so naelovljeni na železniško ravnateljstvo i j se v njih progi, naj si predlože železniškemu ministerstvu v odločbo, če ravnateljstvo izrečeni prošnji ae ugodi. Pritožbe zoper odredbe oprave privatnih železnic je ne glede na vsebino 'kolkovati, in sicer vsako polo s 50 kr. Pouudbe opravi c. kr. drž. železnic radi prevz4tja da.atev jali stavb je koltovati, in to vsako polo a 50 kr. *0fertne priloge je kot integrujoče dele of-rU tudi » jO kr. za polo kolkovati, priloženi vzorci pa so prosti kcUa. Sklepna in prot>sklepna pisena trgovcev m obrtnikov gltdi prevzetja dajatev eo kolka prosta. !_ — Železnica Marijini — Karlovi vari. aakor poroča „\Vioner Zeitung" razpisujejo se vsa 'Oela na progah: kolodvor Marijine vari do Prosaua Jn Petschaua, do centralnega kolodvora v Karlovih varih, pa na progi Marijini — do Karlovi vari. Ponudbe je vložiti do G. maja t. 1. pri železničnem Ministerstvu na Dunaju. Pogoje in druge pripomočke sporoča^ departement 18 omenjenega ministerstva in * kr. žel. zgraditeljno vodstvo v Karlovih varih. Otvoritev postajališča Mladotice za tovorni promet. Postajališče Mladotice na progi Plzen-Duchov-cov c. kr. državne železnice se otvori s 1. aprilom t. 1. tudi za tovorne vozove. fjL*f* I/Ih.i-i,.. đelsmjes "JfciJ Tanno - Chinin tinktura za lase okrepčuje in ohranjuj a lasiSfe in preprečuje izpadanje las. Ona 1 steklenici s rabi Inim navodom SO Ur. JrdlUH EttlogM (90 — 13) lekarna M. Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta št. 1 zraven mesarskega mostn. Umrli so t .Ljubljani: Du6 f). aprila: Jožefa Fortnna, zasehnica, 77 let, Plo-rijanske ulice fit. 82, ostarelost. — Vincenc Jereb, kamnosekov sin, 15 mes., Emonska ce^ta £t. 17, vnetje možganske mrene. Dn6 6. aprila: Fran Kolega, krojačev sin, 16 mes., Dlice na grad »c. 11, dusljivi kašelj. V hiralnici: Dne 5. aprila: Jožef Saiaotorfisn, blvil pravnik, 34 let, jetikn. — Ana Skerbe, kuharica, 47 let, kostni rak. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 306*2 m. April * Čas opazovanja Stanje barometra v mm. temperatura v C Vetrovi Nebo M. »kri na v mm. v 24 arah 6 9. zvečer 7298 75 | si. zahod skoro jas. 7. 7. zjutmj 780*6 r>-i si vzsvzh. oblačno 00 n 2. popol. 731 4 12-1 j nedoločen skoro obl. aialora Srednja včerajšnja temperatura 7*2*, za 0*7* pod nor- dn- 7 aprila 18'J7 kupri driavni do!y v notah . . . ikupni državni dolg v srebrn . . ''iVHtriiska slatft renta . . . avatrijuka kronska rd ita 4*/, , , igurska »lata rtttta Dgerska kronska renta . , ►Vjstro-og^rske banči? doli . . . kreditni delnice ... . , l»ndoa vista..... ..... »».ci^ki dr', bankovci sa 100 rii-.rk . . *J mark............ ;o frankov.......... ilAlijti^.fk* bankcv0 gld, Oršavne srečke iz 1. 1864 100 gld.. Oonava ri-g. vrečke r>'''} po li"' gld. Zcmlj. obč. avetr. 4,/,,'n slati ttv.A. U»ti dlrcditne srečke po 10^. ..... Ljuhljantjke srečko........, dndolfove srečke po 10 gld..... Akcije anglo-avstr. banke p.> 2 15 t 1^2 D 6fi (• .1 | «»') _ 1^1 U 75 S9 • 20 l 93") a — 349 — t 19 i 50 53 62' 11 •t 72 9 51 i rs D 10 L r, t 158 gld 50 kr. 18S 50 ■ li-6 75 !-y • «0 ■ 199 ■ 50 ■ 21 9^ * 75 15« J O n 50 • a 489 ■ — 9 i 26» 4 » Zahvala. Za fasa mučne bolezni in prezgodnje smrti iskreno ljubljenega, nepozabnega naSega soproga, oziroma očeta, gospoda Mihaela Terglau pristava c. kr. priv. južne železnice izražalo bo je nam ganljivo sočutie, za katero se tem potom najiakreneie tahvaljnjemo. Najtoplejša zahvala osobito načelniku postaje g K flutt-manu, tovariSu pokojnikovemu g. Frideriku Herenu za vzgledno požrtvovalnost, gg. sprevodnikom za svetilo ob krati in korporatimo udeležbo, pa tudi darovalcem lepih venoev. V Ljubljani, dne 7. aprila 1897. (500) Žalujoč* rodbina Terglau. Tekom cele operne sezone dobil sem od strani p. n. ljubljanskega občinstva toliko dokazov simpatij« in priznanja, da si Štejem pri odhoda v dolžnost, izreči sa to javno svojo zahvalo. Ako se pomisli, da sem prvi korak svoje nmetniSke karijere storil mej brati Slovenci, in to v Ateni slovenske misli, v beli Ljubljani, je lahko pojmiti, kaki neizbrisni ntisi ostanejo v mojem srci, ko se tu v krasni harmoniji spajata umetnost in rodoljubje. Posebno se moram najprisrčneje zahvaliti p. n. slovenskim damam, katere so me pri zadnji operni predstavi osrečile in počastile s prekrasno liro; takisto p. n. darovateljem venca s hrvatsko trobojnico in vsem onim, kateri so me v imenu .slovenskega občinstva* iznenadili z velikim in lepim vencem. Zastopnikom kritike v raznih listih izrekam Se posebno zahvalo. Vsem Bknpaj pa kličem: Hvala Vam lepa, s Logom in na svidenje' V Ljubljani, dnć 7. aprila 1897. (497) Ivan Rašković. Ces. kr. avstrijske đftg državne železnice. Izvod iz voznega reda ■vol5a.trn.ogra od 1. o le t o "tor a. 1893, X**topno omenjeni prlhkjalnl Id oilhftJMnl c»«l o«»««*nl m » • r«MluJo«vro|%Ml(<«m oamii (lr>-78. Odhod Is I,|nbIJnn* (juž. kol.). Prog* čez Trbiž. Ob 19 ari 5 min. po uool mul.nI Tlak T Ttbtt, KalJak, Onlum Praneenafoito, Ljubno ; iea Helathal t Atiaaeo, Ieolil, Omunden, Holnof^radt ■ •» Kli-i:i K.iiliMkf r Hte^r, Lino, na DnnaJ vi» Amatottua, Oelovoa, l.inca,, Pontahla — Ob 4. url min. popnlmlne o*ot>nl vlak a llnnaja, l.j.jbna, H..|?.t)iala, Holjaka, Celuvoa, KranaeuRfeite, Poutabla. — Ob 9. url 4 mla ctouci osobni vi..k ■ litinaja via Auutoltdu, ta Idubua, Holjaka, OoloTOa^ PonVabla. Proga lz Novega mesta ln lx Kodevja. Ob R. uri 19 tnfu. ijutraj motani Tlak. — Ub J uri 33 niln. p« poludue metanj vlak. — Ob 8. url Sli min. n ■ . r nieaatit vlak. Jdliod Is i.)ii!ilJHii«> (drž. kol.) v Kitiuiiik. Ob 7. uri 21 min. ajutraj, ob 3. uri & min. popoludue, ob S. r-BO min, avečor, ob 10. tiri Vf, min. svečar. (Poalednjl vlak Io t oktobat ob nedeljah in praanlklh.) I>rlli«>d % i.|i3l>!|>*ii<» (drž. kol.) Is Kiiriintkn. Ob 6. uri RS min. ajutraj, ob 11. uri ln min dopolnilne, ob 8. ul in min avucor, ob 9. url b6 min. aveoer. (Poilodnji vlak le T oktobra ob uedoljah ln praaulkJh ) Mesto uradnika. Mlad mož, 20 tlo ;i0 let .star, nemikega in filovon.skpgii jezika v besedi in pisavi veifi, z lahko čitljivo pisavo, vzprejme se v Graški pisarni neke delniške družbe z mesečno plačo od 40 — 50 gld. V alutaju dobre porabnosti in izbornog \ zadržanja je ujtanje na stalno nast-avljenje s pravico do pokojnine. — Prošnje v nemškem in slovenskem jezika (s prepisi spričeval) pod „201.191" Gradec, poste restante. (496—1) čVo land s ho-ameriška črta. Parnikl vozijo po Ikral imuj. I., Kolowratrlng 9. Pisarim w mfJlroT : Dunaj, I V., VVevrlngerg. 7 A. I. kajuta: mark 290-40O*) 230-32O aprila do 81. oktobra . uoTombra do 81. marca II. kajuta: Od 1. avgusta do 15. oktolira......mark 200 „ 16. oktobra do 81, julija....... - 180 *) Po legi in velikosti kajute in po hitrosti iu eleganci parnika. (4i*2—1) I l Gotov uspeli imajo skučene in visoko čislane Kaiserjeve karamele iz poprove mete najboljši pripomoček preti fiomuiikauf ii Nl»M(i, Im»I«*iijii želoilcn iu Nlahciiiia pokvarjenemu želodcu, pristne v za vojčkih po 20 kr. (3147—10) Zaloga v LJubljani: Viljema Mayer-Ja lekarna, Marijin trg in Sir. Ph. M. Mardet-sohlaeger-Ja lekarna, Prešernov trg. 1 i i^K^CIIl urarskega pomočnika (461-3) z d< brin.i sprifevsili. urar in mehanik v Novem mestu. za dams v vsakovrstnih faponah dobe" *h po Jako nizki ceni pri Valentinu Maček-u tovarnarju v Domžalah. (487—8) llv Iv!:.' ^ v največji izberi in po najnižjih cenah trakove k vencem z ali brez napisov v vseli barvali (98—24 priporoča Karo! Recknagel. TV*t |>i*ođaJ i 111 s i nio lep bohinjski sir po švicarskem sistema delan, v teži od 15 do 25 težki hlebi Cena po dogovoru. Sirarska zadruga NomenJ (491—9) fošta Boh Bistrica. Spretni poliiji se takoj stalno namestijo. Ponudbe s prepisi izpričeval in zahtevo pfofo vzprejema stav ki um k «» |MMl|cflJe 1*1 »ar, .Mailj «V Stniidu * rekli. (4 ga v sodnem okraja Vrhnika) z vso k temu tudniku pripadajočo ruda. njo. zalogo železne rude iu delavne priprave, kakor tudi s svobodnimi rudo. sled' (Frr»8cbilrfe). «) št rud. tela 230 5 «x 1894 od mesta kjer se zložite gojzdns parep št 1735/G. A., 1935/h, 1735,o k. obč. Sab»čevo in 7 h na 20O m; b) št. rud dela 2306 ex 1894 od mest* zložitve gojzdnih parcel 1735/a, 1785/0 in 885/d kat. »bo. Sabače»o; C) št. rud. tela 2307 fx 1894 od meRta zložtte parcel št. 1939, 1940 || pota pare. št. 1740 do 9 h na 200 m\ d) št. rud. tela 2308 i-x 1894 na mestu zložitve gojednih parcel 1 740, 10S6, 685/1 kat. ob<\ Brezovica na Kopifovem griču do 14 h na 15 m; e) št rud. tela 2309 od severnozahajnt-ga vogala hiše št. 2 v vasi DraSča oblina Vičevce v 22 h na 200 «i; f) št. nid. tela 2542 rd severnoz« hajn'ga vogala hiš« it. 2 kat. obč Horo vnica v 21 h na 251 m; g) št. rud. tela 2f)43 od stvernozahajnega vogala hiše Št. 2 kat. obč. Ho-rovnica v 7 h 300 m, Vse počez v zmislu §. 930 d. z. se bo klicalo za cenilno svoto 50 028 gld. 10 kr. ter oddalo največ ponujajočemu tudi pod cenitvijo, ako Fe ne bo več doseglo Vsak kupovalec ima položiti 10°/, vaditim 5000 gld. — Polovica izlii« pila je vplačati tekr m 3 mesecev, preostanek pa čez 6 mesecev in sicer pri c. kr. sodiAči v Škofjiloki. Kupec je takoj po pritrku zavezan, okr. sod'šče v Škofjiloki, kot zapii* " n.■.k,t i bi b* po Franc Gašperšicu, st pa pridržuje 14 dnevni rok za odo* brenje prodaje. Po dipolnitvi družbenih pogojev dobi kupec pravico za prepis v m darnki knj gi. Upnikom se vknjiž^ne prav;ce nikakor ne kvarijo. — L; ubij a na, dno 23. marca 1897 ^■^^i 3i h Kočevar m. p. Siraenthal m p. urar v Ljubljani Prelil Olliit^ii urar Dfcv£estn.i trg" šte^7-_ 25, nasproti lotovžu. V Ljubljani cd •£? o 'S? rt cd cd a cd o '»—5 03 Pozor kolesarji! „St37-xia." kolesa znana dosedaj kot im|lMil|Ma in ua)priljuhupj-it, pridobila so letoa im|r*6|e novosti In zanimanje postalo je isres veliko. Kot glavni niHtopnlk m Kranjsko priporoCom jih v prvi vrati in najtoplejše. Tndi imam v zalogi prav dobre izdelke iz drugih tovarn, kakor dunajske eagteike ,»KorirM po iteiia\i«(lii<> niskih 4't-mtii. RadoToijno lamenjaTan tudijnova kolesa s starimi, fa- Usojnm si hlav. ob^itibtvo posebno opozarjali na .svojo na)večjo »»»Ion« žepnih in stenskih ur, verižic, prstanov, srebrniiie, zlatnine. Vhh poprnvila |*vr!#) ioru<> In c«-no. K Bvoji trgovini prldralll Bera fio kot novo zalogo ii»JI»oI|hb šiveln© stroje za šivilje, krojače ln čevljarje. V zalogi imam najfinejše Izdelke po iako nizkih oonah ^jtfiT" ss Jamstvom. C_i. o cd 0 CD C_j. CD iS o w< CD Mehanična delavnica se nahaja na Poljanski cesti štev. 31 v lastni hiši katera vzprejema in izdeluje vttu, tudi liHjfluejAu popravilu koles Iu ftlvalulk Htr«|ev. (453—f>) Istotaui ohtmsl IhmIcih ludi s M. aprilom t. I. Izvc^balLšče ali solo za ućeiijc Kolesarstva katera bode vsokcuiu novemu uoroi-ulka Itro^plaeiio nn razpolu^o. Priporočam bo za obilen ot>isk najuljadnejt« 3STr.-vi cenilci so Ter ©vplačil o na razpolago. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip JSolli. Lastnina in tiak .Narodne Tiskarne". 8505