BORDA
IVftni ni treba uporabljati raznih sredstev, hi so bila značilna za tako imenovane demokracije pred vojno, ker smo gotovi zmage ljudstva, ki ve kaj hoče.	TITO
Teto 1. — Štev. O
Ajdovščina, sreda 19. septembra 1945
Cena 2 liri
Pomen naših svobodnih volitev
Naše ljudstvo je neporušno močno v svoji demokratični zavesti in trdno odločeno, da ohrani vse priborjene pravice ter prepreči vse
protiljudske intrige.
V kratkem si bomo Primorci na tej strani demarkacijske črte izvolili NOO še v tistih krajih, kjer ti odbori do sedaj niso bili izvoljeni ali pa niso bile volitve povsem demokratične, to je tajne. Te volitve pa so za nas izrednega pomena, saj z njimi gradimo in utrjujemo našo ljudsko oblast. Ob tem raste tudi tista velika razlika med pravimi demokratičnimi deželami, kjer
ljudstvo prosto vseh gradi
spon
rokah, ulm in
samo sebi tako oblast in izbira take predstavnike, ki bodo delali res samo za dobrobit nas vseh in med onimi deželami, kjer ustvarjajo razni laži demokrati, profašisti tla za porajanje novega fašizma.
In celo na Primorski sami skušajo ustvarjati tako razliko. Tako potrdilo za svojo nedemokratičnost, vsi tisti, ki se ogrevajo za demarkacijsko črto, za priključitev Primorske k Italiji, za avtonomno »Primorsko«, za odredbe v smislu odredbe številka 11 in z vso paro uvažajo na ono stran demarkacijske črte,
kjer so ljudstvu nasilno iztrgali oblast iz rok,
fašistične izrodke, zločince in pro-vokaterjc iz vseh dežel, ki so po-begniTf pred ljudsko sodbo, da strahujejo ..danes poštene množice, vsiljujejo fašistično zakonodajo, skušajoč pregaziti vse pridobitve osvobodilne borbe in z črnoborzi-jantstvom ter špekulantstvom izropati ter izmozgati do kosti delovne množice. Zato so pa
naše svobodne volitve .
za nas vse Primorce tako velik in neprecenljiv zaklad, mi vemo dobro, da tja, kjer imajo ljudske množice povsem oblast v ri pridejo lahko fašisti, izdaja zločinci ter špekulanti samo pred ljudska sodišča, v nobenem primeru pa ne zopet oblačiti in vedriti. Torej so te naše volitve samo naravno nadaljevanje tistega strašnega plazu, ki se je utrgal z dnem naše ljudske vstaje, ki je zametel pred seboj vse od tujih fašističnih vojska do onih podlih izdajalcev, ki so videli v našem strnjenem ljudskem plazu svoj pogin.
Ta plaz se danes znova sprošča
Ljudske množice si morajo in hočejo zagotoviti svojo samoodločbo, da bodo na ta način zopet pritisnile ob zid tistih par kričaških protiljudskih fašističnih škodljivcev in hitro ter temeljito obnovile ter zgradile našo porušeno domovino, na čelu z najboljšimi iz svojih vrst, na čelu s svojo ljudsko oblastjo.
Ne gre tu samo za tisto osnovno navdušenje naših ljudskih množic, da prvič v zgodovini svobodno odločajo o svojem življenju, ki bo prišlo brez dvoma do prekipevajočega izraza, marveč gre tu predvsem tudi za manifestacijo tiste skrajne pripravljenosti in požrtvo-vanja, čim prej dvigniti in vzpostaviti naše gospodarsko blagostanje, čim prej ustvariti bogato in srečno deželo nas vseh.
Te volitve so zato tudi pregled naše moči,
pregled pripravljenosti, energije in požrtvovalnosti vseh ljudskih množic na Primorskem. Obenem pa se bo v dobi predvolilne kampanje tudi med nami pleve ločilo od zrna; presodili bomo odkrito, kaj je med nami še gnilega, kaj v naše vrste
ne spada, ter spoznali tudi svoje napake, ki jih je treba takoj popraviti.
Vse to nam pa jamči, da bo naša ljudska oblast še trdnejša, jamči nam da bomo sposobni prebroditi vse težave, da bomo obvarovali vse pridobitve naše borbe, jih dalje razvili in poglobili.
Z volitvami bomo pa tudi dokazali globoko demokratičnost vseh delovnih množic na Primorskem,
Slovencev, Hrvatov in Italijanov, ki danes na osnovi bratstva in enotnosti kujejo svojo ljudsko oblast, ob kateri se bo dokončno razbilo vse reakcionarno fašistično razpihovanje nacionalnega šovinizma. Tako bodo prav ob teh naših volitvah ponovno spoznali vsi tisti, ki še spletkarijo v inozemstvu proti našemu ljudstvu, ki še vnašajo zakotne panične parole po raznih profašističnih plačancih med naše kmete, delavce in delovno inteligenco, da je naše ljudstvo močno, nepotušno v svoji demokratični zavesti in trdno odločeno, da ohrani vse priborjene pravice in prepreči vse protiljudske intrige.
Ta dejstva pa bodo nam jamstvo, da se bodo naše volitve spremenile v manifestacijo naše demokratičnosti, manifestacijo naše pa-triotičnosti, če se bomo v polni meri zavedali, da so prav te svobodne volitve plod oboroženega boja, ki smo ga bili ob strani demokratičnih jugoslovanskih in sovjetskih množic ter vseh naprednih sil v svetu, da je bila naša pot borbe težka in polna žrtev, da je bila borba nepopustljiva in zagrizena, ter da smo morali dati kri najboljših sinov in hčera zato,
da si danes »prosti vol’mo vero in postave.«
Poleg tega pa bodo naše volitve v resnici ob podobah laži demokracije, za hrbtom katere kujejo preoblečeni fašisti nove spone ljudskim množicam, delajo načrte za nova koncentracijska taborišča demokratičnih ljudi, znova razpihujejo žarišča sporov in brusijo svoje moriine kame,
dokaz, da se je primorsko ljudstvo uvrstilo med najnaprednejše narode •	sveta,
med narode, ki so bili prvi v borbi proti nacifašističnim osvajalcem in ki so prvi v .graditvi in demokratičnosti svojili dežel.
ODREDBA
Poverjeništva Pokrajinskega Narodno Osvobodilnega Odbora za Slovensko Primorje o imenovanju volilne komisije pri Poverjeništvu.
Na podlagi čl. 1. pravilnika PNOO za Slovensko Primorje z dne 22. septembra 1944 za poslovanje okrožnih, okrajnih in krajevnih volilnih komisij za volitve krajevnih narodno osvobodilnih odborov in odposlancev v okrajne narodno osvobodilne skupščine ter v zvezi z zazpisom o nadaljevanju volitev z dne 7. septembra 1945, se imenujejo sledeči tovariši v volilno komisijo pri Poverjeništvu PNOO za Slovensko Primorje:
Kenda Jožef, rudar iz Idrije Dr. J tir ca Ciril,
načelnik upravno politične kom.
Peric Lojze,
javni tožilec pri poverjeništvu Urbančič Alojz, lesni trgovec
Tovariš Tito
nosilec zvezne kandidatne liste Ljudske fronte Jugoslavije

Hreščak Anton, kmet, Nova Luška Jerlluga Mario, delavec, Isola Dino Nicolo, Koper Peternelj Marija-Polda, kmetica Brelih Marta, sodnica Ajdovščina, dne 10. sept. 1945.
Poverjenik: Perovšek France, l.r.
Slovansko-italijanska antifašistična unija je parojena v demokratičnih, protifašističnih množicah
Nemška fašistična diktatura in drugi režimi njenih kvislin-ških pomagačev so zlomljeni. To-, da bilo bi nepravilno in izredno škodljivo misliti, da je s tem fašizem razbit. Fašizem ni samo slučajen političen pojav, fašizem je tendenca, ki/se vedno poraja iz reakcionarnih virov tedanje družbe.	Kardelj.
To zlasti kruto občuti primorsko ljudstvo, ki dobro ve, da so reakcionarji, čim jim je sploh uspelo potegniti na Primorskem »modro črto« in tako odrezati dobršen del demokratičnih množic od naprednega zaledju, iztrgali ljudstvu z nasilnimi odredbami iz rok ljudska sodišča, narodno zaščito « -tersko oblast, začeli uvažati na Primorsko fašiste in profašiste iz vseh koncev sveta, da bi z njihovo pomočjo zatrli demokratično stremljenje ljudskih množic. Nobenega dvoma ni, da je za take kroge beseda čiščenje fašističnih elementov ostala le prazna beseda, ki ni več nevarna niti najbolj krvavemu vojnemu zločinu, kakor to vidimo v Trstu, Gorici in sploh tam, kjer je delovno ljudstvo, delovne množice odrinjene od oblasti. Smelo lahko trdimo, da pomeni to napad antidemokraticnih sil proti silam demokracije.
Pobornik dosledne protifašistične borbe vseh demokratičnih množic na Primorskem pa je SIAU, ki je obogatena z vso borbeno in množično tradicijo in predstavlja danes tisto silo, ki druži pri nas vse napredne sile v enotno, na bratstvu osnovano in v borbi prekaljeno politično formacijo.
Lahko je na zunaj razbijati enote in zgradbe, nemogoče pa je v množicah zatreti demokratične zavesti, to je dokazala osvobodilna borba, to jasno kaže politično življenje na Primorskem tudi danes.
In nosilec te demokratične, protifašistične nastrojenosti je SIAU. Ta danes druži ves primorski živel v tisto neporušno celoto, v fronto protifašističnih borcev, preko katere prihaja do izraza volja najširših ljudskih množic.
To pa že potrjuje, da SIAU ni nikakor organizacija, ki jo narekuje trenutna potreba, ampak je trajna stvar, porojena v demokratičnih protifašističnih množicah in tudi povsem odvisna od slednjih. Torej je vprašanje obstoja in moči SIAU vprašanje obstoja in moči ljudskih množic. Delovno ljudstvo na Primorskem je močno in borbeno, treba je, da si samo še v celoti osvoji svojo politično organizacijo SIAU, ki je njegovo orožje v borbi za lepši jutrišnji dan. Te pa bo možno doseči samo na osnovi organizacijske povezave in množičnosti. SIAU si mora osnovati svoje odbore in strniti ogromne množice svojega članstva, v katerih bo vzbudila ponosno zavest pripadnosti k protifašistični organizaciji, čut dolžnosti in odgovornosti. Brez take organizacije ne bi dosegli tega, kar moramo, dosegli bi svoje zahteve na splošno, marsikdo pa bi imel kvarni občutek, da je bil prezrt, da ni bil pritegnjen. Tako pa bo dobila SIAU najširšo ljudsko osnovo in ob vprašanju delavnosti, gibčnosti in najširši iniciativnosti se bo reševalo tudi vprašanje vseh političnih odborov. •
Z aktivnim posegom v delo, z dnevnim premlevanjem političnih dogodkov, življenje na vasi sami, v delavnici ali pisarni ter v svetu, pa bodo ljudje izgubili nepotreben občutek nezgrajenosti. V kolikor pa kljub temu ne bodo našli sami rešitve, jo bodo našli na skupnih ve-
po-
čitalo časopisje in razlagali samezni članki. S tem pa bo tudi položena prva zdrava osnova našim čitalnicam v vsaki vasi.
Torej predstavlja SIAU nosilca in odlikovalca vseljudske protifa-
šistične nastrojenosti in borbenosti, ki dobiva najtrdnejše temelje v ljudski oblasti in v demokratičnosti te oblasti ter najširših ljudskih množic. Zato pa je jasno, da ne sme niti ena stopnja izgradnje ljudske oblasti mimo SIAU, brez njenega najtesnejšega sodelovanja, ker bi se to reklo, da je šla mimo delovnega demokratičnega ljudstva. Zato ni samo slučaj, da se vrše prav v predvolilni kampanji tudi seje političnih skupščin SIAU na vzhodno Primorskem okrožju, ampak se to pravi, da gre SIAU v celoti v volilno kampanjo, kot nosilec protifašistične nastrojenosti, torej tudi kot glavni pobornik prave demokratičnosti, pobornik za ljudsko oblast. In s tem dokazuje, da se v polni meri zaveda potrebe po protifašistični borbi.
Sovjetska mladina nas obišče
Sovjetska mladina nas obišče. Od vasi do vasi, iz delavnice v delavnico, tja v rudnik in doli v ladjedelnice je segla ta vest in obraz vseh se je raztegnil v zadovoljstva poln nasmeh. In danes je vsa Primorska nestrpna in radovedna, kakor v zadnjih br-dih zapuščeno dekle, ki pričakuje brata, da se vrne domov iz daljrìjega sveta. Takšni smo, saj tudi mi čaka* mo sedaj naših bratov, bratov, sinov herojskega sovjetskega ljudstva.
Kakšni neki so, kaj nam bodo povedali, joj, in kaj jim bomo dali mi? S tem se mi ukvarjamo. Naše brate moramo sprejeti, brate, ki so vedno mislili tudi na nas. In mi nanje. Kadar je zdregljala strojnica tam za Trnovim, kadar so se vsuli fašisti po naših hribčkih v Brkinih ali po Tolminskih in Cerkljanskih hostah, kadar so drveli tanki proti našim zasedam, kjer koli in kadar koli smo se bili proti fašistom, smo pomislili na bratsko sovjetsko mladino. Ona brani Moskvo, Stalingrad, tisoče in tisoče kilometrov od nas se bije proti istemu sovražniku za enake cilje. V sile j takrat smo še tesneje stisnili puško in udarili. Kadar so nas gnali zvezane in pretepene v taborišča, na strelišča, nismo nikoli pomislili samo na naše borce na Primorskem, ampak vselej ttidi na tiste silne ‘heroje sovjetske mladine, ki je razbijala z dneva v dan fašistične jeklene stroje.
In ti bratje nas obiščejo. Na našo černih sestankih, kjer se bo skupno zemljo, v naš dom pridejo. Res, da je
razbit, res da je požgan, toda tako naš je, da lahko mi sprejemamo v njem, kogar mi hočemo. In naš prvi gost je sovjetska mladina. S prtom, s tistim velikim vezenim prtom, ki pride le ob največjih praznikih na dan in katerega smo skrivali po bunkerjih, da smo ga rešili pred fašisti, bomo pre-grnili mizo. Kruha in soli bomo ponudili našim bratom. In to bo naš največji praznik.
Potem pa jih bomo peljali kot brata, ki že dolgo, dolgo ni bil doma po naši domačiji.
Ta naša bratska mladina mora spoznati naše življenje, naša dejanja in nehanja. Gotovo jih bo zanimalo poleg lepot naše zemlje, kje smo se mi tako krčevito borili, kaj smo fašistom najprej iztrgali iz rok, kje prvič svobodno volili svojo oblast in kje so nas fašisti tako nečloveško pobijali. In še jim bomo povedali to in ono, da gradimo sami s svojimi silami, da se moramo še boriti proti skritim in polodkritim fašistom, ki nas hočejo motiti v delu, ki nas hočejo oslepariti za to, kar smo si priborili.
Tem bratom bomo tudi povedali, kje smo si mi s krvjo začrtali naše meje, do kje prebiva delovni človek, ki hoče z nami vsemi živeli le v Titovi Jugoslaviji.
To vse se bomo pomenili z našimi brati, zato jih tako nestrpno čakamo. Sovjetska mladina nas obišče, samo tako ulripljejd sedaj naša presrečna srca.
To so najbolj demokratično volitve, kar jih je poznala Jugoslavija
31. avgusta je imelo predsedstvo Začasne narodne skupščine Demokratične federativne Jugoslavije sejo, kjer je bil na predlog predsednika ministrskega sveta maršala Jugoslavije Josipa Broza-Tita sprejet ukaz o razpisu volitev v Ustavodajno skupščino, ki so bile določene za nedeljo 11. novembra t. I.
Ljudska fronta je kot edina politična sUa, ki je rešila izdane, zasedene in razdeljene narode Jugoslavije že l. 1941 in jih popeljala v borbo, da so se zoperstavili najstrašnejšemu fašističnemu osvajalcu in z lastnimi telesi branili demokracijo in civilizacijo in s tem potrdila, da osvobodilna borba ni bila zaman, temveč da služi zdaj za temelj nemotene izgradnje nove ljudske države, predložila prijavo prve zvezne liste, liste zvezne Ljudske fronte Jugoslavije. Prijava je bila sprejeta in Ljudska fronta prehaja v predvolilno kampanjo. Dne 12. septembra pa je v beograjskem radiu spregovoril nosilec zvezne liste Ljudske fronte maršal Jugoslavije Tito, ki je imel sledeči govor:
»Dne It. novembra t. 1. se bodo vršile volitve v konstituanto. To so najbolj demokratične volitve, kar jih je poznala Jugoslavija. Od vseh dosedanjih volitev se razlikujejo tudi po tem, ker se jih bodo udeležile prvič jugoslovanske žene, ki so si pridobile to pravico s svojim bojem in delom v veliki osvobodilni vojni. Udeležila se jih bo prvič tudi vojska, ljudska vojska, ki si je pridobila to pravico s svojim junaškim bojem za svoboditev naše dežele. Udeležili se jih bodo brez razlike starosti vsi tisti, ki so se bojevali v vrstah partizanskih odredov in narod-no-osvonodilne vojske. Polno svobodo na voliščih zagotavlja narodom najpra-vičnejši in hajbolj demokratični zakon o volitvah, ki je kdaj koli obstojal v Jugoslaviji in katerega je sprejela naša Začasna narodna skupščina. Na volitvah ne bodo imeli volivne pravice samo izdajalci svoje domovine, odkriti sodelavci z okupatorjem, to je samo tisti, ki so v najusodnejši uri zgodovine naših narodov izdali svojo deželo. Na srečo je takih zelo malo in to je naj-pravičnejša rešitev in najpravičnejša obsodba, s katero odvzemajo naši narodi pravico udeležbe pri odločanju v končni usodi naše dežele tistim, ki so jo izdali.
Ljudska fronta, v kateri so združene vse demokratične sile Jugoslavije oziroma vse demokratične stranke, skupine in posamezniki, bo nastopila pri volitvah z enotno listo. Pri volitvah no imela vse možnosti udeležbe tudi opozicija izven fronte, kateri je dana polna možnost, da svobodno stopi pred ljudstvo, ki bo moglo svobodno odločiti, komu bo dalo svoje zaupanje.
Narodno-osvobodilna fronta Jugoslavije se mora pripraviti za te volitve z vso resnostjo, ki ji jo narekuje današnji položaj v naši deželi, h _ kateri jo obvezujejo neštevilne žrtve in trpljenje naših narodov med narodnoosvobodilno vojno, h kateri jo obvezujejo izredno težke naloge pri obnavljanju naše razrušene dežele.
Prav te dni, ko bodo jugoslovanski narodi volili svoje zastopnike za konstituanto, mora imeti vsak rodoljub pred očmi tiste dni v preteklosti, tiste črne dni aprila 1941. leta, ko se je naša dežela v največji nevarnosti znašla za puščena od tistih, ki so jo do takrat vodili in ki se danes znova ponujajo ljudstvu, prilaščajoč si monopol demokracije. Vsak rodoljub se mora te dni, ko se dokončno odloča usoda pridobitev narodno-osvobodilnega boja, spomniti tistega težkega in sramotnega razdobja, skozi katerega je šla Jugoslavija od svojega nastanka pa do aprilske katastrofe 1941. leta. Vsak rodoljub se mora spomniti tistega slavnega razdobja od narodne vstaje 1941. leta do veličastne zmage 1945. leta. Mora se spomniti tistega junaškega razdobja, ko so najboljši sinovi naših narodov z golimi rokami odvzemali orožje okupatorju, se bojevali in krvaveli _ skozi štiri leta, ne samo, da bi osvobodili deželo izpod okupatorja, temveč tudi za to, da ni omogočili ustvaritev boljše in srečnejše Jugoslavije — nove demokratične federativne Jugoslavije. Vsak rodoljub se mora spomniti tistega neizmernega trpljenja, katero so pretrpeli v tej osvobodilni vojni naši narodi od okupatorjev in domačih kvislin-ških izdajalcev, Paveliča, Nediča, Rupnika, Draže Mihajloviča itd. Vsak resnični rodoljub se mora zavedati, da se danes isti znani in neznani izdajalci zbirajo pod plaščem tako imenovane demokracije, naslanjajoč se na mednarodno reakcijo, z namenom, da za vsako ceno preprečijo normalni razvoj, tako politični kakor tudi gospodarski, v naši deželi, z namenom, da za vsako ceno uničijo pridobitve velikega osvobodilnega boja, za katerega so stotisoči najboljših sinov Jugoslavije prostovoljno dali svoja življenja.
Zaradi tega vse to obvezuje vsakega resničnega rodoljuba, vsakega pravega demokrata, da na volitvah Izjavi od-locni »ne« vsem tistim, ki se danes iž-ven Fronte skrivajo pod demokratskim plaščem z namenom, da zavedejo mno-žive s prave poti.
Ljudska fronta Je postala Slavni temelj bratstva In enotnosti naših narodov.
Kaj je Narodno-osvobodilna fronta? Narodno-osvobodilna fronta Jugoslavije ni začasna predvolivna koalicija — koalicija za dosego samo določenih političnih ciljev. Ne! Narodno-osvobodilna fronta se je izoblikovala v dol-
gem razdobju. Pričela se je oblikovati že pred vojno proti notranji reakciji, proti naj večji nevarnosti, ki je grozila Jugoslaviji — fašizmu nemških in italijanskih imperialistov, ki so že takrat s pomočjo naše pete kolone oziroma reakcije pripravljali zasušnenje Jugoslavije.
Ljudska fronta je odigrala zgodovinsko vlogo pri osvoboditvi naše dežele in je izšla ne samo kot zmagovalka iz te vojne, temveč je postala glavni te-mejl bratstva in enotnosti naših narodov. Tisti, ki tvorijo to Ljudsko fronto — in to so delavci, kmetje in poštena inteligenca, to so komunisti, pristaši kmetskih strank, velik del pristašev demokratske stranke, samostojne demokratske stranke, pristaši republikancev, pristaši nekdanje HSS (danes HRSS), pristaši muslimanske stranke, pristaši skoraj vseh strank v Sloveniji, to so narodi Srbije, Hfvatske, Slovenije, Bosne in Hercegovine, Črne gore in Makedonije oz. ogromna večina vseh narodov Jugoslavije — so šli v boj, združeni po jasno določenem programu, in to je: voditi neizprosen boj proti okupatorju do njegovega izgona iz naše dežele, bojevati se proti vsem notranjim izdajalcem in reakciji, ter za resnično demokratizacijo naše dežele, bojevati se za novo in boljšo Jugoslavijo, bratsko skupnost enakopravnih narodov. Ta svoj načrt je Ljudska fronta izvedla. Okupator je izgnan iz naše dežele. Dežela je osvobojena. Kvislinške izdajalske vojaške formacije so razbite in uničene. Ljudska fronta je z nadčloveškimi napori v tem težkem razdobju dosegla, da je ustvarila iz predvojne versailleske tvorbe Jugoslavije — Jugoslavije neenakopravnih narodov, razbite v notranjosti zaradi socialne in narodne krivičnosti, v novo Jugoslavijo, Jugoslavijo enakopravnih narodov, Jugoslavijo bratstva in enotnosti, ki predstavlja njen osnovni temelj. Ljudska fronta je v teku boja ustvarila svojo zares ljudsko vojsko, ki je nosila glavno breme osvoboditve naše domovine. Ljudska fronta je takoj v začetku vstaje položila temelje prave ljudske oblasti, ki omogoča udeležbo najširših ljudskih množic pH upravi državnih poslov.
Po osvoboditvi vseh s delov naše dežele, ob vojaški in materialni pomoči Sovjetske zveze in materialni pomoči Anglije in Amerike, se je Ljudska fronta razširila, prav tako pa tudi dopolnila svoj program z novimi težkimi nalogami, in te so: obnova naše razrušene dežele, sprejetje raznih zakonov po svojih zastopnikih v Začasnem parlamentu in vzpostavitev državnega aparata. Razen vojaških in političnih nalog, katere je imela Ljudska fronta v svojem programu za časa vojne, se torej sedaj njen program razširja tudi z gospodarskimi nalogami, ki niso nič lažje in zahtevajo za svojo izvršitev mobilizacijo vseh pozitivnih ljudskih sil.	.
Razumljivo je, da se Ljudska fronta zaveda tega, da more vse te naloge izvršiti samo na ta način, da se ustvari tako notranjo ureditev, _ kakršna je predvidena v programu Ljudske fronte, to je republikanska oblika, zasnovana na federativni skupnosti popolnoma enakopravnih narodov Jugoslavije, na resnični demokraciji, ki je osnovana na socialnih in političnih pravicah najširših ljudskih množic. O tem pa. bo odločilo ljudstvo samo pri volitvah v konstituanto,
V tem kratkem razdobju, odkar je bila naša dežela osvobojena, je dosegla Ljudska fronta ogromne uspehe. Vzpostavljen je železniški in cestni promet, tu je bilo s pomočjo vojske zgrajenih približno 1700 večfih in manjših mostov, tako da so danes vse pokrajine naše dežele zvezane z železniško mrežo. Usposobljenih je bilo in stavljenih v obrat na stotine tovarn in podjetij, odprte so bile šole in razne Kulturne ustanove. Izvršeni so bili nadčloveški napori, da bi bili obskrbljeni s hrano najbolj prizadeti predeli, kakor so Bosna in Hercegovina, Dalmacija, Kordun, Lika in Gorski Kotar, Črna gora in Makedonija. Spomladi je bilo zasejanih skoraj en milijon hektarjev zemlje, ki je bila zapuščena v Vojvodini in Slavoniji. Kraji, ki so bili v tej vojni najbolj prizadeti, kakor Bosna in Hercegovina, Orna gora, prav tako pa tudi Lika, se
oskrbujejo z drobnico, katero je država kupila v Srbiji, Makedoniji in Bolgariji. Porušene vasi v Bosni, Črni gori in drugih krajih so se pričele obnavljati s pomočjo ljudskih oblasti. Vlagajo se ogromni napori, da predvsem s svojimi lastnimi silami dvignemo našo deželo iz te razrušenosti.
In prav te gospodarske naloge neizprosno zahtevajo, da naj bo Ljudska fronta enotna, da naj bo trajna, da naj bo v njej zbrano vse, kar pošteno misli in kar ljubi svojo deželo, Ker bo treba še leta in leta zdraviti rane, katere nam je prizadela ta vojna, treba bo še celo vrsto let, da se naše gospodarstva v polni meri vzpostavi, še več, Ljudska fronta mora obstojati tudi še naprej v bodočnosti, da bi dvignila našo deželo na najvišjo gospodarsko stopnjo, da bi ustvarila v njej blagostanje, da bi ustvarila tisto, o čemer so sanjali oni, ki so umirali za to novo Jugoslavijo. To dolgujemo njim, to dolgujemo našim bodočim pokolenjem.
Ko to govorim, mislim na to, da v Jugoslaviji ni nobene druge sile, nobene druge stranke ali organizacije izven FroMe, ki bi imela vsaj najmanjše iz-glede, da izvrši naloge, ki so bile zgoraj navedene. Če v tem kratkem razdobju, odkar je bila osvobojena naša dežela, ni bilo doseženo pri obnavljanju naše razrušene dežele več, ne more noben pošten človek za to dolžiti današnjo oblast. Noben pošten človek nas ne more dolžiti, da nismo storili vsega, kar je bilo mogoče pri izvrševanju svoje dolžnosti za obnovo naše dežele in ublažitev, vsaj v neki meri, revščine, katero, je povzročil okupator. Naj vsak samo pogleda nazaj, kaj so napravili bivši voditelji Jugoslavije, od katerih so nekateri danes v opoziciji, za gospodarski dvig dežele v dvaindvajsetih letih in kaj je bilo izvršeno danes v samo par mesecih, in takoj bo videl ogromno razliko. To najbolj zgovorno govori proti vsakemu kritikarstvu in podtikanju. T^o govori o veliki pobudi ljudskih množic, ki so zbrane v Ljudski frontL To govori o veliki ustvarjalni sposobnosti naših narodov, na katero mora biti Donosen vsak državljan te dežele.
Z vsemi slovanskimi državami je Ljudska fronta vzpostavita bratske m prisrčne odnose
Ljudska fronta stopa pred ljudstvo ob volitvah tudi z znatnimi uspehi, ka-ter je dosegla vlada Ljudske fronte v zunanji politiki. Koliko je bilo treba naporov, preden se nam je posrečilo obrazložiti inozemski javnosti resnico o tem, kdo se bojuje v Jugoslaviji proti okupatorju, preden se nam je posrečilo razkrinkati največjega goljufa, katerega je zabeležila zgodovina naših narodov — Dražo Mihajloviča, glavno upanje jugoslovanske reakcije. To je bilo težko delo, ker se je jugoslovanska reakcija v deželi in v inozemstvu trudila z vsemi silami, da z obrekovanji očrni naš boj, da z obrekovanji izmaliči vlogo Narodno-osvobodilne fronte, da okupatorjeve sodelavce prikaže kot rodoljube, a junake in borce proti, okupatorju kot bandite, ki si hočejo samo prisvojiti oblast.
Neki gospodje iz današnje opozicije so takrat, kakor tudi danes, plašili svet s strašilom komunizma, sovjetizacijb Jugoslavije itd. Vse to je bilo storjeno z jasno določenim namenom, da prikažejo naš boj in novo Jugoslavijo v popolnoma napačni luči, da bi na ta način preprečili izgradnjo nove Jugoslavije in da bi jo osamili. Toda junaški boj naših narodov, uspehi, ki so bili doseženi v vojni in sedaj na polju izgradnje naše dežele, kakor tudi številni napredni ukrepi in zakoni, ki šo bili sklenjeni, vse to je pridobilo naši deželi velik ugled v demokratičnem svetu. Vlada Ljudske fronte je šla odločno po poti krepke in dosledne zunanje politike in je zavrgla metode omahljivosti, s katero so oblastniki pred vojno pripeljali Jugoslavijo v katastrofo.
Pogodba o vzajemni pomoči, kulturne in gospodarskem sodelovanju ter prijateljstvu z veliko in bratsko Sovjetsko zvezo je velik uspeh za našo deželo in dokaz doslednosti naše zunanje politike. Z vsemi slovanskimi državami je vzpostavila vlada Ljudske fronte bratske in prisrčne odnošaje ter sodelovanje. S sosednimi # deželami, Albanijo, Bolgarijo, Romunijo itd., obstojajo najboljši odnošaji in medsebojno razumevanje, kar predstavlja jamstvo proti uspehom vsen intrig, od zunaj, ki imajo namen, da bi odvrnila te dežele s poti, po kateri so šle pri,svoji notranji konsolidaciji. Odnošaji z našimi velikimi zavezniki, Anglijo,, Ameriko in Francijo, se vedno bolj utrjujejo in dobivajo značaj gospodarskega in kulturnega sodelovanja, ki je posebno važno za obnovo naše razrušene dežele. Isto lahko rečem za številne druge zavezniške in nevtralne dežele v tej vojni. Vse to priča o tem, da je nova Jugoslavija našla pravilno pot v zunanji politiki, pot, ki našim narodom zagotavlja varnost in omogoča mirno izgradnjo naše razrušene dežele.
Samo peščica beguncev, protiljud-skih reakcionarjev v inozemstvu in v deželi dela z vsemi, silami na to, da bi skalila naše odnošaje z našimi velikimi zavezniki. S širjenjem obrekovanj in laži se trudijo ti gospodje, da prikažejo novo federativno Jugoslavijo pred zunanjim svetom v najbolj črni luči. Toda mi verujemo, da se nam bo posrečilo tudi to pot razkrinkati to gospodo pred zunanjim svetom, kakor se nam je to že posrečilo v prvih letih vojne.
Eden glavnih namenov opozicije je, da razbije Ljudsko fronto.
Sedaj pa nekaj besed o opoziciji. Ko sem govoril o Narodno-osvobodilni fronti, o njeni vlogi in uspehih, nisem govoril o določenih jpomanjljivostih, ki so v primeri Z onim, kar je bilo storjenega, brezpomembne. Nisem govoril o določenih napakah ljudskih oblasti, ki pa jih nismo nikdar zakrivali, temveč smo se vedno trpdili, da jih popravimo, priznavajoč jih samokritično. Mislim, da delim mišljenje vseh voditeljev v Narodno-osvobo-dilni fronti, če rečem, da je bila naša največja želja, da naj bo teh napak čim manj, ker je to v korist splošni stvari, za katero se borimo. Sedaj se postavlja vprašanje, kakšna je ta opozicija izven Fronte, iz česa sestoji (videli smo že, iz česa sestoji Ljudska fronta), ali je to opozicija proti tem
napakam, ki se delajo. Ali je to opozicija proti programu Ljudske fronte?
Voditelji te opozicije pravijo, da ne soglašajo z načinom, kako se sprova-jajo določeni zakoni, oziroma da se borijo proti tem napakam za neko dozdevno »demokratizacijo«. Jaz pa vem, da to ni točno, ker se opozicija ne bori proti napakam; proti napakam se borimo mi v Fronti včasih z več, včasih z manj uspeha, opozicija pa komaj čaka, da se delajo take napake, na bi jih mogla izrabiti za svoje temne namene — to je v boju proti programu Ljudske fronte, proti široki ljudski demokraciji, proti klicanju sovražnikov ljudstva in izdajalcev na odgovornost, z eno besedo, proti gospodarski in politični koncepciji Ljudske fronte. Zanimivo je bilo samo opazovati stališče opozicije v Začasni narodni skupščini. Njeno stališče je bilo breznačelno, ker tudi do tistih vprašanj, proti katerim niso imeli v bistvu nobenih ugovorov, niso zavzeli pozitivnega stališča.
Medtem ko je vsak pristaš Narodnoosvobodilne fronte izražal v parlamentu skrb za ljudske koristi in potrebe, govoril o težavah, na katere se naleti itd., opozicija o tem ni govorila nikdar niti besede, temveč stalno zahteva neko svobodo od strahu, neko demokracijo njihovega tipa, ki ni nobena demokracija, neke pravice za tiste, ki niso zaslužili, da jih imajo, itd. Potem se jasno vidi, kaj ta opozicija predstavlja. Kje je njen program glede vseh tistih vprašanj, ki so bila prej našteta? Hoteli bi videti ta program oz. ljudstvo bi moralo videti ta program. Moralo bi se videti, kaj je v tem programu naprednejše, kakor v programu Ljudske fronte in kaj bi bolj koristilo naši deželi. Prepričan sem, da bi vsak pristaš Ljudske fronte z obema rokama sprejel točko, katero bi opozicija navedla m ki bi bila naprednejša in bolj koristna za ljudstvo. Kaj in kako dela opozicija? V tem kratkem razdobju, odkar je - opozicija dobila možnost svobodnega delovanja, je bil vsak njen korak, katerega je podvzela, v nasprotju s koristmi ljudstva. Vse težave, ki obstoje v naši deželi zaradi vojnega opustošenja, hoče opozicija izrabiti v svoje strankarske namene, ne da bi upoštevala koristi ljudstva.
Eden glavnih ciljev opozicije je, razbiti Ljudsko fronto. Potem ko se je znašla po svoje reakcionarni koncepciji izven Ljudske fronte, deluje opozicija z vsemi silami za to, da pridobi določene osebnosti iz nekih strank, ki so v Ljudski fronti, na svojo stran, da bi stopile iz Ljudske fronte ,oz. do bi jo oslabile. V času pred berlinsko konferenco so delovali določeni reakcionarni krogi iz inozemstva preko opozicije z vsemi silami na to, da bi izzvali vladno krizo. Zakaj? Zato, da bi se mogla z vladno krizo na potsdamski konferenci dvigniti obtožba proti vodstvu Ljudske fronte, oz, bolje rečeno, proti tistim članom vlade, ki tvorijo večino in ki so izšli iz boja v deželi. Hoteli so na vsak način z intrigami razcepiti enotnost v vladi, na pristaše Subašiča in na pristaše Tita. Tako bi mogla mednarodna reakcija reči: »Glejte, v Jugoslaviji ni reda, v Jugoslaviji se morajo vmešati zavezniki.« Ta načrt opozicije in mednarodne reakcije v inozemstvu se ni posrečil. Toda to ne pomeni, da ona miruje, temveč pomeni, da ona še nadalje deluje vztrajno z vsemi silami za dosego svojega cilja. Nadalje, ne glede na vse zunanje okoliščine, v času, ko se v inozemstvu, v nekaterih zavezniških deželah dela na to, da Jugoslavija ne pride do svojih pravic glede upravičenih ozemeljskih zahtev, deluje opozicija s polno paro, da na kateri koli način izzove krizo, prepreči volitve, pozivajoč pri tem določene zavezniške sile, da se vmešajo ter preprečijo konsolidacijo naše dežele.
Kaj to pomeni! To pomeni, da deluje opozicija objektivno proti koristim naše dežele, ne upoštevajoč ničesar drugega kakor to, kako bi se s pomočjo kogar koli dokopala do oblasti v Jugoslaviji, pa na j ni naša dežela pretrpela kakršno koli ozemeljsko ali drugačno škodo. Kaj pa potrebuje mednarodna reakcija? Ona potrebuje, da bi bila Jugoslavija v tem položaju čim manj odporna, čim bolj nesposobna zavarovati svoje koristi. Temu pa mora služiti opozicija. Opozicije ne skrbi, ali bo to zimo imelo naše ljudstvo v Orni gori, Bosni in Hercegovini, v Liki, v Dalmaciji in Kordunu kruh in streho nad glavo, ali ne. Za njo ni važno, ali bodo to jesen posejana naša polja, da bi bilo prihodnje leto dovolj kruha. Za njo ni važno, ali se bo posrečilo naše tovarne toliko popraviti, da bi izdelale potrebno obleko in kmetijski material za široke ljudske množice. Za njo ni važno, ali bodo naši mostovi, ki so sedaj leseni, imeli železno ogrodje, ali ne. Za njo je važno izrabiti za vsako ceno in s pomočjo mednarodne reakcije vse te težave, na bi se dokopala do oblasti, da bi uničila pridobitve narodno-osvobodilnega boja in vzpostavila tisto, kar je bilo pred to vojno.
Glejte, to hoče opozicija. Toda na koga se v glavnem naslanja pri teh svojih težnjah? Razen določenih omahljivcev, ki so v zadnjem času prišli v Ljudsko fronto, se opozicija v glavnem naslanja na ostanke Nediča, na ostanke Draže Mihajloviča v Srbiji, na tiste protiljudske elemente v deželi, ki so v času vojne na kakršen koli način sodelovali z okupatorjem. V Hrvatskl se opozicija naslanja na ustaše, ki danes vpijejo »Živio kralj!«, na tiste protiljudske izdajalske elemente iz HSS_, ki so na kakršen koli način sodelovali
z okupatorjem, ona se naslanja v Sloveniji na ostanke belogardistov. Z eno besedo, naslanja se na vse ono reakcionarno in protiljudsko, ki se ozira nazaj, ki noče take močne, nove federativne Jugoslavije. Na take sile se naslanja opozicija, samo s takimi silami more opozicija računati, če bodo najširše ljudske množice razumele vlogo opozicije. Tako je to in nič drugače. Tako je to objektivno, pa kakor koli bi že določeni voditelji opozicije subjektivno mislili.
V začetku je opozicija trdila, da pri nas ni svobode tiska. To svojo trditev je prenesla v inozemstvo in jo tudi še danes mednarodna reakcija izrablja proti naši deželi. Se preden so _ bili sprejeti zakoni, je mogla opozicija-brez vsake nevarnosti izdajati svoje časopise. Danes je to tudi z zakonom o tisku zagotovljeno. Toda zakaj noče opozicija izdajati svojega tiska? Izgovarja se, da ni materialnih pogojev, da ni papirja itd. Toda, katera dežela v Evropi, pa tudi v Ameriki je dolžna zagotoviti opoziciji papir za tisk? Vendar pa se v Jugoslaviji tudi pri tem daje opoziciji možnost Potemtakem nima nobene pravice, da se na to skli-( cuje. Toda ona vendar to dela, ker ne želi izdajati konstruktivnega tiska, ker bi potem izgubila en argument več, da pri nas ni demokracije in svobodnega tiska.
Nadalje se je opozicija stalno sklicevala na to, da niso dovoljene stranke. Čeprav se opozicijske stranke že davno pred sklenitvijo^ zakona o zborovanjih in združevanju zelo aktivno delovale, vendar še nobena teh opozicijskih strank, ne glede na ta najbolj demokratični zakon, ni priglasila delovanja svoje stranke. Pa zakaj? Zato, da bi v volivni kampanji mogli mednarodni reakciji dati v roke orožje v boju proti naši deželi, da bi s tem preslepili mednarodno javnost češ da pri nas ni svobode združevanja itd.
Zakaj igra opozicija tako dvolično vlogo? Zato, ker se boji, da bo imela zelo malo uspehov pri ljudstvu in bi se na ta način razkrinkala pred našo in svetovno javnostjo. Neki gospodje iz opozicije se bavijo z mislijo, aU ni ne bilo bolje pod kakršnim koli izgovorom ne iti na volitve in izzvati na ta način kakršno koli posredovanje nekih zavezniških velesil v korist opozicije, oziroma bolje rečeno reakcije v Jugoslaviji. Take ljudi slepijo določeni dogodki v nekaterih sosednih deželah in to jih zelo draži. Pozabljajo eno stvar, iù-birà važno in še kako važno vlogo, in Ib Te: »Jugoslavija je neodvisna drtn-va, ki je to svojo neodvisnost izvoje-vala kot enakopravna zaveznica __ na strani združenih narodov in je plačala to svojo svobodo in neodvisnost s potoki krvi in stotisoči žrtev. Razen tega so izvojevali to svobodo in neodvisnost tisti, proti katerim se bori opozicija. Kje pa je bila v tem času opozicija in kaj je v času teh bojev delala, to naši narodi zelo dobro vedo. Da ne bomo dovolili vmešavanja v naše notranje zadeve, to mora biti vsakomur jasno. Znali smo se bojevati in rešiti deželo pred pogubo in znali bomo tudi sami rešiti svoja notranja vprašanja tudi sedaj v času miru.
Državljani in državljanke, iz prej navedenega je razvidno, kdo tvori Ljudsko Fronto in kaj je napravila do sedaj. Razvidno je tudi, koga predstavlja opozicija in kaj hoče. Zaradi tega ni treba posebej naglašati, kje je mesto vsakega resničnega demokrata in rodoljuba. Ljudska fronta mora zavarovati krvavo pridobljeno bratstvo in enotnost. Ljudska fronta mora zavarovati vse pridobitve narodno-osvobodilnega boja. Ljudska fronta mora, zavarovati mirno izgradnjo naše dežele in demokratične pravice našim narodom. Od teh nalog in njihovega uresničenja nas ne sme nobena sila odvrniti. Ne smemo dovoliti nikomur v notranjosti, da nam to onemogoči, ne dopustiti tistim od zunaj, da se mešajo v naše notranje zadeve v korist protiljudskih elementov, v korist tistih, ki nimajo nobene kvalifikacije govoriti v imenu naše nove Jugoslavije.
Ce bi se našli v Ljudski fronti omahljivci, ki bi se dali pregovoriti ali prestrašiti in ki bi šli po poti, po kateri gre tudi opozicija, po poti, kg-tere noče ogromna večina našega ljudstva, potem bodo delili usodo opozicije,, ker sem globoko prepričan, da bo pri teh volitvah zmagala zrela zavest naših narodov, kakor je zmagala tudi v velikem osvobodilnem boju. Naši cilji so jasni in razumljivi vsakemu poštenemu državljanu te dežele. Nikdar nismo in tudi sedaj ne obljubljamo narodom mleka in medu. Vedno opozarjamo na težave, ki so pred nami. Govorimo o tistem, kar moremo doseči z velikimi napori in vztrajnostjo, ker verujemo v ustvarjalno moč naših ljudskih množic, ker smo se o tej prepričali v času štiriletnega nadčloveškega boja, v katerem so Jinši narodi pokazali ne samo čudeže, junaštva in vztrajnosti, temveč tudi ustvarjalne sposobnosti, ko so organizirali svojo oblast in gospodarstvo pod najtežjimi pogoju
Ko sem prej govoril, da je treba pristopiti k pripravam za volitve z naj-veejo resnostjo, sem mislil pri tem tudi to, da se morajo sprejeti zakoni o volitvah najstrožje spoštovati. Vsaka prekršitev teh zakonov s strani organov oblasti bi nam prinesla samo škodo in niti malo koristi. Nam ni treba uporabljati raznih sredstev, ki so bila značilna zn tako imenovane demokracije pred vojno, ker smo gotovi zmage ljudstva, ki ve, kaj hoče.
Mladina na Vzhodnem Primorskem hoče pomagati pri obnovi
Dne 15. 1. m. se je sestal v Ajdovščini plenum okrožnega odbora mladine Vzhodne Primorske na svojo prvo sejo. 5 Treba je bilo izvoliti izvršni organ — tajništvo in pregledati politični položaj , in že opravljeno delo ter si napraviti načrt za bodočnost.
V diskusiji, ki je sledila političnemu poročilu, se je mladina živo zanimala za mednarodne politične probleme. Italijanska mladina pa se je zlasti zanimala za naše domače probleme in razvijala živahno debato o spletkah reakcije in o politiki raznih italijanskih strank v vprašanju Julijske Krajine in s tem dokazala svojo povezanost z domačim primorskim ljudstvom in svoje razumevanje za vprašanja Julijske Krajine.
Po organizacijskem poročilu, v katerem je tov. Marica obravnavala našo organizacijo in ugotovila, da je glavni vzrok, da se še niso široko razmahnile predvsem njih premajhna pestrost in vsestranost, pa se je razvila debata, ki je pokazala, da ima mladina, in to zlasti italijanska, mnogo razumevanja za gospodarske težave, ki nas tarejo v času, ko nam je okupator zapustil razrušeno domovino. Z velikim navdušenjem je bil sprejet predlog, da mladina vloži vse svoje sile v obnovo domovine. Mladinke iz Postojne so izjavile, da so na zasedanju plenuma za postojnski okraj sklenili, da se v sodelovanju z narodno oblastjo in pod strokovnim vodstvom začne sekati drva za domače potrebe in posebno za Istro, kjer je veliko pomanjkanje drv. Istrska^ mladina pa je povedala, da pri njih že delata stalno dva delovna mladinska bataljona po 150 do 200 mož pri obnavljanju vasi in odstranjevanju ruševin. Izjavili so, da bodo začeli graditi apnenice, da bo dovolj apna za gradnjo, porušenih hiš in da bodo poskrbeli za prevoz drv v Istro. V kozinskem okraju, je izjavil delegat iz Kozine,, je mnogo sadja, ki gnije, ker ga nima. kdo pobrati, in obljubil, da. bo kozinska mladina začela s pobiranjem sadja.. Pokazalo se je, da so bile že v večini vaseh ustanovljene delovne mladinske čete, ki pa še niso imele trdne organizacije in niso bile povezane v večje formacije, da bi mogle opraviti tako delo. Zato so delegati sklenili, naj se utrdi organizacija delovnih čet in naj se povežejo v bataljone, ki bodo izdelali načrte za delo skupno z NOO in začeli z delom. Izvršitev tega pa naložili novoizvoljenemu tajništvu. 'V. okviru teh čet se bo organizirala tudi. fizkul-tura ter razni prosvetni krožki in tečaji. Na ta način, je bilo soglasno mnenje vseh, bo mladina največ koristila
Primorska mladini zbira železo
domovini in dokazala, da se zna boriti tako proti gospodarskim težavam kakor proti okupatorju. Po debati so bili navdušeno sprejeti naslednji sklepi o delovnem programu naše organizacije:
1.	Okraji bodo pregledali, kakini gospodarski problemi se javljajo v tistem okraju, in jih začeli reševati v delavskih bataljonih. — Okraj Postojna bo formiral del. bataljon in začel sekati drva za Istro. — Istra bo organizirala del. bataljon za prevoz teh drv. — Istrska del. mladina dela udarniško v tovarnah; treba je izkoristiti stroje, povečati produkcijo ter ugotoviti, koliko se produkcija še lahko poveča, in najeti nove delavce. — Grgar ima problem brezposelnih šivilj;organizi-rati skupne krojačnice. — Kozina ima sadje, ki gnije. Treba ga je pobrati, zgraditi sušilnice in ga sušiti. — Istra in Kozina bosta žgali apno, kjer bo tgdi nekaj zaslužka. — Prav tako je treba, kjer je mogoče, to organizirati tudi po ostalih okrajih.
2.	Med okraji, kraji in posamezniki naj se razvije tekmovanje v pogledu izboljšanja organizatoričnih in boljših delovnih uspehov. Udarniško delo morajo populari, zirati; najboljši kraji in okraji bodo dobili prehodno slov.-italij. zastavo.
3.	Bratstvo slovensko-italijanske mladine naj se ne izraža samo v besedah,
temveč tudi v dejanjih, v skupnem delu pri obnovi, v kulturnem in fizkulturnem življenju, v skupnem študiju itd.
4.	Vse naše organizacije je treba vsestransko razviti, ustvariti pestrost, zlasti s ustanavljanjem kulturnih krožkov in fizkulturnih društev ter z organiziranjem stenskih časopisov. Povečati delovno moč del. čet z vključevanjem teh v bataljone in brigade.
5.	Vključevali vse organizacije izven naše organizacije, kar bomo dosegli z vsestranskim razvojem naše organizacije in njenim pravilnim usmerjevanjem.
6.	Takoj je treba začeti s telovadbo in športom (odbojka, nogomet, dirkanje, lahka atletika) po vseh vaseh; naknadno se bodo organizirala fizkulturna društva za okraje.
7.	Vsi odbori morajo študirati razvoj programaAS1U, kakor sploh vse časopisje in naše brošure, ter to prenašati na ostalo mladino preko množičnih sestankov in študijskih krožkov.
Mladina je na tem svojem zasedanju sklenila, da je glede na naš položaj, ki je nastal zaradi okupatorjevega opustošenja, najvažnejše najprej razviti delovno silo mladine in jo zastaviti v obnovo. S tem se je mladina lotila reševanja naših problemov na pravem koncu in se postavila za zgled.
Lipe.
V enotnih sindikatih je moč za premagovanje
težav
Mnogo je v teh dneh ugibanja, posvetovanj, govorjenja, pa tudi godrnjanje se pojavi tu in tam, ker moramo pai na vsakem koraku premagovati vse mogoče težave in težkoče, da bi prebrodili vojne posledice. Tu pa tam se dogodi, da ljudje pričakujejo rešitve in pomoči od nekje drugje, namesto da bi se sami porasgo-vorili o težavah in pretresli vse možnosti odprave slednjih in našli na tak način rešilno pot. To se pa dogaja predvsem tam, kjer ljudje ne vidijo vseh gospodarskih težkoč in se ne po-globe, da bi jih razlagali iz političnega vidika, kjer še ni prave organizacijske povezave vsega ljudstva, kjer niso enotni sindikati in v njih organizirani delavci ter nameščenci zgrabili udarniško za delo pri obnovi industrije, gospodarstva in sploh obnovi naše razrušene domovine.
Poglejmo pa v kraje, kjer so se delavci že zavedli, da delajo sami zase, da oni lahko največ doprinesejo k obnovi in da bodo oni sami uživali sadove dela, kako si znajo pomagali drug drugemu pri premagovanju težav in s tem pomagali narodni oblasti pri reševanju težkih nalog.
Idrijski rudarji se že v polni meri zavedajo novega odnosa do dela, do oblasti in do ostalih osntrv ljudskih množic, kmetov in delovne inteligence in prav posebno pa do svojih stanovskih tovarišev-upokojencev, vdov in sirot. Zato so dve nedelji zaporedoma komli brezplačno. Prvič je v Ljubevcu pri Premersteinu delalo 40 rudarjev po 8 ur, drugo nedeljo pa je delalo za mestni NOO 43 rudarjev in nakosili so samo za mestni NOO 70 stotov sena, katerega potrebuje mestni NOO za svojo vretoio živino. Rudarji so s tem pokazali pravo razumevanje do kmeta in njegovega dela in ustvarili še tesnejšo povezavo delavcev in kmetov ter povezanost z narodno oblastjo, katero so s svojim delom podprli. Pri podiranju hiše Ale-ksandrini je delalo 8 rudarjev po 4 ure brezplačno, ter so v 32 urah opravili delo, ki je bilo preračunano
na 48 ur. Izvozni stolp pri jašku »Delo« je bil pokvarjen pri bombardiranju. Rudarji so delo, ki je bilo normalno določeno na 16 dni, opravili brezplačno v 42 urah. Delalo jih je 17 po 2 uri in pol. V Spodnji Idriji so napravili brezplačno apnenico, ki je dala 300 stotov apna. Prav tako so napravili na Kovačevem rovlu brezplačno apnenico s 300 stoti apna. Sedaj gradijo še druge apnenice. Za upokojence, vdove in revne ljudi so sklenili pripraviti ob nedeljah 1000 m drv in 700 m imajo že pripravljenih. Pomagajo jim žene in otroci ter tudi upokojenci, vsi brezplačno. V času akcije za zbiranje starega železa so zbrali pri rudniku 230 ton starega železa. Dva popoldneva so ga po opravljenih dninah vlačili z dvigalom iz rudnika. Nihče ni šel v času akcije prazen iz rudnika. Poleg tega pa so še rudarji, ki stanujejo v Sp. Idriji
s svojimi družinami zbrali skupno 200 ton starega železa. Če vzamemo težo železa in zamudo časa za zbiranje, si moramo biti na jasnem, da je bilo zato potrebno mnogo udarniških ur, ki so jih pa rudarji radevolje napravili, ker vedo, da delajo za zboljšanje svojega položaja. V nedeljo 9. septembra je delodo 12 rudarjev po 6 ur brezplačno na Carjevi žagi v Sp. Idriji in so odstranili vse ruševine, da je sedaj žaga v popolnoma dobrem stanju za pogon. Vse to pa so delali na lastno pobudo. Če bi imeli še pre-zaželjeno pomoč političnih organizacij, da ne bi bili tako prepuščeni samemu sebi, bi pa gotovo napravili še mnogo več. Računati je treba namreč s tem, da je strokovna zveza oziroma sindikat v Idriji začel delovati šele po osvoboditvi.
Udarniki, darujmo zaslužek naših nadur »Za našega dijaka«
Spet volimo, kakor smo volili
Poverjeništvo PNOO je razpisalo \ bilo pripravljeno v kozolcu. V kozol-tolitve za kraje, kjer še niso' bile ali I cu da, saj je okupator
pa, kjer niso bile izvedene na dosledno demokratičen način.
d Danes, ko v svobodi volimo, sem se spomnila na pomlad in poletje 1944, ko so se na Primorskem prvič začele izvajati demokratične volitve. Takrat sem bila članica okrožne volilne komisije za Baško. Kljub temu, da je dnevno vihrala borba preko našega polosvobojenega ozemlja, sq se ljudje z velikim navdušenjem pripravljali na volitve. Marsikje je zaradi nenadnega okupatorjevega vpada morala izginili kandidatna lista z zidu, to pa le za nekaj ur. Naši borei so jih pregnali in spet je vabila vaščane, da odločijo, presodijo, izberejo,
V sončni junijski nedelji sva šla s članom okrajne volivne komisije v Lazeč, kjer so bile za tisti dan razpisane volitve. Ko sva prišla v vas, so se ljudje že zbirali v gruče in skupno smo odšli na volišče, ki je
pred dobrim tednom požgal vso vas. Toda kljub vsemu je bil ta kozolec ves ovenčan in velika slovenska zastava je ponosno vihrala na njem. Pred pričetkom volitev se je odtrgal iz množice sivolas kmet in spregovoril: »Tovariši, zdi se mi primerno, da preden pristopimo na volišče, preden prevzamemo mi, ljudstvo oblast v roke, pozdravimo našo zastavo, ki vihra nad nami, 'na teh naših tleh, kljub temu, da se še bohoti tujec-fašist po naši deželi in zavedati se moramo, da samo borba, katero bijejo partizani vsak dan okoli nas, samo ta nam je omogočila, da danes svobodno volimo pod našo zastavo svobode.«
Vsi skupaj smo zapeli »Naprej zastava slave« nato smo volili. 2ene in možje so z veliko resnostjo premdtri-vali kandidatno listo, ožji znanci so se med seboj posvetovali, koga naj podčrtajo, da bodo le najboljše ljudi izbrali.
1 Udeležba je bila stoodstotna, iz-1 bomo pa najbolj pokazali s lem, da voljeni so bili sami aktivisti OF. To ! bomo v odbore volili res prave, po-! je bil dokaz, da so ljudje dobro razu- Mene, najboljše ljudi iz vasi, ki bodo ! meli, da bodo taki, ki vse napravijo j nas vodili po poti gospodarskega in ze v času borbe za izdatno pomoč voj-1 kulturnega napredka, ki bodo za vse ski in narodu, tud,i v dneh svobode
znali dobro voditi.
Danes, ko v popolni svobodi pristopamo na volišče, ko ni treba imeti pred vasjo več straže, da ne bi nenadno udrl fašistični okupator, danes moramo pokazati, da se zavedamo s kakšno ceno smo si mi pridobili te pravice. Da pa se res zavedamo tega,
ljudi na vasi enako skrbeli in s tem utrjevali in razširjali pridobitve naše borbe.	Poldka.
Vse mitingi, vse prireditve samo
»Za našega dijaka«
Dopisujmo v naše časopisje!
To so stalni pozivi naših listov svojim bralcem in vsemu delovnemu j ljudstvu.
j In zakaj ti neprestani pozivi k | pisanju?
j Zato, ker želimo, hočemo in mo-' ramo doseči ljudskost našega časo-: pisja. To se pravi, časopis mora biti poleg tega, da je usmerjevalec ljudskih teženj tudi živ odraz življenja in hotenja vseh plasti naroda.
Vsi delavci, kmetje, obrtniki, izobraženci, prav vsi si gradimo življenje na novih temeljih in vsak stan ima svoje težave pri tem.
Vsi pa skupno gradimo našo ljudsko oblast, izraženo v NOO, ki rešujejo vsa naša skupna vprašanja posameznih krajev. In kaj od tega naj sedaj pišemo v časopis? Vse! Delo in prizadevanje za čim hitrejšo obnovo naših domov, medsebojna pomoč, kako si ustanavljamo zadruge, o delavnih četah, ki s skupnim, organiziranim delom opravijo mnogo več in hitreje kot bi napravil vsak zase. Dalje naj pišejo delavci o delu v tovarni, o prizadevanju po čim večji proizvodnji, saj je postalo vsem jasno, da je samo od dela in proizvodnje odvisen naš gospodarski dvig.
Pišimo o ljudeh, katerim ni mar te naše nove ljudske skupnosti in ne čutijo dolžnosti, da bi pomagali svojemu sosedu, ki mu je vojna uničila domačijo, ki so mu domači izdajalci pobili otroke, ker so kot zavedni Slovenci storili, svojo dolžnost. Razkrinkajte jih, saj so to ljudski škodljivci prve stopnje!
Pišite, kako »a zborih volivcev rešujete vsa važna vprašanja vaše vasi, n. pr. popravilo šole, kako se vrši pouk itd.
Pišite tudi, kako skušajo reakcionarji, zlasti ob >modri črti« razbijati našo enotnost, katerim je prav enoten nastop ljudstva izpodnesel tla za njihovo špekulantsko sebično delovanje.
Skratka, pišite o vsem, kar se v vašem okolju dogaja, najsi bo to dobro ali slabo. Ne zakrivamo si oči pred svojo revščino in težavami, v katere nas je pahnila ta vojna. Jasno in odločno gledamo na vse težkoče in probleme in jih skušamo po svojih najboljših močeh rešiti in odstraniti.
Ljudje na deželi so po veliki večini mnenja, da so samo študirani ljudje v mestu poklicani za to, da pišejo, da kmetje niso navajeni tega, da skratka ne vedo, kaj bi napisali. Ne moreš ga pripraviti do tega, da bi
prijel za pero in napisal nekaj stavkov iz svojega življenja.
Če pa zalotiš gospodarja morda pri poličku vina, ali nedeljsko popoldne pri čebelah ali ko ogleduje zlato žitno polje in tehta, težko, polno klasje, se prav rade volje zaplete v pogovor in pripoveduje o letini, o težkih časih, ki jih je povzročila vojna. Pretehtana in premišljena je vsaka beseda, ko govori o delu vaškega odbora, o medsebojni pomoči pri’obnovi porušenih hiš in gospodarskih poslopij. In tudi o svetovni politiki se lahko pomeniš z njim.
Počasi a prepričevalnno mu teče beseda, prijeten, preprost in domač je njegov jezik. In če bi tako napisal kakor govori, bi ljudje z veseljem in užitkom brali njegove članke. Dolžnost tistega pa je, ki je v razgovoru s takim očancem veliko izvedel, da on to napiše.
Na poti iz Idrije me dohiti rudar. Utrujen se vrača z dela v jami, vendar mi veselo in ponosno pripoveduje: »Sedaj je čisto drugače pri nas v rudniku. Vsi se dobro zavedamo, da je od nas samih, od našega dela odvisen naš zaslužek. Čimprej bomo uredili in popravili, kar so Italijani in Nemci zanemarili, tem prej bomo dosegli višjo proizvodnjo in s tem višjo »plačo«. Zato delajo ti ljudje sedaj po rednem »šihtu« še po dve uri na dan zastonj. To je zavest, ki je vredna vsega priznanja. In taki primeri ne smejo ostati nepoznani. Javnost mora izvedeti, da ti pošteni, preprosti rudarji najbolje razumejo današnji čas. Zato pišite o takih izrednih primerih zavestne, organizirane udarniške delavnosti, ki naj bo za vzgled ostalim ljudskim množicam.
In če bomo pisali iz vseli torišč dela, iz vseh krajev, o vseh vprašanjih, bomo potem lahko dobili iz časopisa jasno sliko o vsem razvoju in napredku, o vsem življenju našega ljudstva. Časopis bo tako postal živ in zanimiv, saj bo v njem utrip vsega delovnega ljudstva, postal bo nepogrešljiv spremljevalec vsakega izmed nas.
Obenem pa bo tak časopis neposredna, živa vez in glasnik tiste delavne in družbene skupnosti, ki se bo potom takega lista le še utrjevala in izgrajevala na podlagi lastnih izkušenj in lastnih napak in ki bo kot taka dosegla v kratkem času življenjske pogoje, kakršne si želimo.
Naš tiskovni sklad na osnovi ljudske samopomoči rodi prve uspehe
Kokošar Pavla, administratorka, 130 lir; Aljančič Peter, pomočnik tajnika PPNOO, 500 lir; Peroviek Franc, tajnik PPNOO, 500; Pipan Francka-Zdenka, administracija PPNOO, 150; Dotgar Alfonz, plebiscitna komisija, 120; Šmid Angleda, administratorka, 150 lir; Medved Marija, kmetica, 100; N e. deh Bogomil, administracija OF, 100; Zimic Zdravko, finančni odsek, 100; Maslo Marica, kmetica, 100; Maslo Kristina, 00 AFZ, 100; Sosič Tone, odsek za kulturo in prosveto, 150; Drago Petro, MOS Trst, 100; Mle-kuš, odsek za kulturo in prosveto, 100; Premrou, vojna škoda, 100; Marta Brelih, Izgradnja narodne oblasti, 100; Strah Slane, Izgradnja narodne oblasti, 150; Vida Štefančič, kultura in prosveta, 100; Murn Ludvik, finančni odsek, 100; Berkov Danilo, finančni odsek, 200; Skitek Milan, odsek za industrijo in rudarstvo, 100; Dušan Keber, odsek za industrijo tn rudarstvo, 100; Klemenčič Janko, odsek za sodstvo, 50; Žorž Dorie, personalni odsek, 150; Nemec Lidija, personalni odsek, 100; Turk Irma, administracija G. P. K., 50; Jože Kramar, zadružništvo, 100; Ing. Cvek, gozdarstvo, 100; Šušteršič Franc, odsek za kmetijstvo, 100: Kuštrin Danilo, kmetijstvo, 100; Jeršin Anton, kmeKjslvo, 100; Trebušen Lojze,
kmetijstvo, 100; Jurca, Upravno politična komisija, 100? Čehovin Franc, odsek za notranje zadeve, 100; Jerman Cveta, odsek za notranje zadeve, 50; Lazar Josip, odsek za notranje zadeve, 50; Lukša Joško, odsek za notranje zadeve, 50; Pe-taros Miroslav, odsek za zdravstvo, 67; Ščuka, odsek za zdravstvo, 50; Alenka, odsek za zdravstvo, 60; Bogataj, odsek za socialno skrbstvo, 100; Geržina, odsek za socialno skrbstvo, 100; Mar, odsek za socialno skrbstvo, 150; Kristina Gustinčič, komisija za ugotavljanje zločinov, 100; 2gur Dančka, komisija za ugotavljanje zločinov, 100; Medved Frančka. Komisija za ugotavljanje zločinov, 100; Ivan Stančič, Komisija za ugotavljanje zločinov, 100; Žabkar Janez, Komisija za ugotavljanje zločinov, 150; Macarol Viktor, komisija za ugotavljanje zločinov, 50; Krpan Zorko, komanda baze, 50; Peternelj Marija-Polda, upravno pol. komisija, kmetica, 515 Ur; Primožit Jože-Miklavž, stavbni delavec, 510 lir; Rijavec, odsek za industrijo, 50 lir; Peric Lojze, javni tožilec, 100 lir; Peric Mara, javno tožilstvo, 100; Laharnar Tone, javno tožilstvo, 100; Čehovin Jelka, javno tožilstvo, 100; Silvana, javno tožilstvo, 100; Šket Ada-Lenčka, članica PPNOO, 164 lir.
|od 23.sept.l yfZA NAŠEGA DIJAKA" ldo 30.sept.|
Od tedna do tedna
V	ospredju vsega političnega dogajanja v Jugoslaviji stoji .ejstvo, da so narodi Sovjetske Zveze preko Vrhovnega Sovjeta socialističnih republik odlikovali maršala Jugoslavije Josipa Broza-Tita z najvišjim sovjetskim odlikovanjem — Redom Zmage.
Odlikovanje Reda Zmage se podeljuje vsem tistim velikim voditeljem, ki so na čelu svojih narodov in ljudstev uspeli skovati svojim narodom svobodo, nacionalno neodvisnost in demokracijo. Vsem tistim, ki so tako s svojo zmožnostjo pri vodstvu operacij približali zmago nad hitlerjevsko Nemčijo.
Odlikovanje maršala Tita z Redom Zmage je zato navdalo s ponosom in radostjo vse državljane svobodne Jugoslavije, ki v teh velikih dneh združeni in enotni gradijo pod Titovim vodstvom svojo domovino.
Istočasno pa si je Izvršni odbor »Ljudske fronte« Jugoslavije osvojil sklep, da bo nosilec zvezne kandidatne liste Fronte na volitvah v Ustavodajno skupščino predsednik vlade in minister za obrambo narodov maršal Tito.
Maršal Tito je ponudeno kandidaturo sprejel. 12. t. m. je nosilec zvezne kandidatne liste »Ljudske Fronte Jugoslavije« imel v beograjskem radiu govor katerega radi njegove pomembnosti prinašamo v celoti.
Narodi Jugoslavije oziroma njihova Ljudska Fronta gre na volitve svesta si svoje moči in svoje vloge, saj druži v svojih vrstah vse zdrave delavne elemente, ki so skozi ves čas težke osvobodilne borbe s svojim delom in žrtvami dokazali svojo resnično in močno voljo delati za prospeh in koristi vsega naroda. Ljudska Fronta Jugoslavije je rezultat vseh naporov štiriletnega organiziranja in združevanja, je enotna zveza ljudskih front vseh narodov Jugoslavije, je najmočnejša politična organizacija Jugoslavije, ena najkrepkejših, največjih političnih tvorb te vrste na svetu. Ta Ljudska Fronta, ki obsega vse politične stranke in skupine, protifašistične organizacije, ugledne in skromne poedince, ki ljubijo svobodo in socialno pravičnost, stopa pred narode Jugoslavije enotna, s svojim programom in predlogi za boljšo bodočnost vseh državljanov.
Še nikoli ni nobena politična formacija stopila pred ljudstvo tako mirna in samozavestna, kakor stopa sedaj Ljudska Fronta Jugoslavije. Ona čuti, da je vse ljudstvo poosebljeno in zapopadeno v nji in da stopa na volitvah v Ustavodajno skupščino pred samo sebe.
Ustavodajna skupščina bo izglasovala navo ustavo, ki bo kronala Zmage in uspehe borbe jugoslovanskih narodov — za resnično demokracijo, narodno svobodo in enakopravnost. Prijavo liste Zvezne Ljudske Fronte z nosilcem maršalom Titom so podpisali najvidnejši predstavniki Jugoslavije, prekaljeni borci za srečo in blagostanje svojih narodov.
Brez dvoma je po podpisu kapitulacije Japonske najvažnejši politični dogodek konferenca sveta zunanjih ministrov petih velesil Sovjetske Zveze, Anglije, Združenih držav Amerike, Francije in Kitajske, ki se je začela ii. t. m. v Londonu.
Ta svet je bil osnovan z odlokom konference v Potsdamu z namenom, da v duhu teheranske, krimske in potsdamske deklaracije rešuje vsa vprašanja v zvezi z ureditvijo sveta po vojni. Na tem prvem sestanku bodo zunanji ministri pripravili vse potrebno za mirovne konference z Italijo, Bolgarijo, Romunijo, Madžarsko in Finsko.
Seveda so nekateri reakcionarni elementi že pred pričetkom te konference skušali razbiti ali vsaj ovirati normalni potek in delo te konference.
Konferenca v Londonu pa je važna posebno za nas Primorce, ker se bo v sklopu mirovnih dogovorov z Italijo reševalo tudi vprašanje zapadnih meja Jugoslavije, torej se bo sklepalo o pripadnosti Primorske, Istre in Trsta.
V	zvezi z zahtevami Primorskega ljudstva in zahtevami narodov Jugoslavije po priključitvi Primorske k demokratični Jugoslaviji je treba poudariti, da ves demokra-
tični svet podpira naše upravičene zahteve. Češko ljudstvo je z velikimi manifestacijami opozorilo svetovno javnost in zlasti velesile, da je treba popraviti zgodovinsko krivico, ki je bila prizadejana narodom Jugoslavije po prvi svetovni vojni.
Francoski svobodoljubni svet poudarja, da je treba z vsemi silami podpreti zahteve Jugoslavije po priključitvi Trsta, Istre — Primorja k matični državi in navaja besede francoskega znanstvenika profesorja Musseta, ki pravi: »Francoski narod ve, da sta za Jugoslavijo Istra in Trst to, kar sta za Francijo Alzacija in Lorena.«
Italijanska reakcija pa s podporo mednarodnih reakcionarjev vrši kampanjo in hoče prepričati zapadne zaveznike, da je Trst italijanski. Pri tem je važno povedati tudi to, da je Italija in posebno Rim zbirališče vseh nacističnih zločincev, ki so pobegnili iz Jugoslavije, španskih monarhistov in vseh mednarodnih lopovov, ki so se borili proti svobodi narodov, proti demokraciji.
Obenem pa hočejo italijanski in reakcionarni voditelji s svojo kričečo in nesramno kampanjo proti Jugoslaviji odvrniti pogled in dejavnost svojih državljanov od težkega notranjega položaja Italije, ki je sad nazadnjaških fašističnih sil.
Okrog tri milijone brezposelnih delavcev, neizvedena agrarna reforma, to so rezultati dela italijanske fašistične politike. Oboroženi kmetje sami napadajo osovražene prince in veleposestnike v pokrajinah Campagna, Ligurija, Frascatti in si delijo zemljo.
Italijanske napredne sile pa obsojajo to zločinsko kampanjo laži in sovraštva, ki se vodi proti Jugoslaviji. Italijansko-slovensko bratstvo v Trstu je dovolj jasen znak, da hodijo narodi pravo demokratično pot, pot prijateljstva in zavezništva vseh dosledno demokratičnih ljudskih sil. Zato predstavlja kampanja ljudi, kakor so Parri in De Gasperi ponesrečen uvod v razbijanju konference v Londonu.
Sovjetska znanstvena revija »Svetovna politika in svetovno gospodarstvo« pa piše med drugim, da je vprašanje Trsta skupni problem, ki more in tudi bo rešen v demokratičnem duhu, čeprav bodo italijanski imperialistični krogi uporabili vso moč in vse intrige, da bi izzvali oster konflikt in tako onemogočili demokratično rešitev lega vprašanja.
Tudi angleški list »Daily He-rald« se bavi s tem vprašanjem. Med drugim pravi:	»Jugoslavija
zahteva, da se ji odstopi Julijska Krajina, katero je Italija dobila po prvi svetovnj vojni. V Julijski Krajini prebivajo Slovenci, zato so upravičeni razlogi za njeno priključitev Jugoslaviji.«
Svobodoljubni narodi v svetu, zlasti pa še narodi Jugoslavije, pričakujejo, da bo londonska konferenca izzvenela v prav tako skupnost pogledov, kakršna je bila y Teheranu, Krimu in Potsdamu. Brez take skupnosti ne bi bil mogoč poraz fašizma in za mir v svetu je predpogoj narodna skupnost vseh narodov in države, ki so sc borili z orožjem v roki proti fašizmu.
Izredna državna komisija SZ za ugotavljanje zločinov nemških fašističnih okupatorjev je objavila škodo, ki so jo povzročili fasisti v SZ in ki je bila ocenjena na 679 bilijonov rubljev? Nemški fasisti so porušili 1710 mest, nad 70.000 vasi, porušili 6 milijonov zgradb in spravili okrog 45 milijonov ljudi ob streho. Dalje so uničili 31.850 industrijskih podjetij, uničili 75.000 kilometrov železniških prog, porušili 40.000 splošnih in zasebnih šol. Te številke so najstrašnejša obtožnica proti nemškim fašistom od katerih posamezni bodo prišli te dni pred zavezniško vojaško sodišče v Nurnbergu. Na eni strani kažejo te številke, da je bila nemška imperialistična vojna samo veliko načrtno ropanje bogastva SZ, na drugi strani pa dokazujejo ogromno vlogo SZ in njene RA pri uničenju fašizma. Toda kljub velikanski vlogi SZ, ki je po pravici imenujemo rešiteljico človeštva pred nemškim fašizmom, pa snujejo nekateri zagrizeni reakcionarni krogi nekakšen zapadni blok, ki naj bi. bil naperjen proti SZ in po pisanju francoskega lista »Humanitč« tudi proti
Združenim državam ameriškim, ki naj bi izoliral te dve državi od Evrope.
Uradno glasilo RA »Krasnaja zvezda« je zapisala: De Gaulle upa, da bo poleg Anglije in Francije pritegnil še Italijo in Portugalsko ter Belgijo, Nizozemsko in Dansko.
»Blum kaže svoj pravi obraz, ko sanja o ustanovitvi bloka zapadnih držav proti SZ,« pravi končno »Krasnaja zvezda« ko ugotavlja, da Leon Blum misli, da bo taka zveza imela celo vpliv na politiko Sovjetske Zveze. Trenutno zaostritev notranje politične situacije v Franciji je povzročil De Gaulle s tem, da je odbil kontrolo sindikalnih organizacij pri volitvah narodnih poslancev. Središče vsega političnega življenja v Franciji jc v borbi za demokratizacijo volilnega zakona.
Voditelj francoskega osvobodilnega gibanja Jacques Duclos se upravičeno sprašuje kakšna bo orientacija tega zapadnega bloka, če je šef angleškega zunanjega političnega urada izraža o Jugoslaviji in Bolgariji kot deželah, kjer vlada diktatura in prišteva Grčijo, id je kriva pokol ja toliko rodoljubov, demokratičnim državam.
V	nasprotju s to neurejenostjo in neenotnostjo v zapadnih državah pa opažamo pri narodih Balkana mirno sožitje in veliko delavnost pri gradnji novih demokratičnih držav.
9. septembra je bolgarski narod na slovesen način slavil obletnico vsenarodnega praznika svobode, ustanovitev »domovinske fronte« in prevzema oblasti v svoje roke. Ogromne manifestacije po vseh krajih so dokaz enotnosti, moči in hotenja bolgarskega ljudstva. Samo v c Sofiji je preko 300.000 manife-stantov pričalo o resnični svobodi in demokraciji in poudarjalo bratstvo z vsemi slovanskimi narodi z Rusijo na čelu.
Nova demokratična Bolgarija pomeni močan branik miru ob strani Jugoslavije na Balkanu. Romunsko ljudstvo pa je na svojih zborovanjih, ki se jih je udeležilo na sto tisoče ljudi izreklo zaupnico svoji vladi, ki ji predseduje dr. Peter Groza, Sovjefeka Zveza pa je z ozirom na lojalno izpolnjevanje pogojev premirja sklenila z Romunijo sporazum o političnem, kulturnem in gospodarskem sodelovanju. Tako se je Romunija vključila v skupnost miroljubnih narodov.
Tudi na Madžarskem je prišlo do ustanovitve nacionalnega komi-teta »Ljudske Fronte« neodvisnosti v kateri so zastopane vse plasti naroda. Ustanovljena je tudi Fronta delavske enotnosti, ki bo pri obnovi madžarske industrije imela važno vlogo.
V	vseh državah, kjer so prevzele oblast demokratične ljudske množice je opažati hiter gospodarski dvig, obnavljanje dežele ter večjo trdnost in ustaljenost notranjih razmer.
Tudi slepim in gluhim bo omogočeno šolanje
PNOO za Slovensko Primorje ter Osvobodilni svet Trsta nameravata v doglednem času začeti s poukom gluhonemih in slepih. Glušci in slepci so v vseh dosedanjih režimih prejemali le drobtinice za svoje življenje, bedno so živeli od rojstva do smrti ter bili v breme ljudstvu in oblasti, a ne po svoji krivdi — neizrabljeni po tvornih močeh, ki spe tudi v njih. Redki so bili deležni skromnega koščka kruha, ki ga jim je prav po mačehovsko delila vsaka dosedanja oblast. Vsi dosedanji rezultati šolskega izobraževanja in vzgajanja gluhonemih in slepih po zavodih pa nazorno dokazujejo, da postanejo šolani ljudje brez sluha ali vida tvorni člani ljudskega občestva, da lahko preživljajo sami sebe. Gluhonemi in slepi iz slovenskih vrst v našem Primorju so poleg že itak velike socialne krivice doživljali še raznarodovanje. Prisiljeni so bili obiskovati zavode — v kolikor so jih seveda sprejemali — v katerih je bila njihova materinščina zakljenjena za vrati s sedmimi ključi. Toda novi duh prave ljudske demokracije prinaša tudi vsem tem srečnejšo bodočnost: šolsko obveznost in delo. Novi čas jih postavlja v vrsto polnovrednih članov slovenskega naroda z vsemi pravicami in dolžnostmi. Naša sedanja oblast polaga veliko skrb na zavode za vzgajanje ter šolanje gluhoneme in slepe mladine.
Starši ali namestniki gluhih ali slepih otrok naj zato do 15. septembra te prijavijo na svojih Okrajnih NOO.
1. vse gluhoneme in slepe otroke, ki so izpolnili šesto leto starosti, oziroma otroke iste starosti, katerih stopnja gluhote ali slepote je tolika, da se ne morejo šolati v ljudski šoli. Zaenkrat se sicer ne bodo sprejemali slaboumni in božjastni otroci ter otroci-in va-
lidi, ki bi ne mogli slediti pouku zaradi hudih telesnih napak, toda popisati jih je treba in navesti vrsto telesne napake. Za take bodo ustanovljeni posebni internati. Prijava naj vsebuje priimek in ime otroka, rojstni datum in kraj ter vrsto hibe (gluhonem ali slep); dalje ime in priimek staršev oz. njihovih namestnikov, njihov poklic in stanovanje;
2.	vse gluhoneme in slepe otroke, ki niso še dovršili šolske izobrazbe. Poleg gornjih podatkov naj navedejo, v katerem zavodu so se šolali, v katerem učnem jeziku ter zadnji razred, ki so ga obiskovali;
3.	vse ostale gluhoneme in slepe (tudi odrasle), ki niso bili deležni šolskega izobraževanja. Poleg podatkov pod točko 1. naj navedejo tudi vzrok, zakaj niso pbsečali šole;
4.	vse po vojnih poškodbah oglušele in oslepele, ki so željni in zmožni izobrazbe.' Poleg podatkov pod točko 1. naj navedejo tudi vzrok poškodbe ter svoj prejšnji poklic.
Okrajni NÓO bodo prejeli od svojih okrožij navodila za popis, nanje naj se obračajo prizadeti starši. Naša javnost in naše ustanove naj pomagajo, da se bo popis gluhonemih in slepih izvršil kar najbolj vestno in točno.
Razpis in datum o sprejemu v posamezne zavode bo objavljen o pravem času v dnevnem časopisju in s posebnimi okrožnicami preko okrožij po okrajnih NOO.
Odprimo mladini pot v šoto, darujmo vso »Za našga dijaka«

Navodila za teden „Za našega dijaka44
V	vseh krajevnih upravnih edinicah naj se takoj sesiavi krajevni akcijski odbor »Za našega dijaka*. V la odbor naj vstopijo zastopniki S.I.A.U., A.F.Z., Z.M.S., sindikatov in prosvetnih društev. Vsak odbor se takoj osnuje in imenuje iz svoje srede predsednika, tajnika in blagajnika. Svojo sestavo naj javi takoj okrajnemu akcijskemu odboru. Prične naj takoj vse priprave za uspešno izvedbo tedna »Za našega dijaka*, ki bo od 23. do 30. septembra vključno.
V	tem tednu bo treba izvesti naslednje:
1.) Nabiralna akcija ;
a)	nabiranje denarnih sredstev; določiti zadostno število nabiralcev, ki bodo v tem tednu s nabiralnimi polami obiskali vse prebivalce svojega kraja;
b)	vodstva industrijskih podjetij, drugih gospodarskih ustanov in premoinejše posameznike naj obiščejo v teh dneh vodilni člani akcijskega odbora, da doseiejo, da bodo imenovani dali izdatnejši doprinos k te jakciji;
c)	s posebnimi nabiralnimi polami bomo nabirali tudi prispevke v blagu. Načeloma bomo nabirali živila in pridelke, ki se dajo vskladiščiti. Prav tako naj nabiralci sprejemajo posteljno perilo in posodo za naše dijaške domove. Pridelki, ki niso primerni za dijaške kuhinje( vino in podobno), bodo prodani m izkupiček oddan v fond za podporno akcijo.
Po zaključku tedna »Za našega dijaka* bo blagajnik oddal ves nabran denar skupno z nabiralnimi polami okrajnemu akcijskemu odboru. Nabrana živila, primerna za dijaške kuhinje, in opremo, naj odbor odda upravi najbližjega dijaškega doma, odnosno na mesto, ki ga bo označil
Pripravimo prostore v naših domovih »Za našega dijaka«
okrajni akcijski odbor. Z blagom, namenjenim prodajij bo npzpolagal okrajni akcijski odbor.
č) Da manifestiramo požrtvovalnost našega naroda, ki žrtvuje od svojega dela in svojih žuljev za razvoj našega šolstva, pozovite preko sindikatov delavstva in na-meščenstva, da v tem tednu žrtvuje zaslužek svojega dela, n, pr. dnevni zaslužek, zaslužek nalašč za to odsluženih nadur, potem odstotek mesečne plače itd. Ta način nabiranja ima svoj globok pomen in je izredno manifestaiivnega značaja. Za vzor si vzemimo trboveljske rudarje, ki so že nekaj1 svojih dnevnic žrtvovali za sirote, nato za obnovo okoliških »asi, dalje za obnovo Savinjske doline itd.
POKRAJINSKI AKCIJSKI ODBOR »ZA NAŠEGA DIJAKA*
★
Darovi
Moštvo in funkcionarji komande mesta Tolmin so partizanskim sirotam, ki so v tej strasni vojni izgubili svoje starše, poslali resolucijo, s katero odstopajo enodnevni obrok kruha vsakih 10 dni in denarni znesek v višini 400 lir.
Borci, podoficirji, oficirji in politkomisarji Komande baze v Idriji, ki se v resoluciji odrekajo vsakih 14 dni celodnevnemu obroku hrane in jo poklanjajo osiroteli deci Slovenskega Primorja. Od svoje prve plače pa darujejo znesek 200 lir za Dečji dom.
Za revne otroke sta poklonila 200 lir tov. Kobal Danilo, podporočnik pri 1. diviziji Narodne obrambe, in tov. Gor» janc Hilda iz Trsta, ob priliki poroke.
Odsek za socialno skrbstvo pri Poverjeništvu PNOO za Slovensko Primorje se v imenu ljudstva in ljudske oblasti velikodušnim darovalcem, ki pravilno pojmujejo pojem samopomoči, najlepše zahvaljuje.
KULTURA
Misli ob zaključku razstave slovenskih primorskih umetnikov
Komaj je Primorska zadihala v svobodi, komaj so bili pregnani fašisti, ki so kot »Damoklejev meč« viseli nad glavami primorskega ljudstva, ie so prihiteli zvesti sinovi sončne Goriške, divjega Krasa, Tolminskih hribov, sinovi in hčere Jadrana, prihiteli kot izgubljeni sinovi nazaj v objem svojih domačih, v objem vsega tako mučenega, tako preizkušanega vendar tako zavednega in vztrajnega primorskega ljudstva, od katerega jih je pred 25 leti pregnala porajajoča se pošast italijanskega fašizma.
Morali so v pregnanstvo, tu ni bilo mesta zanje. Fašizem, ki je zatiral in hotel uničiti vse, kar je Uvelo in mislilo slovensko ni dopustil, da bi se v mejah velike fašistične Italije gojila kaka druga kultura, kaka druga umetnost in miselnost kot ona pro-slula »dvalisoč letna rimska kultura*, s katero so se ponašali fašisti in v imenu katere so morili, ropali in požigali, v imenu katere so hoteli zasužnjiti poštene, svobodoljubne res kulturne narode sveta.
Primorsko ljudstvo je sprejemalo udarec za udarcem, slovenski jezik je izginil iz uradov, iz šol in končno iz cerkve. Fašisti niso smeli slišati slovenske besede — slovenske pesmi. Zvijali smo se pod udarci, stiskali
pesti in čakali, dokler nismo udarili.
In ti naši umetniki, ki niso smeli ustvarjati doma, so v pregnanstvu s svojimi deli, s svojo umetnostjo opozarjali civilizirani svet na ljudstvo tam ob Soči in Jadranu, ki tudi goji iz svojih sil svojo kulturo, knjigo % umetnost, proti kateremu je pa barbarski Mussolinijev fašizem nastopal z vso surovostjo, hoteč ga prisiliti k tlom. %
V 25 letih fašizma je ta narod silno trpel, toda niti umori, niti zapori niti koncentracijska taborišča niso mogla uničiti njegove življenjske sile. S svojo vztrajnostjo in silno vero v zmggo napredka, je kljub vsemu zatiranju in nacističnemu potujčevanju vztrajal do konca in je izšel iz te borbe kot zmagovalec.
In otroci Primorja so se vrnili med svoje rojake. Niso prišli prazni. Njihova dela visoke umetniške vrednosti so dokaz, da so tudi oni trpeli s svojim ljudstvom, da so v pregnanstvu nenehno ustvarjali, so dokaz, da so se borili za svoj rod in končno z njim vred zmagali. In v teh dneh so s svojimi umetniškimi deli ogrevali srca Primorcev. Razstava slovenskih primorskih umetnikov v Trstu in Gorici, ki se je te dni zaključila, je bila za vse slovensko Primorje kulturni dogodek prav posebne vrste.
Ne bomo tu naštevali imen teh dvaindvajsetih, ki so razstavljali svoja dela. Ljudstvo jih dobro pozna, saj so iz njihove srede, saj so 25 dolgih let trpeli in delali drug za drugega. Na tem mestu se tudi ne bomo poglabljali v njihova dela in podajali kakšne tozadevne kritike, to vse je ljudstvo samo videlo, ocenilo in s številnim obiskom razstave nagradilo svoje umetnike, ki so s to razstavo pokazali tudi predstavnikom zavezniških vojaških oblasti, da tu prebiva zaveden rod, ponosen na svojo ustvarjalno silo in svojo moč, rod, ki je ogromno pretrpel in, ki je doprinesel silne žrtve zato, da bo enkrat za vselej rešen nadvlade fašizrpa, da se bodo svobodno sprostile ustvarjalne sile naroda za njegov kulturni in vsesplošni napredek.
Poudarjamo samo to, da je narod, ki ima tako visoko razvito svojo kulturo in ki je za svojo svobodo prelil toliko dragocene krvi, vreden in sposoben živeti brez kake tuje kontrole ati pomoči v okviru liste države, v katero po svoji miselnosti in kulturi tildi spada.
Naj bo ta razstava slovenskih primorskih likovnih umetnikov prav v teh dneh, ko se tudi za zelenimi mizami govori o krvavi samoodločbi slovenskega Primorja, opomin vsem, katerim so znane odločbe »Atlantske karte*. Ljudstvo je samo odločilo, vsako neupoštevanje tega se pravi biti nedemokrat, se pravi puščati delovno ljudstvo novi fašistični nevarnosti.

Za našega di$aka'
Šola je granitni temelj vsega kul- prli ustanovitev primernih zavodov in
turnega razvoja.
Po petindvajsetletnem suženjstvu, po štiriletnem razdejanju gradimo sami iz svojih sil, novo svetlejšo bodočnost našemu narodu. Naše ljudstvo napenja vse svoje sile, žrtvuje vse svoje moči, da ustvarimo srečnejše življenje bodočim narodom. Globoka kulturna zavest našega naroda prihaja do veljave v bujni obnovi naših prosvetnih društev in kulturnega življenja sploh. Toda največjo skrb moramo posvetiti naši šoli, kajti ta je granitni temelj vsega našega nadalj-nega kulturnega razvoja. Številni tečaji za pripravo na srednje šole dokazujejo, da hoče naše ljudstvo tudi svobodno slovensko srednjo šolo, da tako izide iz našega delovnega ljudstva mlado pokolenje slovenskega razumništva, katerega potrebo občutimo zlasti primorski Slovenci. Da pa omogočimo študij vsej, tudi revnejši nadarjeni mladini, tudi sirotam žrtev vojne in fašizma, je potrebno, da zbe-I remo sredstva, s katerimi bomo pod-
s tem omogočili mladim, da se bo brez skrbi posvetila študiju.
V ta namen je bilo sklenjeno, da bo teden od 23. do 30. t. m. posvečen akciji »Za našega dijaka«. Akcija bo organizirana po vsej Primorski. Pozivamo vse organizacije, da sodelujejo s svojimi zastopniki v akcijskih odborih, ki bodo ustanovljeni v vsakem okraju in v vsakem kraju.
Pozivamo vse organizacije, da tekom tedna od nedelje 23. do 30. septembra priredite vsaj eno kulturno prireditev v korist našim dijakom. Če bi do tedaj ne mogli pripraviti resne, dostojne prireditve, pa jih prosimo, da se obvežejo, da bodo čisti dobiček
ene prvih prireditev poklonili za dijaške domove. Zavedamo se, da ima vsako naše društvo dovolj potreb doma, vendar je danes vprašanje naše srednje šole tako važno, bodisi s kulturnega, kakor tudi političnega vidika, da morajo trenutno stopiti v ozadje vse domače potrebe.
Akcija »Za našega dijaka« nima namreč samo gmotnega cilja, temveč je posebno glede na šolsko vprašanje v zoni A tudi manifestativnega značaja. To imejte pred očmi, ko odločate o svojem delu v tej akciji.
če bo ta akcija uspela, kakor pričakujemo, bo to najlepša manifestacija za svobodno slovensko šolo, organizirano od šolskih oblasti, ki uživajo zaupanje našega ljudstva.
To pa že poznamo, to je fašizem
Zavezniki, ki ste plačali zločine mednarodnega fašizma v Italiji s skoraj 100.000 mrtvimi, dovolite, da sodelujemo z vami s tem, da odstranimo
Hej, gospodje fašisti, počakajte, narod smo mi, ne vi, ki ste pobegnili pred ljudsko sodbo!
Tak je upravičen klic delovnega primorskega ljudstva, kateremu so reakcionarji onkraj »modre črte« uspeli iztrgati oblast iz rok in mu sedaj slch-šajo vsiliti staro, na fašističnih zakonih osnovano šolo, v kateri bi oblačili in vedrili profašistični hlapci, ki so vajeni že hlapčevati črnim srajcam in pruskemu škornju v SS-uniformah, kot so to »profesor« Baraga, Kacin, Medič in njihovi sateliti, ki so pobegnili iz osvobojene Slovenije pred ljudsko sodbo in imajo na vesti tako strašna dejanja, da se ne upajo vrniti v domovino, kljub amnestiji. Baraga, isti, ki je silil dvigati slovensko mladino roko v fašističen pozdrav, jo silil v domobranske koljaške edinice, ki je klical fašistično policijo na šolo, da je s prstom kazal tiste dijake, ki so narodu zvesti, ki aktivno delajo za osvobodilno borbo in jih dal pognati moriina nemška taborišča, isti Ba-(kmee poučuje po načelih fašističnega šolstva naše prekaljene borce, sinove in hčere naših herojev. On, ki ima krvave roke od zločinov, ki jih je zagrešil nad narodom, naj uči sedaj tiste, ki so z največjimi žrtvami uspeli streti fašizem.
Takim vzgojiteljem ne smemo in ne moremo izročiti naše mladine, ker
,DV
vaga naj
tega naše ljudstvo ne bi nikdar dovolilo.
Vendar pa hočemo in moramo imeti vsi Primorci tako šolo, za kakršno se je naše ljudstvo borilo. In take šole si bomo mi sami odprli. Vsemu svetu in posebej tistim fašistom in zaščitnikom fašizma, ki nam očitajo, da nam ni za šolo, ker nočemo nikdar več fašističnih šol, moramo dokazati, da nam je za šolo, ampak za svobodno slovensko šolo, za šolo kakršno si bo naše ljudstvo samo preko svoje ljudske oblasti zgradilo.
Ljudstvo stoji brez nadaljnjega upravičeno na stališču, da hoče in bo imelo toliko šol, kolikor jih bo potrebovalo. In v tej zahtevi ne pozna meja in v tej zahtevi se je porodila tudi začetna enotedenska nabiralna akcija »Za našega dijaka«.
Torej bo uspeh te akcija gospodarska osnova za širino, ki jo bo moglo zavzeli naše svobodno šolstvo. V času tedna »Za našega dijaka«, pojdimo vsi na delo, žrtvujmo svoj zaslužek, žrtvujmo vse kar-- ne potrebujemo neobhodno, priredimo cel niz prireditev in mitingov, zbirajmo povsod vse samo »Za našega dijaka«.
premagane fašistične izdajalce in mednarodno, reakcijo, ki se je vrinila kot pregraja med vas in med naše primorsko ljudstvo obeh narodnosti.
Tako je pred kratkim napisal Primorski dnevnik na podlagi zadnjih dogodkov onstran demarkacijske črte. Se pred dvemi meseci je namreč zavezniški vrhovni prosvetni ravnatelj za Italijo, polkovnik Washbum, izjavil, da je vesel sporazuma in bratskega sodelovanja med Slovenci in Italijani na šolskem področju, po katerem so se resnično demokratični šolniki sporazumeli, da se mora poučevati v vsaki šoli tudi drugi deželni jezik zaradi medsebojnega razumevanja in spoznavanja na podlagi popolne enakopravnosti.
Sedaj pa naj bi na tako imenovani slovenski šoli poučevali po fašističnih zakonih italijanski jezik, od prvega razreda osnovne šole dalje, medtem ko na italijanskih šolah ne bo uvedena slovenščina. Poučevala se bo skoraj izključno italijanska zgodovina, iz knjig, prevedenih iZ italijanščine in angleščine.
S takim učnim načrtom torej zavezniški šolski referent za Julijsko Krajino Simoni uvaja v šolo italijanski fašistični imperializem, raznarodovanje, hegemonstično vsiljevanje svojega jezika drugemu narodu, uničevanje njegove kulture in samobitnosti, hujskanje naroda proti narodu. Uvaja se torej zopet fašizem: v njegovih zunanjih oblikah in ljudeh, fašizem v zakonih m javnih ustanovah, fašizem po svojih namenih italijanskega imperialističnega raznarodovanja Slovencev.
Ljudstvo hoče zadruge
Nekaj misli ob ustanavljanju zadrug, ki ngj res zastopajo in ščitijo koristi delovnega človeka
Zadružna misel in smisel za zadružno, skupno življenje ni pri nas nič novega. Tudi v našem Primorju so v preteklosti pokazale zadruge tudi svojo slabo stran, kajti bile so izrabljane, to se pravi, da so postale j orožje raznih strank za gospodarsko j izkoriščaeje prav tistega, kateremu bi morale pomagati — delovnemu ljudstvu. Zaradi tega tudi zadružništvo ni moglo izpolnjevati tistih nalog, katere stoje pred njimi po svojem bistvu. Zadružništvo, ki naj bi bilo gospodarsko sodelovanje širokih množic mest in vasi, ki se žele z združevanjem na osnovi vzajemne pomoči uspešno zoperstavljati izkoriščanju in gospodarskemu izžemanju, je bilo nasprotno le orodje v službi izkoriščevalcev in špekulantov. Ti so se za zadružništvo zanimali le v toliko, v kolikor so mogli v zadrugah vpisane člane izrabljati v svoje špekulativne namene. Drugače pa so pod krinko laži-demo-I kracije zadružništvu zastavljati pot povsod, kjer so vedeli, da bi v zadrugah organizirane množice utegnile postati nevarne njihovim osebnim koristim. Staro zadružništvo je imelo sicer nalogo, da bi pomagalo graditi in utrjevati temelje našega gospodarstva, toda se je izrodilo. Pri nas na Primorskem so fašisti načrtno preganjali in uničevali naše zadružništvo in gospodarstvo sploh. Fašizem, ki je stremel za tem, da nas uniči, se je dobro zavedal, da nas mora najprej uničiti gospodarsko, če hoče doseči svoj cilj čimprej. Kako brezobzirno je to vršil, nam je vsem še predobro v spominu, da bi bilo potrebno ponovno opisovati. Ob tem je zrasel naš odpor in rodila se je naša osvobodilna borba, ki nas je pripeljala do zmage.
Danes pa stojimo pred odgovorno nalogo, da obnovimo naše domove,
našo Primorsko in jo gospodarsko dvignemo. Ker nas pa prav izkušnje iz preteklosti uče, je naravno, da takega zadružništva kot je bilo v preteklosti, nočemo več. Osvobodilna borba je napravila vsem sistemom iz preteklosti za vedno konec. Ustvariti moramo boljšo zadružno organizacijo, ki bo slonela na načelih, ki nam jih je začrtal tov. Kardelj, podpredsednik jugoslovanske zvezne vlade. Nas kot zadružnike nas predvsem zanima zadružni gospodarski sektor. Tega bomo morali organizirati tako, da bomo izločili sleherno špekulacijo.
Zadružna organizacija bo v bodočnosti vršila svoje naloge tako, da bo postavljena na trden temelj, na moč ljudstva in podporo ljudske oblasti. Kjer teh osnov ni, ni svobodnega razmaha. Ker tega prej niti v Jugoslaviji, niti pri nas ni bilo, ni moglo biti tudi nikakega napredka. ^
Danes imamo ljudsko oblast, ki se bori tudi v gospodarstvu kot osnovi vse politike, proti prejšnjim sistemom. In ker je to res prava ljudska oblast, oblast najširših ljudskih množic, je samo po sebi razumljivo, da bo podpirala vse tiste široke ljudske pokrete, ki se bore proti izkoriščanju in izžemanju ljudstva od raznih oderuhov in špekulantov. Tak širok ljudski pokret pa je in mora biti tudi naše zadružništvo.
Prav tako mora vsa slovensko-italijanska antifašistična unija, še posebej pa njeni predstavniki v SI'AU odborih zadružnemu gospodarstvu posvečati največjo pažnjo in so odgovorni tako za širjenje zadružne miselnosti med ljudskimi množicami, kakor tudi za to, da vodijo naše zadruge ljudje, ki imajo zaupanje pri množicah, ki so politično vseskozi neoma-deževani in strokovno usposobljeni.
Vi pa zadružniki, ste poklicani, da ljudstvo o vsem poučite, da bo zadružništvo glavni tvorec v gospodarski izgradnji qaše nove države. Zadruge morajo zajemati čimveč ljudi v svojem delokrogu. Povezane v okrožno poslovno zvezo, bodo tvorile nepremagljivo gospodarsko armado.
Da bodo pa mogli zlasti okrožni SIAU odbori, pa tudi okrajni to svojo nalogo vršiti, je potrebno, da se takoj po okrožjih in tudi po okrajih postavljajo okrožni oz. okrajni iniciativni zadružni odbori, v katere naj stopijo ljudje, ki so že delovali v zadružništvu in so tudi politično zgrajeni in neoporečen!. Ni pa s tem rečeno, da ne smejo v njih sodelovati ljudje, ki imajo vse sposobnosti, da bi se posvetili v bodoče zadružništvu, tudi ako niso do sedaj imeli prilike delovati v njem. Tem iniciativnim odborom bodo šle ljudske oblasti v vsem na roko, da bodo mogli vršiti to svojo nalogo in zaktivizirati zadružne množice.
Cim se sestavi okrožni zadružni iniciativni odbor, v katerega naj bodo izvoljeni po možnosti zadružni strokovnjaki, naj se kot člane tega odbora pritegnejo tudi po en delegat za vsak okraj. Ti delegati bodo tvorili stalno zvezo med okrožnimi in okrajnimi inicijativnimi odbori. Posamezni člani iniciativnih odborov, razen predsednika in tajnika se bodo bavili in posvetili po možnosti le eni vrsti zadružništva. Okrožni kakor tudi okrajni iniciativni zadružni odbori niso ni-kaka oblast, marveč samo politično organizacijsko vodstvo zadružništva v svojem okrožju, oziroma kraju, ki dela v popolnem soglasju in v sporazumu z našo oblastjo, naša oblast pa po svojih močeh podpira delo iniciativnih odborov in na njih predloge
izdaja in izvršuje potrebne ukrepe. Iniciativni zadružni odbori bodo dobivali naravnost od Iniciativnega zadružnega odbora za Slovenijo (IZOS) tako ideološke, kakor tudi organizacijske smernice za svoje delo, jasno pa je, da bodo morali o tem obveščati forume SIAU odborov, v kolikor niso obveščeni naravnost od IZOS-a.
Kakšne naloge bodo imeli okrožni oziroma okrajni iniciativni zadružni odbori?
Voditi bodo morali nadzorstvo nad vsem zadružnim delom v okrožju, oziroma okraju. Paziti bodo morali nato, da pridejo v upravne in nadzorne odbore ljudje, ki ne bodo na kakršen koli način kompromitirali našega zadružništva. V sporazumu z okrožnimi odbori bodo Okrajni odbori postavljali začasne upravitelje tistim zadrugam, katerih vodstvo se je med narodno osvobodilno borbo na kakršen koli način kompromitiralo. Razkrinkavali bodo vse tiste, ki bi skušali na račun zadružništva iskati svojih lastnih koristi. Predlagali bodo IZOS-u, da se izvršijo revizije zadrug v njihovem okolišu, vršili propagando za zadružništvo in skrbeli za to, da se istovrstne zadruge, ki so bile prej strankarske ali stanovske, združijo v enotne zadruge. Iskali in izbirali bodo •zadružne kadre, ki bodo potrebni v vodstvu zadrug in okrožnih poslovnih zvez, prirejali zadružna predavanja, tečaje in zadružne sestanke v svrho aktivizacije ljudskih množic, ustanavljali nove zadruge v krajih, kjer bodo smatrali to za potrebno in v najožjem stiku s krajevno oblastjo podpirali in zastopali zadružništvo svojega okoliša.
Kakšne zadruge bomo obnavljati oziroma ustanavljali?
Največjo važnost je v prvem času posvečati tam, kjer je to potrebno, obnovitvenim zadrugam, povsod pa nabavno-prodajnim zadrugam, kme-tijsko-produktivnim in slednjič kreditnim zadrugam, tam kjer ne bo poslovalnic Denarnega zavoda Slovenije.
Oglejmo si podrobneje te razne vrste zadružništva!
Obnovitvene zadruge naj se ustanavljajo po krajih, kjer je okupator ali domači izdajalec uničil naša naselja, in morajo imeti namen, da si ljudje s skupnim delom zgrade svoja poslopja ali pa zadružna podjetja in da, kjer je to mogoče, pristopijo tudi k skupni obdelavi zemlje.
Nabavno-prodajne zadruge bomo ustanavljali po mestih, trgih in vaseh. Skrbeli bomo za to, da take zadruge ne bodo deljene, temveč enotne. Te zadruge bodo tesno povezane s kmetijskimi zadrugami in državnim gospodarskim sektorjem, od koder bodo nabavljale brez posrednikov potrebno blago in predmete in prav tako brez posrednikov prodajale v prvi vrsti svojim članom, potem pa tudi drugim kupcem. — V enem okraju naj bo takih nabavnq-prodajnih zadrug 1 — 3. Več ni potrebno, pač pa naj imajo te samostojne zadruge v primernih krajih svoje poslovalnice. Zavedati se moramo, da je za samostojno zadrugo potreben mnogo večji upravni aparat in da ne bi mogla uspevati, ako ima preozek delokrog in poleg tega premajhno število članov. Vse te zadruge v enem okrožju se bodo potem (najbrže na sedežih okrožja) združile v svojo poslovno zvezo in si ustanovile centralo, ki bo preskrbovala vse zadruge okrožja s potrebnim blagom in materialom. Tako bo imelo vsako okrožje zase svojo poslovno zvezo in poslovno centralo. Skupne poslovne zveze za vsa okrožja in tudi centrale ne bo, ker se moramo zavedati, da je okrožje tako velika gospodarska in politična enota, da to ni potrebno. Jasno je, da bodo te poslovne zveze in centrale v posameznih okrožjih v medsebojnih stikih in bodo zamenjavale med seboj predmete, kolikor bo to potrebno.
Kmetijsko-produktivne zadruge (to so sadjarske, vrtnarske, čebelarske, vinarske, mlekarske, vinogradniške, živinorejske, pašniške, lesne in druge) bodo nakupovale kmetske produkte od svojih članov brez posrednikov, vnovčevale preko nabavno-prodajnih zadrug ali pa naravnost odjemalcem. Lahko pa bodo te produkte tudi predelavale in si za to uredile potrebne predelovalnice. Ena ali druga taka produktivna zadruga se bo ustanovila tam, kjer bodo pač potrebna in se bo omejila na ozemlje, ki je potrebno za uspešno delovanje take zadruge. Tudi te zadruge bodo imele po okrožjih svoje poslovne zveze. Tam, kjer so že obstojale take zadruge, jih bo treba ali obnoviti v smislu gornjih navodil ali pa ustanoviti
Širom Primorske
Pianino. 8. t. m. je bil na Planini ustanovni občni zbor prosvetnega društva »Svodoba«. Po kratkih, a jedrnatih besedah predsednika KNOO, je bil izvoljen upravni in nadzorni odbor ter razsodišče tega društva, ki šteje okrog 100 članov. Udeleženci zbora so se zavedali važnosti ustanovitve društva, s katerim je bil v vasi postavljen temelj kulture, ki je bila vso dobo fašistične vlade zatirana. Društvo je postavljeno na take temelje, da bo že v najkrajšem času gotovo pokazalo lepe uspehe.
Bizjak pri Kalu. Tudi v Bizjaku so se vrgli na obnovo. Dne 3. septembra so se možje, žene in mladina, skupno 20 oseb, zbrali ter z zastavo in delovnimi gesli na čelu odšli popravljat razrito cesto. V zavesti, da delajo zase in ne več za fašistične priganjače, so v 24 urah popravili 1 km ceste, ki je bila v najslabšem stanju. — Revni otroci iz Bizjaka so odklonili socialno pomoč v korist najtežje prizadetih vasi, ki so brez kakršnih koli sredstev.
Tolmin. 8. t. m. se je v Tolminu vršilo zborovanje Enotne zveze delavcev in nameščencev Jul. Krajine, na katerem so zastopniki naše oblasti poudarjali važnost delavskih sindikatov za vso Julijsko Krajino. Prikazana je bila razlika med sindikati v stari in novi Jugoslaviji ter uspehi novih sindikatov. Udeleženci so z zanimanjem sledili debati. Ob zaključku zborovanja so bile za prihodnji teden napovedane volitve v Občni zbor ter v upravni in iniciativni odbor Enotne zveze. — V tolminskem okraju oživlja obrt in industrija. Odpirajo se razne delavnice. V najkrajšem času bo v polnem obratu strojarna, ki bo predelala veliko število kož. V pripravi je 1 apnenica. Organizirajo se delovne skupine za sekanje drv. Nasekanih je že 4000 ms drv, ki čakajo izvoza.
Cerkno. Ker je tukajšnji Izvršni N00 sklenil, da bodo aktivisti iz okraja pomagali pri pospravljanju ruševin in s tem pripravili pot k bodoči obnovi, so se dne 10. t. m. cerkljanski udarniki napotili v vas Poče in tam zavihteli svoje novo orodje. Ker so prispeli v vas prepevaje, so jih ljudje spočetka nekam nezaupno gledali, češ, kaj neki mislijo. Ko pa so udarniki z delom dokazali svojo resnost, so jih bili vaščani veseli. V štirih urah je bilo opravljeno delo, ki bi sicer zahtevalo nekaj dni.
nove, to, razume se, ako se bo po kazala potreba.
K tem kmetijsko produktivnim zadrugam moramo še dodati kmetijsko-pomožne zadruge. To so zadruge, v katerih se bo kmet družil zato, da si bo nabavil n. pr. skupne stroje za obdelavo zemlje, mlatenje itd. (strojne zadruge). Tudi tem zadrugam je treba posvečati zlasti danes še veliko važnost in pozornost že za to, ker primanjkuje delovne moči in ker je na tak način možno racionalno obdelovati zemljo.
Kreditne zadruge. Vse že obstoječe zadruge bo treba pregledati, jih preustrojiti, sicer pa postopati po na-lodilih, ki so navedena zgoraj. Reorganizirati jih bo treba temeljito, da bodo služile rasti in napredku našega malega človeka. Storiti 1x>mo morali vse, da izbrišemo pri našem ljudstvu ■ ono slabo mnenje, ki ga ima ponekod o naših redko še obstoječih kreditnih zadrugah, naših kmečkih posojilnicah, to ne po njihovi krivdi, ampak po krivdi fašizma in njegovih pomagačev, ki so hgteli, kakor rečeno, našo smrt in zato prisilili v likvidacijo eno za drugo, vseeno, ali je bila potrebna ali ne, in s lem povzročili našemu ljudstvu neizmerno gorja. — Novih kreditnih zadrug, dokler ne bodo rešena naša valutna vprašanja in poslovanje Denarnega zavoda Slovenije, ne bomo ustanavljali. Na obstoječe zadruge pa bo treba vplivati, da bodo ves razpoložljiv kapital dale na razpolago za obnovo naše porušene ožje domovine.
To bi bila kratka navodila, kako je treba širiti zadružno misel in organizirati naše zadružništvo. Vse to pa bo seveda ostalo brez uspeha, ako ne bodo široke množice pristopile v te zadruge in se razgibale. Samo z največjo aktivizacijo ljudskih množic v zadrugah bodo mogle postati te zadruge res ljudske gospodarske ustanove, ki bodo močan branik proti gospodarski špekulaciji in izkoriščanju delovnega ljudstva po posameznikih.
Tega naj se zavedajo vsi zadru-garji in vsi SIAU odbori in naj sami tudi aktivno začno s propagando našega novega zadružništva.
Nasa Narodna milica
Najveija pridobitev našega osvobodilnega boja, naša ljudska in demokratična oblast, se v osnovi razlikuje od protiljudske oblasti v stari lugoslaviji. Vsi organi naše nove ob-‘a ti, od krajevnega odbora pa do Začasne narodne skupščine, izvoljeni na tajnih, svobodnih in demokratičnih volitvah, so danes resnični predstavniki naših ljudskih množic, izraz njihove volje in njihovih teženj, so v pravem in popolnem pomenu besede oblast našega ljudstva, ker združujejo v sebi zakonodajno in izvršno oblast. Poleg začasne narodne skupščine in federalnih skupščin imajo tudi okrožni, okrajni in krajevni narodni odbori pravico, da na svojem področju izdajajo odredbe, ki so v okviru zakonov najvišjih predstavništev naše oblasti, hkrati pa imajo tudi pravico, da te odredbe izvršujejo na svojem območju. Da morejo te odredbe in zakone zares izvajati v življenju, imajo vse stopnje naše narodne oblasti, vsi narodni odbori v pomoč tudi svojo posebno oboroženo organizacijo, ki je izvršni organ naše ljudske demokratične oblasti. Ta izvršni organ je Narodna milica.
Pri svojem izvrševanju vseh zakonov in odredb §e narodni odbori najtesneje povezujejo in sodelujejo z Narodno milico. Odseki za notranje zadeve pri narodnih odborih skrbe in odgovarjajo za Narodno milico, ji dajejo navodila in pomoč pri njenem delu. Istočasno mora Narodna milica za delo na svojem področju odgovarjati svojim pristojnim narodnim odborom. Ker pa je Narodna milica vojaška organizacija, ima tudi svoje enotno vojaško vodstvo, krajevno, okrajno, okrožno, federalno in zvezno poveljstvo. Nižje enote Narodne milice odgovarjajo svojim nadrejenim poveljstvom za tehnično in organizacijsko izvajanje svojih nalog.
Osnovna naloga Narodne milice je varovanje javnega reda, miru in zakonitosti, ki je temelj vsega nadaljnjega razvoja in izgradnje naše nove države. Nadaljnja njena dolžnost je skrb za osebno in imovinsko varnost državljanov, njihovo varovanje pred zločinskimi dejanji kriminalnih posameznikov. Narodna milica skrbi za prometno varnost, čuva javne zgradbe, skladišča in važnejša podjetja. Njena današnja najvažnejša naloga pa je pobijanje in preprečevanje vsakovrstnih špekulacij, črne borze in gospodarske sabotaže, s katerimi hočejo nekateri protiljudski ostanki predaprilskih časov ovirati obnovo in tako preprečevati izgradnjo naše svobodne domovine.
Kakor se naša ljudska oblast bistveno razlikuje od nekdanje jugoslovanske reakcionarne oblasti, tako je tudi Narodna milica že v svoji osnovi popolnoma drugačna in nasprotna bivši fašistični milici in karabiner-jem, ki so bili le navadno orožje v rokah raznih protiljudskih in reakcionarnih režimov. Protiljudski ob-'astniki so namreč z vsemi temi ustanovami samo teptali in dušili osnovno državljanske in demokratične pravice našega ljudstva ter se s njo borili proti vsem njegovim svobodoljubnim in naprednim težnjam. S em so torej branili izključno le svoje ozke razredne koristi, varovali koristi orotiljudskih klik.
Danes pa je drugače. Narodna mi-'ica je oborožena ljudska organizacija, izvršni organ našega ljudstva in njegove oblasti. Zrasla in izbrana je iz samega ljudstva, da brani koristi delovnega ljudstva pred vsemi proti-Ijudskimi posamezniki in preostalimi klikami, ki bi ga še naprej hotele gospodarsko izkoriščati in goljufati, ki bi mu še sedaj hotele metati polena pod noge pri njegovem trudu in požrtvovalnem delu za vse lepše in srečnejše življenje.
Včasih so protiljudski oblastniki , sprejemali h karabinerjem le svo-' je zveste režimske hlapce, jih rekrutirali od zgoraj navzdol. Naša Na-1 rodna milica pa je prav tako kot naša nova oblast zrasla med osvobodil- j nim bojem iz osnovnih množic našega ! ljudstva. A tudi sedaj se kader Na- '■ rodne milice spopolnjuje in krepi s sinovi našega delovnega ljudstva, raste od spodaj navzgor. Narodni odbori namreč izbirajo za člane Narod- j ,ie milice samo poštene delavce, kmete, delovne inteligente, mladino, žene in dekleta. Izbirajo ljudi, ki so med domovinsko vojno stali zvesto na stra-
ni svojega ljudstva, sedaj pa hočejo z vsemi silami varovati in ohranili dragocene pridobitve osvobodilnega boja. Nove miličnike jemljejo iz ljudi, ki zaradi svoje demokratičnosti in osebne poštenosti uživajo spoštovanje in zaupanje ljudstva, ki so upravičeni in sposobni, da varujejo njegove koristi.
Da pa bo naša mlada Narodna milica sposobna z vse večjim uspe---hom, z vso temeljitostjo izvrševati svoje odgovorne naloge v korist našega ljudstva in nove države, skrbi naša narodna oblast tudi za strokovno usposobljenost naših miličnikov.
Študij miličnikov obsega politično, strokovno in vojaško vzgojo, ob prostem času pa tečajniki goje tudi kul-turno-prosvetno delo. Poleg splošnega tečaja se vrši tudi prometno-tehnični, v bližnji bodočnosti pa se jima bodo pridružili še kriminalno-tehnični, ana-grafski in gasilski. Poleg te osrednje šole so še okrožja organizrala stalne tečaje Narodne milice, ki trajajo od 7—14 dni. Doslej je že nad 300 miličnikov dovršilo te osnovne tečaje. Tudi mnogi okraji prirejajo od časa do časa nekajdnevne tečaje za krajevne poveljnike Narodne milice, ki na njih prejemajo osnovno znanje o Narodni milici in navodila za svoje praktično delo.
Narodna milica je v svojem dosedanjem delu pokazala precejšnje uspehe. Med osvobodilno vojno je najtesneje sodelovala z našo vojsko pri uničevanju okupatorjev in domačih izdajalcev. Na. vsakem koraku ji je poleg svojega posebnega dela nudila vso pomoč ter si tako pridobila veliko zaslug za osvoboditev naše čTo-
Mi hočemo šol, toda svojih šol, zato darujmo »Za našega dijaka«
movine. Po svoboditvi je v prvih tednih noč in dan zasledovala razkropljene ostanke okupatorskih in izdajalskih tolp, ki jih je v sodelovanju z Jugoslovansko armado že skoraj popolnoma iztrebila. Pri tem je na tisoče sovražnikov pobila in ujela ter zaplenila velike količine orožja ter ostalega vojnega materiala. Istočasno se je neprestano borila tudi proti črnoborzijancem, špekulantom, saboterjem, kriminalcem in podobnim sovražnikom našega ljudstva.
Uspehi Narodne milice pa bi mogli biti še večji, če ne bi bilo nekaterih pomanjkljivosti in grobih napak, ki ponekod močno ovirajo njeno delo. Pogosta napaka je nepravilen odnos nekaterih narodnih odborov do Narodne milice. Nekateri odbori si namreč domišljajo, da so miličniki le njihovi kurirji ali sluge, da je Narobna milica nekaj manjvrednega, ker je podrejena narodnim odborom. Pri tem pa ti odborniki popolnoma pozabljajo, da je Narodna milica izvršni organ za pomoč narodni oblasti, pri izvrševanju njenih sklepov in zakonov. Pozabljajo, da je potrebno z Na-rodno milico vzdrževati najtesnejše in tovariške stike, ji pozabljajo brezpogojno v najkrajšem času dostavljati razne okrožnice ih navodila, zanemarjajo medsebojne sestanke, posvetovanja in pomoč pri vsakdanjem delu. Ta hladnost nekaterih odborov do Narodne milice, to njeno omalovaževanje potem onemogoča, da bi miličniki kljub vsej dobri volji s popolnim uspehom izvrševali svoje naločje v korist ljudstva.
A tudi pri nekaterih miličnikih so pomanjkljivosti, ki resno ovirajo Narodno milico pri izpolnjevanju njenih nalog. Prva napaka je, da mnogi miličniki vse premalo poznajo zakone naše ljudske oblasti, ki so orožje našega ljudstva v boju proti reakciji in
vsem ostankom protiljudskih sil. Površno ali pa sploh ne študirajo naših zakonov, od zakona o pobijanju nedopustne špekulacije in gospodarske sabotaže pa do novih zakonov, ki jih je nedavno sprejela Začasna narodna skupščina. Mnogokrat se opaža pomanjkanje samozavesti in odločnosti^ nekaka popustljivost in včasih celo strah, ki ga imajo nekateri miličniki do naših ljudskih sovražnikov, špekulantov, črnoborzijancev in drugih gospodarskih saboterjev. Ni jim še prišla v kri in meso zavest, da je naša nova oblast zares ljudska, da je za zmeraj odklenkalo gospodstvu špekulantov, protiljudskih zatiralcev in reakcionarjev.
Sleherni član Narodne milice se mora danes zavedati, da so vsi naši sovražniki težišče svojega protiljud-skega boja in kriminalnega počtNJa prenesli na področje gospodarske sabotaže in špekulacij, na dviganje cen, razvijanje črne borze in oviranja gospodarske obnove. Narodna milica mora danes poleg dolžnosti, da skrbi za osebno in imovinsko varnost, predvsem spoznati, da je boj proti tem sovražnim pojavom njena glavna in osnovna naloga. Razumljivo je, da se mora v boju proti tem sovražnikom kot vsi organi narodne oblasti naslanjati predvsem na pomoč množičnih protifašističnih in sindikalnih oi’ganizacij. Svojo moč mora črpati iz ljubezni in vdanosti naših ljudskih množic za novo domovino in za njeno izgradnjo in obnovo. Svojo odločnost mora krepiti iz mrž-nje našega ljudstva do vseh sovražnikov narodne enotnosti in saboterjev, ki skušajo preprečevati gospodarsko obnovo in normalizacijo življenja našega delovnega ljudstva. Svojo sposobnost morajo~spopolnjevati z neprestanim političnim in strokovnim izobraževanjem.
Naši odbori in Narodna milica morajo čimprej odpraviti vse dosedanje napake in pomankljivosti. Spoznanje in zavest, da so vsi naši sovražniki
prenesli boj proti ljudstvu predvsem na gospodarsko področje, mora takoj prežeti vse člane naše Narodng milice. Ta zavest bo našo Narodno milico usposobila, da bo s popolnim uspehom izvrševala pereče naloge, ki danes stoje pred njo, to ji bo končno omogočilo, da bo do potankosti izvajala v življenju vse zakone in odredbe naše narodne oblasti.
V tednu od 23. do 30. t. m. vse »Za našega dijaka«
Idrija. Proslava bazoviških žrtev na dan 8. septembra je zelo lepo uspela. Udeležila se je je množica ljudstva, zastopniki vojske s častno četo borcev, zastopniki okrajnega in mestnega NOO, vse organizacije in rudarji v celoti. Lep spominki govor in mašo zadušnico je imel g. dekan Janko Žagar, ki je opravil tudi molitve na grobovih padlih borcev, katere je ljudstvo zasulo s cvetjem. Ob koncu je spregovoril tovariš podpolkovnik iz VII. divizije ter se med drugim spomnil tudi tov. podpolkovnika Viktorja Lipuščka in njegovih soborcev, ki so padli v Španiji kot borci proti fašizmu.
Grgar. Tukajšnji odsek za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev poroča, da so bili v čaku od 6. IV. 1941 do 1. V. 1945 izvršeni v okraju naslednji zločini nemških in italijanskih fašistov: na najbolj nečloveške načine je bilo mučenih 162 mož, žena, otrok in starcev. Zabeleženih je 471 telesnih poškodb in 1133 omejitev osebne svobode, 777 požganih in porušenih poslopij, 1625 ropov živine, 1740 ropov živil, 2 ropa delavnic in tvornic, 686 ropov delavskega in kmetiškega orodja, 1636 izropanih komadov obleke ki obutve. Število konfinacij in rékvizieìj dosega 60, število poškodovane imovkie pa 361. Podatki o škodi se še vedno zbirajo.
V nedeljo 9. septembra na Bazovici
Spomenik v Bazovici, ki je bil odkrit v nedeljo v spomin Bidovcu, Marušiču, Valenčiču in Milošu. — Velika množica je prisostvovala svečanemu odkritju spomenika v Bazovici. — Iz vseh krajev Primorske so prinesli vence, da okrase spomenik bazoviških žrtev. — 6. sept. t. 1. ob grobu štirih bazoviških žrtev govori množici tov. Laureiti, tajnik SIAU.
»Primorska borba« izhaja tedensko v Ajdovščini.
Urejuje Albreht Roman.