,.Danica ' izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 jrl. 2o kr.. za retert leta ' gl. 20 kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto A gl. r,o kr.. za pol leta 1 gl. 80kr..za ' 4 leta90 kr.. akozadene na ta »lan praznik, izid«- ..Danica- dan poprej. Tečaj XLV. V Ljubljani, 25. sitsca 1892. List 13. Križanemu Jezusu. Serce moje k Tebi sili, Jezus ljubi. Jezus mili, K Tebi. možu bolečin! Križ mi Tvoj je tolažilo. Sercu bridkemu hladilo O terpeči Božji Sin' Iz ljubezni čiste zame, Težki križ si vzel na rame Ga poljubil, ga objel; Na morišče sam ga nosil, Nanj pribit še zame prosil, Vmerl. da mene bi otel. Ti neskončno si me ljubil, Da bi jaz se ne pogubil. Daš na križ se za me v dar; S smertjo dolg si za me plačal. A kako sem jaz Ti vračal. Sem li ljubil Te vsikdarV Ah! jaz Tebe sem ponižal: Sem te z grehom vnovič križal, Križal neusmiljeno; Ti ponavljal rane svete. Vreden Tvoje sem osvete; Pahnjen biti v pekla dno. 0 Zveličar! glej zgubljeno !NIe ovčico zapuščeno; Reši zlobe me volkov: Vse žalitve mi odpusti, -Pojdi v miru le!" izusti: Oproščen bom vsih dolgov. Jezus, Tebi vse je znano, Dušo Ti poznaš skesano. S križa milo zri na me; Solze žalosti pretakam, Odpuščanja prosim, čakam; Potolaži mi serce! Jaz ne prosim Te sladkosti. Daj jih onim. ki v radosti So ljubili Tebe zmir; Sprejmi vbogo dušo mojo Zopet za ovčico svojo, Bodi mili ji Pastir. Serce m^ie k Tebi sili, 0 terpeči Tezus mili; V Tebi le poC;^a naj. Ti si up moj. tolažilo. Ti mi bodi kdaj p'ačilo, Sladki Jezus! — ve..omaj. Sveti Križ. /,'a'losl'ir. Pozdravljen mi bodi prav globoko »t aerca. o blaženi les svetega Križa! Pozdravlja nii bodi, o predragi Križ! < kdo še ni bil p. njen od imenitnega, svetega Križa? Kako posel.no gine kristjana, ako v začetku svetega posta t« častitljivo znamnje vidi na oltarju, kot vedno, resno opominovanje do človeškega serca. da naj hiti k Njemu, ki je na križu vso kri prelil za zveličanje vesoljnega sveta. Kako slovesno-resnobno nam je pri sercu. ako se na Križ ozremo in njegovo skrivnost premišljujemo veliki teden, veliki petek, tisti preimenitni dan. ki je brezmadežno Jagnje Božje, naš Stvarnik, naš (¡ospod in Ol-rešenik na njem zaklical: „Dopolnjeno je!" in je tako v tem. ko je solnce svoje obličje skrilo in se zemlja v svojem stožerji stresla, srnert premagal in ubogemu, zagrešenemu človeštvu zgubljeno življenje zopet podelil. Kjer in kadarkoli zagledamo Križ. naše serce in naše misli nepremagljivo k sebi vleče, posebno ginjenje se nas polasti, pozdravimo ga v občutku svoje slabosti v globoki ponižnosti in prosimo ljubega Boga. da nam naj bo usmiljen in milostljiv. Kako lepa je bila torej navada pred na m cev, da so znamnje zveličanja sveta postavljali ne le samo znotraj po stanovanjih, ampak tudi na raznih krajih pod milim nebom, kar se zdaj zmeraj bolj poredkoma vidi. posebno po marsikterih gosposkih hišah naletiš pač sp:»tikljivih neverskih podob, man j krat pa podobe križa ali druzih spodbudnih slik. Modri verniki imajo radi podobo sv. Križa in druge svete slike pred seboj, ker s tem se pogosto spominjajo na zvišeno delo odrešenja in ob enem na edino potrebno, na glavni namen svojega življenja in bitja na zemlji. Prekrasen poleten dan je: v vsi častitljivosti priseva jutranje solnce na zemljo, in ti se podaš na ladijo in na morje. Ni dolgo in zgine ti spred oči »nha zemlja, zgine obrežje: kamor koli se oberneš. ne vidiš druzega kakor nebo in morje, in utegne te strašiti misel: oh, kaj I i bo, ako zadenemo na kako pečino, ali če nastane ogenj na barki, če kotel poči! — Pri enoterem jadranji lahko tudi dolgčas nastaja in tesno biva pri sercu... ali glej! kar neprevidoma v daljavi nekaj kviško moli iz morja: bližamo «c. mogočna pečina je in že smo blizo nje in jadramo mimo — o kako ljubeznjiv. nepričakovan pogled! Vse je po koncu in spoštljivo gleda proti robu, moški se odkrivajo, ženske poklekujejo. kajti — na verhuncu pečine st"J* sveti Križ. Čudno čutilo za premišljujoče popotnike: ladija se uška na nestalnih valov"., spodej je strahotna globočina, o kako je r^se življenje čisto v Božjih rokah! S kopernen.eni se ozirajo tje na rob. na Križ, na preljrtega Odrešenika. v čegar oblasti se nahajam« • v življenju in v sme rt i, čegar vsemogočna bese« a je zmožna nas milostne» obvarovati naglega pot «pa. In ako je uslišana naša molitev ter smo s ečno prijadrali do suhega, kako zadovoljne se čutimo! Kakor koli naj se nam pozneje godi v življenju. Križa na morskem robu nikoli pozabili ne bomo. — Večer je. pot nas pelje skoz dolg, temen gozd: del j ko gremo, bolj je vse tiho in mirno, ter nam tesno prihaja pri sercu in zdi se nam kakor bi ne bilo varno, vsak šum zbudi v sercu nemir. Kar poslednjič pridemo na planjavo in — pred nami stoji precej velik Križ s podobo našega (iospoda in Boga. Pri sercu se nam zlajša, pokrižamo se in morebiti še pokleknemo in nekoliko pomolimo ter se zročujemo vsemogočnemu varstvu ljubljenega Zveličarja. Poživljeni gremo dalje, dokler ne dospemo do človeških stanovanj in do svojih ljubljenih domačih. (Pustimo strastne hribolazce, kteri bi z enakimi svetimi občutki sveti Križ počastili, kadar po mnozih trudili prikobacajo do verha visokega hriba, ako imajo vero in bi Križ našli na verhuncu, če bi ga jim kdo bil postavil. Toda popotniki te verste le prevečkrat morebiti še celo službo božjo zanemarijo ob nedeljah ali praznikih, da le svojo strast napasejo in lazijo na hribe, ali pa letajo za divjačino na lovu. Tako greše zoper cerkveno zapoved in se torej tudi veli krat ponesrečijo. Poslušajmo, kaj pisatelj dalje nasli-knje.) — Korakamo po poljih in travnikih: marljivo stopa pridno kmetiško ljudstvo v semanji obleki, da v nedeljo ali praznik pride še o pravem času k božji službi: vera in vest jih priganja, da tudi v manj prijetnem vremenu dopolnijo svojo dolžnost. Stoji pa sredi na polji sv. Križ, in kako v resnici lepo in ginljivo je, ko stari in mladi z vso spoštljivostjo skazujejo češčenje Gospodu Odreseniku, mnogi tudi še pokleknejo in obmolijo očenaš, češčenamarijo. — Otožen dan mesca listopada je in zdi se, da vsa narava nam kliče: „Vse posvetno je minljivo! Minuli so lepi poletni dnevi, gole so drevesa nam pred očmi. pozebuje zelenje: tudi mi bomo zveneli in odpadli kakor listje z drevja, kakor cvetje na polji." Tako in še veliko obšir-niše premišljujoč pridemo do vrat mirodvora. Resnobnih misel stopimo na ta kraj miru in po-čivanja, ki je po blagoslovljenji sv. Cerkve posvečen. Pohajamo ob grobih teb, ki so že pred nami poklicani v večnost in kterih trupla tukaj čakajo velikega dneva \esoljne sodbe. Tukaj vštric počivajo prijatelj in sovražnik, mlado in staro, ubogi in bogati, in čakajo trobenti nega glasa, ki jih bo poklical iz temnega groba. Tu počivajo naši ljubi starši, počiva mož, žena, bratje, sestre in otroci, ki jih je v cvetu njih dobe smert pokosila: prijatelji in dobrotniki, ki so v svoji priserčni dobroti bili morebiti začetniki naše sreče. Da tudi mi k njim pridemo, to čisto dobro vemo, samo da ne vemo, kdaj in kako? To je Gospod življenja in smerti v svoji neskončni modrosti sebi prideržal... Strah in groza bi nam utegnila kosti in mozeg pretresti, ako pomislimo, da tudi mi bomo tukaj enkrat —- morda kmalo — prah in pepel: — vender — počasi, ljubi prijatelj ! Ozrimo se malo krog sebe. Kaj vidimo razun premnogih grobov na mirodvoru? Sveti Križ, veliki Križ se v nebo dviga. Ta je kakor srednik med Bogom in ljudmi in med množico tisučerih in stotisučerih, ki tukaj vstajenja čakajo. To je znamn je odrešenja vesoljnega sveta, znamnje častitljivega vstajenja. Pač da, bridko nam bo res, ko hodimo tukaj med grobi; toda naš strah, naša bridkost ima svoje meje: ne obupujmo! Priporočili smo drage svoje usmiljenju Božjemu, zdaj pa gremo in skesani pokleknemo pred podobo križanega Zveličarja, potožimo mu svojo revščino in težave in Njemu zaupljivo priporočimo svoje življenje in svojo smert. Naše serce je polajšano, zmanjšane naše skerbi in bridkosti, težek kamen se nam je odvalil, celo še misel na strobnjenje naše v grobu se je zgubila. Zares, o sveti Križ, ki je svoj dan Zveličar s veta umiral, umeri na tebi, ti si sladko tolažilo in zvezda upanja revnemu popotniku na zemlji! Na-te se oziramo, kadar nam serce kipi od veselja; k tebi se oziramo, kadar nam žalost gloda na duši. Tebe priserčno častimo in objemamo v zdravji in bolezni. In kadar pride tehtna ura in resnobni trenutek, ko bo nam stopiti pred sodbo Božjo; takrat — o takrat nam, ljubi Jezus, podeli še moč, da s svojimi trudnimi rokami še enkrat objamemo tvoj Križ, Tebe s kopernenjem še enkrat poljubimo in s svojim Bogom spravljeni se v miru ločimo s tega sveta. Jan. Repič.") JAKOB, po usmiljenji ¿ožjem in aposteiskeg-a sedeža milosti knezoškof ljubljanski, t se hi vernikom tvoje škofije pozdrav in blagoslov od Gospoda in Zveličarja natega Jezusa Kristusa! (Dalje.) 4. Toda nedeljo posvečevati ne ti rja le pretesna zveza dneva Gospodovega s častjo božjo, z našim stvarjenjem. z našim odrešenjem, marveč tirja to tudi naša lastna sreča Mislimo si, kako bi bilo. ko bi nas nikdar ne klical zvon v hišo Gospodovo, in bi nikdar ne prišla nobena beseda verskega poduka nam do ušes: ko bi otroci in podložni nikdar ne slišali, kako morajo stariše in predstojnike spoštovati, jih vbogati, jim v sili pomagati; stariši in predstojniki pa nikdar, kako morajo skerb^ti za dušno in telesno srečo sebi izročenih; — ko bi se ljudje nikdar ne odvračali od umora in uboja, sovraštva in jeze in hudobne volje — ko bi se nikdar ne učili ceniti svoje telo kot nekaj svetega, čislati in varovati svojo in svojega bližnjega nedolžnost, spoštovati in čuvati svetost družine in sv. zakona, in zato berzdati misli, želje in strasti — vzemimo, da bi se nikdar ne svarilo pred tatvino in goljutijo, pred zatiranjem ubogih, vdov in sirot, pred zaderževanjem tujega blaga in zasluženega plačila, pred poškodovanjem in prevaro bližnjega; vzemimo, da bi se nikdar ne jemalo v varstvo še veliko večje dobro človekovo: njegova čast in njegovo dobro ime, ampak bi se brezskerbno prepuščalo hudobiji in zlob-nosti: krivi prisegi in krivemu pričevanju, neutemeljenemu sumničenju in krivi sodbi, obrekovanju in opravljanju, dvojezičnosti in podpihovanju itd — *) Obkrajšali po ..Norbert. BI. ' št. 1S92. Vr.i mislimo si vse tako, in zemlja bo postala jama razbojnikov, roparjev in morilcev, grešna mlakuža! Laho je norčevati se iz obiskovalcev cerkva, kričati zoper posvečevanje nedelj in se za to nič ne zmeniti, dokler nas še varuje blagoslov tega posvečevanja. Toda gorje človeštvu, ako zabrede kedaj tako daleč, da se splošno odvadi in pozabi posvečevati nedeljo. Ako se dalje človeški pogled, bodisi vsled mučnih skerbi, bodisi vsled mičnih zapeljivosti vedno le vlači v nizko obzorje časnosti. nikdar pa se ne povzdigne k Bogu, največji dobroti; in ako se vest ne ohrani vedno živa in občutljiva in z ozirom na tistega, ki vse vidi in vse sodi: potem človek zdivja, in sebičnost in naj-surovejša brezobzirnost vlada njegovo delovanje; brezobzirnost nasproti Bogu in njegovi postavi, brezobzirnost proti sebi in svoji lastni nravni veljavi, brezobzirnost proti svoji družini, brezobzirnost proti bližnjemu. Kolikor manj se ji je bati. toliko brez«.bzir-neje se kaže. Ako je naposled človek naprej in naprej vprežen v delo in opravilo in ako se nikdar ne more izter-gati iz ternja in osata vsakdanjega življenja; ako nikdar ne posije v njegovo serce žarek tolažbe in upanja na srečnejše stanje po tem trudapolnern življenju, tedaj zgubi na zadnje vero v samega s^be. poniža se do tovorne živine ter zgubi vso zavest, da je rojen za višje ter da mora hrepeneti po višjih, nadzemeljskih, neminljivih stvareh. Kako vse drugačen pa je človek, ki posvečuje nedeljo in vidi zopet in zopet v nekervavi daritvi sv. maše poterjeno, kako silno da je Bog ljubil svet. in torej tudi njega, da namreč celo svojemu lastnemu Sinu ni prizanesel. ampak ga dal za nas vse < v smert i: M Koliko tolažbo in koliko vdanost, koliko vstrajnost in moč, da, smemo reči. koliko junaštvo mu vdahne pridigar, ko mu kaže na terpljenje Gospodovo in na bridkosti njegovo preblažene matere ! Koliko olajšanje čuti stiskano, grešno serce. ako čuje. kako velikodušno je odpustil Gospod sveti Magdaleni, ubogemu razbojniku, in da se more tudi on sam nadejati enakega odpuščanja in enake ljubezni po vrednem prejemu zakramentov sv. pokore in sv. Rešnj. Telesa! Kako bogato življenje čednosti se zasaja. ako se nam stavi pred oči vzgled Gospoda in njegove deviške matere! Da le eno omenim! Vsa dela duhovnega in telesnega usmiljenja: nevedne učiti, žalostne tolažiti, krivico voljno terpeti, razžaljiveem iz serca odpustiti, lačne nasitovati. nage oblačiti, bolnike obiskovati, mertve pokopavati itd. — vse to se sadi in gradi, krepi in goji z besedo božjo, ki se seje pri nedeljski službi božji kot božje seme v naša serca. Vidite torej, predragi v Gospodu! posvečevanje nedelje tirja naša lastna časna in večna sreča, sreča posameznikov, kakor tudi cele človeške družbe: t» je. naravnost rečeno, dolžnost samoobrambe in tirjatev kerščanske pravice. Ali kako se hočemo hudega varovati in dobro delati, ako zarnetavamo milosti poduka. molitve, sv. zakramentov, ki nam jih ravno nedelja ponuja? Nečem te misli še dalje razprezati; le eno bi še opomnil. Že mnogokrat so prišli k ineni možje iz tacih fara. ki so bile zavoljo obžalovanja vrednega pomanjkanja duhovnikov popolno brez dušnega pastirja. (Žal i bog, da se mi vkljub moji najboljši volji tudi sedaj še ni posrečilo, vseh fara zastaviti.) Ti »j Bom. K. 32. možje kazali s«» navadil«» na to. kako težko jim de. a ko njihovi otroci odraščajo brez pravega in rednega poduka v kerščanskem nauku, in kak" slabe nasledke ima to za « elo občin«». „Nečejo nas nič vbogati." tak" so tožili: „včja mladina nam popolno obdivja. in n-* morein" je b -rzdati in strahovati. Sami je ne moreino p«"«luč»-vati. k« r ne utegn»'iiio. pa tudi nimamo rie spr»-tn»»sti n- \vljaw Ak<» pošljem«» svoje otrok»4 in posle k službi božji v kak«- sosednj«» faro. se ali drugo» 1 {»»•tikaj". ali pa celi v«'č»*n službi božji in skerbi /a duš» - Ž»- se«laj. in vkljui» temu. »la si prizadevamo nedeljo p<-sv»«Vvati. je dovolj slabo na svetu. Kaj bi š** I»- bilo p. t» in. k" bi se to posvečevanje popolno zanemarilo V «halj«- na?! • Ogled pc Slovenskem in dopisi. Ljubljana. iZlata maša pr»*č. P. K v sta-h i j a. * Prelepa slovesnost se je sv. Jožefa dan obhajala v <•• rkvi čč. oo. frančiškanov pred mostom: prečast 1K v s t a h i i .1 »j ž e 1 0 z i m e k so ta dan praznovali >voj.> zlat»» mašo ali ."»oletni« o; odkar so bili posvečeni »!_' sušca 1 >42i. Ob -'ih seje pričelo sl» vesn......rkven»» opravil«». pri kterem je bila cerkev v pravem pomenu natlačena z verniki. Ko je polna azistenea v»»«lila zlatomašnika pre«l veliki oltar, kakor tudi p" opravilu gred»"* po «erkvi nazaj so se častitljiv»» oglasile velikanske orgije in peli so izurjeni pevci prav čversto na koru znano pesem za tako prilik«"», ki je bila pa za zlato mašo nekoliko prerav-nan t. n pr : Zlat»»mašnik. hod pozdravljen! l'riš-1 je Tvoj častni dan: Si v duh»»vstv»» bil postavljen. V frančiškanski red odbran. Pas« I si z )e«lj»'» resnice S»*ralinske nas ovčice. Ljudstvo v«»»lil in učil. Vsim naj lepši zgled si bil Zdaj v svetišče veličastva Zlatomašnik serčno greš. Vrata novega bogastva Verni čedi spet odpreš: Svet Frančišek naj Te spremi. Jagnje Božje v roke vzemi. Milost prosi za naš red. Mil»>st za vesoljni svet! Po poklicu sv. Duha je prečast. g. dekan in župnik Flis v izverstnem g«»voru najprej omenil, kako je bil zlatomašnik varh — kustos — podoben v svojem življenji in djanji sv Jožefu, zvestemu varhu. potem je pojasnoval: zakaj je zlatomašnik Bogu «lolžan hvalo in našteval nektere splošnje milosti sv. vere. za ktere je vsak "»oletnik Bogu dolžan hvalo, potem bolj posebne milosti mašnikov in redovnikov sploh, in slednjič še posebne milosti, ki jih je prejemal pričujoči zlatomašnik sam Med poslednjimi je povedal, kako je bil P. zlatomašnik še kot mlad šolski mladenček v prav očitni nevarnosti, da bi bil na potu iz Novega mesta domu grede v hudi zimi zmerznil; zgrešil je o gostem sneženji po noči pot in prebil je že kake tri ure zmerzujoč leže v snegu pod smreko; v tej sinertni nevarnosti zasliši glas: Pojdi naprej (po tej in tej potil; — vstane, gre in v kratkem j»3 prišel do hiše znanih ljudi, namreč svoj«' tet»\ kteri s<» vsemu «unerznjenemu in terdemu pom<-č skazovali. ga greli itd., da je zopet okreval in prišel k moči. Očitno je. da je bil njegov angelj varh. ki ga je rešil ter je mladeneč dosegel namen in pristopil v redovni stan. kterega mu je bil Bog namenil. Kakor sploh, tako je tudi pri sv. maši P. zlatomašnik pokazal, da je še popolnih duhovnih in telesnih moči Po zahvalni pesmi je zlatomašnik spred oltarja množici dal sveti blagoslov. Pri sv. opravilu je bilo tudi več odličnih civilnih gospodov, kakor mestni župan, okrajni glavar, gg. ključarja in drugi. Prav prijaznega pogostovanja so se vdeležili prevzvišeni gospod knez in škof, oba gg. prošta z večino kanonikov in z drugimi odličnimi gospodi Posebnega spomina vredno je, da so s prečastitim jubilantom vred bili pričujoči l zlatornašniki. namreč prošt dr. Anton Jarc. uršul. spovednik Mih. Potočnik in župnik Jan. Potočnik Brezovški Drugi samostani so bili zastopani nekaj osebno, nekaj po prelepih čestitkah, kteri h je bilo zelo veliko število došlo od raznih stanov in oseb. Premilostni gospod knez in škof so pri napit-niei prav ginljivo pojasnovali. kako lepo se strinja tega dn«" slovesnost s praznikom, ki se ravno obhaja, namreč sv. Jožef. kakor se imenuje tudi prečast. P. jubilant Evstahij po svojem k»*rstnein imenu Primerjali so s sveto na za reško Družino družine samostanske Pojasnovali so posebej, kako se je Sin Božji v svojem življenji na zemlji sv. Jožefu v oblast dal: takošno oblast imajo tudi mašniki in jo vživa P. zlatomašnik že ">o let. Ta prečudna skrivnost se nadaljuje v sv. Cerkvi vse stoletja: na mašnikove besede se namreč Bog Sin tako rekoč pod verze in pride na oltar pod podobi kruha in vina. Očitna je torej prečudna skrivnost «jčitna velika oblast, očitna čast mašništva v sv»*ti Cerkvi. — Mestni župan je jubilantu napil in zahvalo za toliko delavnost izrekel v imenu ljubljanskega mesta; gospod okrajni glavar pa tudi v imenu okolice, ktera se obilno vdeležuje redovnih dobrot, in ozerl se je pri tej priliki posebej na zasluga frančiškanskega reda zlasti v Bosni, kjer je pod vlado turško toliko preganjanja terpel. kri prelival, vender ostal v deželi, — da se ni popolnoma iztrebilo kerščanstvo. Očitno je, da je taka serčnost redovnikov sv. Frančiška tudi na našo deželo koristen vpliv imela. — Prečast. P. gvardijan. tudi „Jožef." je kot sedanji oče samostana prav lično obernil pozornost na „očete." na premilostnega višega očeta škofa, na mestnega in okoliškega „očeta," ter na zlatomašnike in druge slavne gospode, ktere je z napitnico počastil Tako je bilo vse veselo o ginljivi zlati maši prečastitljivega P kustosa Evstahija Ozimka, kterega vse ljubi in spoštuje. Od ijorenjske strani. 4. marcija. (Skromni duševni venec na grob preč rajnega bra-slovškega dekana, gosp. Lorenea Potočni-ka.i „Slovenec" in „Danica" sta prinesla prav ganljive poročila o prerani smerti in pogrebu blage duše. preč. v gosp. dekana Lorenea Potočnik-a. Ti spisi najdli so med gotovo prav mnogimi prijatelji in što-vatelji rajnega tudi v duši pisca teh verstic mil«» žalni odmev. Ker je za znance, prijatelje, sorodnike in častilce kakega blagega pokojnika nekako tolažljivo. ako ga jim kedo kliče v spomin, toraj storim to s pričujočimi versticami tudi jaz. akoravno poinilujem. da ne bom ravno kaj posebnega zapisati mogel. Z rajnim blagim g. Lorencem poznala sva se od mladinskih let. L 1>4>> za vnelo je bil«» mnogo mladih ljiiM s posebnim domoljubjem; tudi marsikaka serčna prijateljska vez se je takrat osnovala, ki se ni raztergala od takrat nikdar več. Enako je bil«• tudi z blagim pokojnikom in z inanoj Kakr.r je znano, rodil se je ranjki gospod Lor. Potočnik 1. 1*27 v Zaspem. katera fara stoji blizu blejskega jezera; v onem zmed najlepših krajev naše slovenske domovine. Po doveršenih latinskih šolah v Ljubljani stopil je kot bogoslovee v slavno Lavan-tinsko škofijo o pričetku šol., leta ao. Součen«i in verstniki bili so mu zelo nadarjeni gg. mladenči. ki so pa tudi svoje lepe zmožnosti vporabljali in obračali le v dobro, in bili toraj posebni ljubljenci slavno-znanega svojega knezo-škofa Ant. Mart. Slomšek-a. Kdor je duha in načela tega prestavnega cerkvnega odličnjaka in kneza v pravem pomenu te lepe besede poznal, ume. da je že s temi malo besedami o rajnem gosp. Potočniku in njegovih če. gg. sošolcih veliko povedanega. Razmere one d«"«be bile so za mladenče zelo kritične; rnarsikaki g. bogoslovee je še omahoval, ali bi >e posvetil duhovskemu poklicu, ali pa se podal nazaj med svet: zato so bili pa višji pastir tudi oprezni in ne prenagli s podelitvijo duhovskih redov. Z verstniki rajnega g. Lorenea. tedaj tudi z njim. bili so pa tako zadovoljni, da so jih pri skušnjah I. semestra v II letu posebno pohvalili, ter jim konec leta kot posebno odliko tudi že male blagoslove (minores) podeliti obljubili, kar se je tudi zgodilo. Kot bogoslovee je prišel rajni skoraj vsake počitnice v naš kraj k svojemu predragemu součencu L. J. za kaki dan na oddih; snidla sva se o teh časih tudi midva prav pogostno; imel sem toraj priliko natančno spoznati njegov plemeniti značaj, in prav zelo sva si postala med seboj naklonjena. Ko je postal mašnik in odšel v službo, sem le re«lko-kedaj prišel z njim v osebno dotiko. čul sem pa mnogokrat kaj lepega in hvalevrednega o njem. in ostal mi je vedno v prijetnem spominu. L. 1**1 nahajala sva se oba med Rimskimi romarji, pa ne vedela drug za druzega. Prav zelo sva se toraj eden druzega zaveselila. ko sva se neki dan sloveče tri-dnevnice v baziliki sv. Klemena čisto nenadoma srečala pred imenovanim svetiščem. S«' ve. da bi si bila imela mnogo povedati po tako dolgoletnem raz-stanku. za kar vender ni dovolil čas. L. 1**5 potoval sem po opravilih že pozno v jeseni skoz zgornjo savinsko dolino. Prišedši v Gornji grad okrepčal sem se nekoliko v neki gostilni, potem pa sem nameraval iti pozdravit dobrega starega prijatelja in dekana, preč. gosp. Lorenea. Prijazna kerčmarica mi je ponujala še vina. na kar ji rečem: Sel se bom poklonit vašemu preč. g. dekanu, in tam bo morebiti treba zopet piti: na kar mi priljudno odverne: da. če pa greste k g. dekanu, tam bo pa že prav gotovo moralo biti tako. In potem mi jih ni mogla nik««M d»sti pre-hvaliti, kako dobra in blaga duša da s<» Med drugim mi je tudi pravila, da so im«di svoj.-ga zelo star«-ga očeta pri sebi. kako zel«» da so jih g. dekan spoštovali, da so morali oče sedeti vsaki dan pri obedu na pervem. častnem mestu njihove mize. da so morali oni vsako jed vselej pervi v/.eti. in tak«.» / bilo. če so se snidli še tako imenitni gos*i v far««vžu na ««bed. Povedala pa mi je tu ii. da so starček nedavn«» šli na svoj dom v Zasep na «iorenjSvo. «.»n li pa kmalu utnerli. K<> pridem nato v far«.»vž. prav za prav v sprednji oddelek grajščine. me j«* g »sp. l"kan tako prijazno spr».'jel. kakor bi me bil komaj pri«*akoval Koj me je povabil, ker je bilo že pr*«-ej p««zn«» ¡»<•-poldan, naj pri njem prenočim: pa ker se mi je zelo mudilo napr-j jn sem moral odkloniti vabil«» ikazal je koj prinesti dobre kapljice, p- slal pa ♦•!» en-m tudi na pristavo, če so k«»nji d«.»ma, «la bi m«" {»eljaj.-vsaj en čas pospremil. Se ve. da sva si po tak«» d«»lgih letih imela mnogo mnogo pov-da*i. Jaz sem ga častil kot gosp. dekana, a djal mi je: Saj sva bila nekdaj pobratima: le ponovina bratovščin«»' Pogovor je med drugim nanese] tudi na njegovega rajnega očeta Pravil mi je. kako zelo jih j«? «-d-jovarjal in jim branil, naj ne hodijo domu. pa jih kar ni bilo za uderžati več. Djalisoinu: ..Yidi> Lorenc. jaz znam tukaj umreti, ti se boš pa premaknil morebiti kam odtod, in potem bom ostal sam tukaj Le pusti me. da grem' In šli s«« res umret domu. S-d mi je gosp. dekan na mojo prošnj«:» tu ii pokazat sprelepo ta m«» cerkev, posvečeno slovenskemu ap st- lu sv M««h rju in njegovemu «lijakonu sv. Fortunatu Kar s*«rmel sem. viditi v tak«» skritem gorskem kraju tak«« j-r«-krasno svetišče, ki bi bil«» kinč vsaki «vsarski rezidenci. Mislim, da mi j«- tudi p«»v«-d:d. kateri ljubljanski knezo-škof so jo dali sozidati. Nameraval men«h v Ljubljani poleg stolne «-«Tkve na prostoru kjer s«-naše «Ini prodaja moka. zgraditi >•• eti » cerkev. kar mu pa je neki prijatelj o Is vet oval. pač t.a mu za izpolnitev blagega namena pr «llagal «i»rnjigral. k¡**r imajo ljubljanski gg. kn«'Z«»-škofj'- sv«»jo grajščin«» in velika posestva. Po t«'in nasvetu -v bil « *u«li zgodil«). Poleg lepe cerkvene /gradbe • katera je vcnčaua z visoko kupi«» : {»oleg !«*pih alta rje v. slikanih «»k«*n itd. «»zeli sem se tuli na velik«? «»rgl|e. •• kavrih mi je rajni slavni g«jsp. Gr«.'g«>r Rihar pravil, «h je takr.it ko so bile blagoslovljene, on s pevstv«»m ljubljanske stolne cerkve p«*rvi z orgljaniem in petjem :» »ma«rral proslavljati slovesno Rožj«» služb«» Povelal mi j«- «j dekan tudi. «la ima ž«' zelo starega «»rganista in «la bi sicer želel premembe. pa dostavil je: t'e |;»g po terpi z njim. zakaj bi jest ne V P«:« pre«*ej «I «Igi p«»mu«ltii v Gornjem gradu pospremil me j«; potem Olagi g«»>p dekan z vozom tje doli prav blizu sv Frančiška pač nisem mislil. k«» sem se od njega poslovil, «la ga vidim zadnjikrat v življenju. K«« se je od tam premestil za dekana v Braslovče. mi je obudilo to vnovič želje, obiskati ga še enkrat in to tem bolj. ker mi je bila s tem tu«li prilika dana. porositi z blagoslovljeno vo pismeno mnogo občevala. Nepričakovana smert pre-blagega prijatla Potočnika naredila je čez ta račun sicer križ, želje pa mi vendar ni udušila, da bi rad stal enkrat oli grobu obeh teh sloveči h pokojnikov, ki sta bila v r^snin pravi kinč in ponos duhovstva po rajnem knezo škofu A. M. Slomšek-u prerojene slavn»' lavantinske škofije. Se mi bo li kedaj ta želja spolnila, ne vem: to me pa vender ne overa. iz daljave jima zašepetati tihi zdihljpj in serčno vošilo: Sladko počivajta oba v večnem miru svetih nebes! J. L Podratitovski Iz Krope. lil. sušca. (t Helena Ažmanova.i Kvaterno nedelj»». I rs. t m., smo pokopali tukaj spoštovani» Heleno Ažman. mater obeh gg. župnikov iz Gorjan in iz Fužin. Pokojniea j«» bila vzor pobožne kerščanske žene in dobre matere — Sicer majhine postave in vedno slabotnega zdravja na telesu, je pa skazovala toliko bolj močnega »luha in jekleno stanovitnost; kar je oboje izviralo iz njene terdne, žive vere. — Maloktera žena je imela toliko terp»*ti. kot ona. pa tudi maloktera je tako voljno križe prenašala. kot ona. Vselej je rekla pri naj hujših udarcih z Materjo Božjo: Pekla Gospodova sem. zgodi se mi po njegovi besedi! Kadar so možaki jokali, je ostala mirna; ko j»* bilo vse zbegano, ona ni obupovala, temuč je storila, kar staji vera in razum narekovala Bila je zares močna žena. Ko so moža pripeljali domu z zlomljeno nogo. ga je serčno brez joku sprejela; ko so ji drugikrat sina prinesli tudi' s pohabljeno nogo. mu je mirno stregla; ko je kolera prišla v hišo. se je ni ustrašila: ko je ogenj pretil hiši. ko je po vodenj žugala delavnico odnesti, ko so prišle denarne zgube: ona serčnosti ni zgubila! — Pri vsaki nadlogi je storila, kar je bilo v njeni moči; ali še večje v Boga zaupala, in vs.-lej v goreči molitvi pomoči in tolažite iskala. Kar ji je časa ostajalo čez njena dolžnostmi opravila, ga je za molitev in božjo službo in za dobra dela porabila. — Njena naj ljubša pot je bila h kapelici do Naše ljube Gospe milostnega Serca. lam je rele ure premolila, tain si je tudi velike dobrote izprosila ha sta si oba sina. ki sta od petero otrok še < stala, »luhovski stan izvolila, je pač le njenim prošnjam ; ripisovati. Pa je bila tudi sama «•d moči pobožne m»»litv** tako prepričana, da je večkrat p kla Nikoli nisem kapelišk^* Matere Božje kaj pr >sila. »la bi me n»- bila vsaj deloma uslišala ! — Sama v strahu i; »žjem izrejena. je tudi svoje otrok»- tako odredila: še več pa |e za njih dušni in telesni blagor molila — Bila je tudi zelo usmiljenega serca in j" revežem po svoji moči rada pomagala Bolnike jo p»»gosto obiskovala, pa jim je zraven telesne mil» ¿»'-¡nje tudi duhovno delila, ko jim je kaj pob»-žre g;i brala ah od pridig kaj pripovedovala. Imela J" nami -č >;|i,o »l..b»-r sp.-niin. da si je lahko zapomnila. kar j" slišala ali brala: imela je pa tudi do za»!njega zdrav»- «-či. da j- brez očal prav gladko brala In kakor bi ji bil h»»t»*l Bog že tukaj njeno zaupanje nekolik»» poplačati, ji j»- večkrat tudi po->♦ bn » srečo naklonil p.da je tako srečna. da je oba sina k novi maši spremila: g. J ar*-za jo. avgusta iv Kropi: g. Smina :» avgusta 1 s7«J na Dovjem. D« »segla jt* T u« t i redko srečo, da j»' bila pred 4 leti « junija v domači župnijski cerkvi od sta- rejšega sina k zlati p»»roki poročena! - Pokojniea je rada in pogosto ss. zakramente prejemala: zato ji j»* Bog tudi na zadnje to tolažbo dodelil. Kvaterni petek zjutraj je prejela še sv. popotnico in druge zakramente umirajočih, in že opoldne tistega dne je prav mirno, brez kakega hudega boja v Gospodu zaspala. Pogreb njen je bil stanu primeren in prav gin-ljiv. Razun domačih dveh gospodov so jo spremili k večnemu počitku sosednji gg. duhovni z Dobrave, Kamne gorice, Radoljice in Bohinjske Bele. Sinova duhovna sta šla perva za kersto z očetom v sredi. In dasi je zelo snežilo, je bilo vender silno veliko pogrebcev, ki so jo spremili na pokopališče k sv. Lenartu, kjer čaka prihodnjega vstajenja! Marsiktero oko se je solzilo pri njenem pogrebu; marsikter revež bo tudi pogrešal svojo tolažnico; marsikter pa bo tudi hvaležno obiskal grob svoje dobrot niče. Če na kteri grob. na tega se pač po pravici sme zapisati: Dokler bo slovenski narod imel takih mater, mu tudi duhovnov manjkalo ne bo! Sarajevo. 7. sušca. Dr. A. J. Ravno oddal sem svoi list, pa mi je prišel Vaš; danes pa sem dobil poslano (52 gld. intenc. in darov); vse se bo koj razpečalo. Včeraj smo kupili hišo bližnjo naši ubožnici z malim vertom. Dobili smo jo za 2000 gld. (poprej je pa zahteval gospodar 2600 gld.) Sv. Jožef nam jo je oskerbel in bode se počasi odplačevala s stanarino. Začeli smo zidati semenišče. Škoda, da človek tudi strokovnjakom ne more vselej verovati. Vidi se., da bo začeto delo dvakrat toliko stalo, kakor so nam pa prej govorili in poštevali. Na tako velik trošek pa nismo pripravljeni. Ako nam Bog prav posebno ne pomaga, bi se krnalo vresničilo: „coepit aeditieare sed non potuit consumare." ]z Bosne. (Zvonček sv. Jožefa na njegov god.) Naj še rnilo pozvončka, proti koncu meseca sv. Jožefa in pohlevno naznani slavljenje in češčenje ženina brezmadežne Device Marije, varha in rednika Kristusovega, v njegovi novi katoliški župniji in velesiroinašni cerkvi, v Prjedoru. Štirnajst dni pred praznikom sv. Jožefi je neka oseba šivala in prenarejala stare bogoslužne oprave, podarjene tej preubogi cerkvi. In kolikor je bilo moč. se je priredilo v porabo in za olepšavo siromašnega oltarja. Vsa cerkvena revščina se je očistila.; samo polenastih, za vsem nedostojnih dervenih s večni kovni bilo moč olepšati; kajti pri Vas bi jih še k merliču ne hoteli postaviti. Žalostno omarico — tabemakelj stanico živega Boga, Kristusa Jezusa, smo s starimi bojaniir.i tkaninami malo ogernili, podobo sv. Jožefa z zelenim mahom okinčali in z bojanim papirjem. Pri napravljanju tekle so solze tuge in žalosti, ker bolje, dostojnije ne moremo oveličiti in okinčati vidno in dejansko toliko vzvišenega Svetnika in ..patrona." Mislili smo. kako za morejo to učiniti po druzih krajih, koliko drugod cerkve mnozih reči imajo, celo odveč; tu pa premalo. Tolažili smo se. da morebiti se še kedo usmili revne cerkve sv. Jožefa in nas milostno vsposobi za veliko noč in za praznik varstva sv. Jožefa. tretjo nedeljo po veliki noči. da jo moremo lepše vrediti in bolj častitljiv pogled ji dati med dru-goverci tukaj, ki večje praznike tudi prihajajo v našo cerkev. — Ipak praznoval se je svetek župnijskega patrona sv Jožefa slovesno. Presvitli biskop, administrator apostoljski banjaluške biskopije, poslali so v pomoč tajnika svojega že prej ta dan Popoldne, v petekr došli so verni naseljenci Slovenci in moravski Sla veni k izpovedi; potem bile so večernice. Sv. Jožeta dan začelo se je zgodaj izpovedovati, ob Sih med sv. mašo bilo je skupno sv. obhajilo. Med vabljenjem z zvonom k veliki — slovesni službi Božji gromeli so topiči in v mestu povpraševali so drugoverci: „Šta imadu za jednu slavu danas katoliciV" Kmalo seje razvedelo: „Danas svetkuju katoliei sv. Josipa, zaštitnika crkve svoje.u Ob l()ih začela se je glavna služba Božja z izpostavljenim Najsvetejšim, luči je precej veliko gorelo. pevci so lepo pevali; osobito je pa slavil sv. Jožefa iskreni mašnik in velenadarjeni cerkveni govornik Pater Anton Palinič; marsiktero oko se je solzilo in mnogi so govorili: „Tako in toliko o sv. Jožefu še nismo slišali.41 Jedro i snov sv. govora: Sv. Jožef, čisti ženin bi Device Marije; namestnik Očeta nebeškega Kristusu na zemlji; Jezusov odgo-jitelj, varh in rednik; — pervi za Devico Marijo zvedel za učlovečenje Božje: — pervi za Božjo Materjo zagledal novorojenega Zveličarja sveta, pervi za Marijo Devico Ga sprejel v naročje; — Z Jezusom in Marijo delil uboštvo. težave, žalosti in veselje — Presrečna smert njegova med Jezusom in Marijo. — Slava in vzvišenost njegova v nebesih. — Patron sv. katoliške Cerkve in te župnije in cerkvice. — Pomočnik stanovom o vseh potrebah, osobito pa v smertni uri. Po cerkvenem govoru je mašnik Gospodov pokleknil pred oltar in iskreno z zbranimi vernimi molil za vse dobrotnike te preuboge cerkve več oče-našev in zdrava Marij. Blagor veledušnim dobrotnikom te cerkvice sv. Jožefa! Že samo na sebi so veliko dobro delo storili, za ktero jim bo Bog obilni plačnik in sv. Jožef mogoeni priprošnjik; zraven pa že prej. ta sv. dan in nadalje opravlja hvaležno in verno ljudstvo z duhovnim pastirjem iskrene molitve za nje. O sv. Jožef! ti vidiš potrebo te Božje hiše tukaj, ti veš za siromaštvo njeno in nemoč župljanov : sprosi obilnih blagodušnih dobrotnikov! Sveti Jožef, sprosi nam vsem zdravega in zadostnega kruha za dušo in za telo! Milosti Litrske Marije Device. Pod napisom: rTri dni v Lurdih" je listič „Eeho T L. Frau von Lourdes" št. 3. lč>U2 prinesel prav zanimiv spis. ki med drugim pripoveduje tole: Duplina Marijina je obležena. Viharna molitev vedno močnejši, zmeraj bolj presunljivo in ginljivo zaupanje. Poslednjič kaže, da Kraljica nebes in zemlje se u laja Mašnik na leči oznani pervo ozdravljenje in kakor zmagoslavna duše pretresljiva pesem se razlega „Magnilikat" po dolini Vse je v gnječi Ne-popisljivo življenje prešinja veselja in hvaležnosti jo-kajočo množico. Neki mlad človek, krehav. na višji stopinji tuberkuloze (sušicei, začuti novo življenje, ki mu persi prešinjuje. Sapa mu je lahka — pljuča pomlajene, nobene pritežnosti več ne čuti. Ves iz sebe od veselja se jokajoč sklone na kolena pred tabernakeljnom v duplini, z daleč pred seboj razprostertimi rokami vročo zahvalo moli. med tem pa se iz tisuč ust razlega hvala — Še bolj pretresljivo je ozdravljenje ubožne sključene 33letne device iz Verdun a. Že 4 leta je, odkar je ohromela in vrat ji je od raka tako raz-jeden, da sta goltanec in jezik bila že davno službo odpovedala. Lotrinški romarji so zvedeli, da deklica koperni priti v Lurd. in zdaj pa že leži pred duplino! Večkratno pomakanje v tonev ir tonfi je provzročilo polajšanje. vender ne bistvene spremembe Neutegoma pa zakliče z nekakim nenaravnim glasom: Ma Ma — slednjič Maman! in kmalo nato ji je bil dan glas in ravno tisti dan je tudi shodila, dosegla rabo nog. G. Henri Laser, verli popisovalec Lurskih prikazen. se je od veselja jokal, ko mu je naslednji dan devica pripovedovala čudežno .-svoje ozdravljenj«' in sklenil je, da hoče v kratkem natanko to popisati Zvečer tistega dnč so se zdravniki zbrali in so izme 1 15 ozdravljenj njih pet poterdili kak«.r take. z«»p«T ktere se ne more nič ugovarjati ali nad njimi dvomiti L Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva Nameni za mesec m a r c i j i sušeč». a) Glavni namen: Družinska jutranja in večerna molitev. b) Posebni nameni: 2S. s. Janez Kapistran. Tretji r«'d sv. Frančiška. Ljudski mir. Zadeve vojaških dušnih pastirjev. Žalostne družinske razmere. 20. S. Janez Damascen. Sveta veda. Katoliško sihanje v severnem Češkem. Priporočene časne zadeve. 30. S. Kvirln. Srednji in kmečki stan v skrajni nevarnosti. Zatert je tertne uši in družili nadlog. Obvarovanj«* pred opravljani«^! in sovražnostjo. 31. S. Benjamin mnč. Najimenitnejše zadeve kerV-.-instva. Vse poslane, pa š«* ne uslišane prošnje. I dje molitvenega apostolj-stva in bratovščine presv. Serca Jlosti. sovraštva, prekluij«-vaiija in vs«- jM.-astm pregrehe in v«_-like nesr«-«•<-. — V«*«" bolnih in Itolehnih «rs. duhovnov za zdravje m p»»m«»«\ — Neka u'o.spa prav živ«» ¡n ;*or»i-i prosi, da bi bratovski udj<- molili k N. !j. gld. z opazko: »Vojaku vojak za vojake.« Mklsrovor/ »Bog živi take verle korenjake, ki nam za dijake pošiljajo petake!« Vij — C. g. župnik Ant. Jamnik 12 gld. Trt) kr. Zi ftčrta: C. g. župnik Ant. Jamnik 2 gld. 10 kr. Ztt r.itmiorite v nt (t I ur in nč/i frziiinirr rr. no JeZiiito c r t//uhlji t ni n4 kr. s pristavkom: Orkev novo Teb* zidati. — Želimo tudi mi pomagati: — Sprejmi naš darček mali. — Saj radi bi še več Ti dali. — Svet" Jožef! v življenju si nam pomočnik. — liidi nam tudi snvrtno uro tolažnik. Več časti vcev sv. Jožeta. • Zli I.finim nt min h reri.ir: St. Vid nad Ljubljano :{."> gld. •H) kr. — Od ss. :> Kraljev na Verhu 30 gld. — Košana 22 gld. :'».") kr. — Čatež ob Savi 24 gld. 20 kr. — Poljanice 12 gld. — Stari lojr .r»l «/Id. So kr. Po čč. «rg. Iršulinarcah v Ljubljani «rld 2' . kr. — Po veleč. g. kanoniku Jan. Rozmanu 10 gld. — Orni verh nad Polhovim Oradcem 20 gld. -- Kranj 74 jild — ((silnica i,i «Id. 4o kr. — Preloka A gld. — Trata :{."> gld. — Stranje i» gld. — Sv. Križ p«>leg Litije :!<', «Id. — Neža Stojič 12 kr. — Si. Lovrenc ob Temenici 20 *ild. Dol zopet o <^ld. — šempeti-r na Notranjskem 2.» gld. "»o kr. Selca 50 «ild. — Bu-kovšica :» gld. Pogovori : (i. Jos. T. v Dol.: Došlo in bode se vrav-nalo [»o Vaši volji.