ETIKA IN ZDRAVSTVENA NEGA
STAROSTNIKA Z RAKOM
Marňna Velepňě' viş. med. ses.
o nko lo ş ki inştitut Lj u b lj an a
tIvOD
V uvodu kodeksa etike za medicinske sestre ICN iz leta 2000 je zapisano:
Medicinske sestre imajo ştiri osnovnî odgovornosti: kéepitev zôravja, prepéeěevanje
bolezni, obnavljanje znanja in lajşaqje trpljenja'
ZN je neloěljivo povezana s spoştovanjem ělovekovih pravic, ki vkljucujîjo péavico
do Življenja, dostojanstva' zasebnosti,pravico izbire in odloěanja.
ZN in odloěitvî medicinskih sester morajo biti vedno le v korist bolnika in
varovancev. Dîjavniki, kot so rasa, narodnost, vera, socialni polożaj, spol, staśost,
zdravstveno stanje in politiěno prepriěaqje ne smejo imeti nobenega vpliva na
odnos medicinske sestée do bolnika - varoYanca. (Kodeks etike mîd. sesteś in
zdravstvenih tehnikov Slovenije -199 4).
PRISTRANSKOST ZARADI STAROSTI
Że same rakave bolezni so şe v 20 stoletju maśsikje pomenile doloěeno stigmo oz.
zaznamov ano st obolele g a.
Dejstvo, da incidenca śakavih bolîzni raste s starostjo in da je Starost pĎavzaptaY
najveěji samostojni rizięni faktor (Yancik' 199l) samo potśdi trditev, da so rakave
bolezni bolezni starejşih ´udi. Sodobna ôruż.ba ceni predvsem mladost, visoko
pśoduktivnost, uspeşnost in zôravje (Kladnik, 2003)' zato ni ěudno da v stśokovni
literatuśi zasledimo vîdno veě ělankov o zdśavstveni diskéiminaciji do starostnikov
obolelih za rakom (Kearney et al, 2000).
Eden od ruzlogov zato je prav gotovo ageisem_pśistśanskost zaradi ostarelosti, îfekt
stigme, povzroěen s strani negativnega odnosa druŽbe do staśosti. Derby' 1991'
navaja, da je del diskéiminacije starejşih skit za fasado zaşěite staśejşih bolnikov.
Ravno v onkologi|i ima ageisem globok vpliv na planiranje zdrav|jenja in poslediěno
zdravstvene nege. Starejşi bolnik je pogosto gledan kot slab kandidat za agresivno
zdravljenje z visoko riziěnostjo za toksiěne efekte zdravéjenja, s slabim socialnim
suportom in majhno moŽnostjo za kvalitetno in dolgo pśeżivetje. Takşno prepriěaqje
je le eden od primeśov ageisma, ki ga pśomovirajo tudi ekonomska predvidevaqja o
visokih stroşkih zdravljen1a starejşih. Staśejşi potrebujejo veń angażiranosti
zdravnika in medicinske sestre, porabijo veě razlięnih zdravil, hospitalizirani so da´
ěasa kot mlajşi' Slab vid, govor, sluh, pridruŽene bolîzni, slabşa mobilnost,
78
poYzroěajo daljşo hospitalizacijo. Uvîdba DRG sistemav ZDAv lîtu 1984 ni bila
le pozitivna (zmanjşevanje stroşkov za zőrav|jenje, zgodnji odpust bolnikoé
zapléanje oddelkov) Povzśoěila je stigmo pśistranskosti zaradi starosti v ameśişkem
zdravstvenîm sistemu, ki so se je ½alnavzele tudi medicinske sestre. (Derby'l99l)
Deklaśacija o slabem ravnanju s staśostniki' ki jo je izdalo Svetovno zdravnişko
druştvo pomeni, da so se zdravniki med prvimi zavîdali pśoblema naśaşěaqja
ştevila staśostnikov in vidnega zanemarjanja starostnikov v telesnem in duşevnem
pogledu (Mohar,1994)
ONKOLOSKA ZDRAVSTVENA NEGA IN STAROSTNIK
Tisoěi mîdicinskih sesteś po Svetu izvajajo zdravstveno nego starejşih in starostnikov,
potencialno najveěje rizięne skupine ljudi' ki bo zbolela za rakom a|i ga że ima. Zato
ne smemo prezreti vpliva geśiatrije na onkoloşko zdravstveno nego in dejstva, da so
mîdicinske sestre pravzaprav geriatriěno-onkoloşke medicinske sestre.
onkoloşka zdravstvena nega Se je sooěila s pśoblemom nepripravljena in s
pomanjkanjem znanja. V letih 1988 do 1992 jî International Society on Nurses in
Cancer Caśe kar na trîh konfîrîncah obravnavala to problematiko. Rezultat tega je bila
izdelava osnovnih stalişě zdravstvene nege pri obravnavi starejşih, obolelih zarakom.
>onkoloşke medicinske Sestre So ôoLŽne péipraviti fośmalno ogrodje za izvedbo oz.
pśilagoditev onkoloşke zdravstvene nege specifiěnim problemom Starostnikov z
rakom< (ONS, 1992).
ETIĘNE DILEME
Kodeksi etike nas seznanjajo Z vrsto etiěnih in moralnih naěel, ne morejo pa
odgovoriti na mnoŽico etiěnih vpéaşanj. Priizvajanju zdravstvene nege onkoloşkega
bolnika starostnikA se dodatno potencirajo S Samo ôiagnozo, zőravljenjem in
mnoŽico problemov, specifiěnih za starejşe bolnikî.
Vpśaşanje, kot je: >Sestra, ali bom umrl?< je mogoěe eno najteŽjih in zelo pogosto
pri neozdśavljivo bolnih bolnikov z rakom.
Mnogi se bodo strinjali, da mośamo bolniku povedati śesnico, toda principi
strokovne odgovornosti so pogosto drugaěni. Delati dobro in nî şkodovati, sta dva
osnoYna principa. Vîndar, ali oba pomenita isto? Pogosto Smo preprięani' da za
bolnika delamo le dobro, toda ali to vedno tudi pomeni, da mu ne şkodujemo? V
razmislek le nekaj primeśov:
. S paravenozno aplikacijo poşkodujemo tkivo
. Z antibiotikom povzroěimo teŽko aleśgijo
. Kemoterapija izzove slabost, bruhanje, izgubo las, diarejo
'79
Z mnogimi intervencijami medicinskih sîstîr bolnikom povzroěamo boleěino.
Pogosto se spraşujemo o smiselnosti zdśavljenja in kvaliteti bolnikovega Živl1enja,
pravici bolnika da o zdtavljenju odloěa, pravici nestrinjanja, pravici do varovanja
zasebnosti in do dostojanstva in pogosto si zastavimo vpśaşaqje Ali smo ravnali prav.
ZAKLJUCEK
Problemi etike, odloěanja bolnikov in njegovo zaupanja, vkljuěujejo resnico,
pravico, pśaviěnost in svobodo teébazira1o na zaupnosti' To so osnove na katerih
je zgrajen civiliziśan svet.
Kot medicinske sestre smo dolŽni nuditi kośektno in kompleksno skéb bolnim,
şěititi ńlovekove pravice in vrednote, ki jim pomagajo. Medicinske sestre mośajo
prepreěiti kéatenje pśavic bolnikom tudi takéat, ko s tîm povzroěijo konflikt v
zdravstvenem timu.
Starejşi bolniki z rakom, kjer obstaja stigma pristranskosti zarudi same starosti so
tisti, ki so dostikéat odrinjeni na rob drużbe in so pomoěi medicinske sestre şe
toliko bo! potrebni. Pśi tem pa je vsekakor pomembno, da sami, do ostarelih'
pśistranskosti ne priznamo.
80
Literatuśa:
1. Susan Ellison Derby, Ageism in Cancer Carî of the Elderly, Derby - vol 18,No 5,
Ď99l
2. Robert J. McKenna,Sr.,M.D., Clinical Aspects of Canceś in thî Elderly,
Treatment Decisions, Treatment Choicîs, and Follow-Up, Presented at the
National Conference on Canceś and the older Person, Atlanta Geośgia,
February 10-12'é994
3. oncology Nursing Society Position Paper on Canceś and Aging: The Mondate
foś oncology Nursing' Boyle - vol 19,No 6,1992
4. C.Bailey c. & Corneś J., Care and the older person with cancîr, European
Journal of Cancer Care,2003, 12, I'é6-182
5. L.Fratino, L. Ferrario, K. Redmond, R.A. Audisio, Global health care: the role
of geriatrician, general practitioner and oncology nurse, Critical Reviews in
Oncology/Hematology 27 (1998) 101-109
6. Deborah McCaffśey Boyle, R.N., M.s.N., o.C.N., Realitiîs to guide novel and
necessaśy nursing caśe in geriatic oncology, Cancer Nursing 17(2):125-139,
1994
7. Marsha Lewis,PH.D., R.N., Valinda Pearson, M.S.,R.N., Shelia Concoran-Perry,
PH.D.,F.A.A.N., and Suzanne Narayan,Ph,D.,R.N., Decision making by elderly
patients with cancer and theiś caregivers, Cancîr Nursing 20(6):389_391, 1997
8. Kevin Kendrick, Ethical pathways in cancer and palliative caśe, Cancer Carî,
Champmen &Hall,1995
9. T. Kladnik, Starost, okno şt.1' 2003, glasilo Dśuştva onkoloşkih bolnikov Slovenije
l0' Pjerina Mohar, Temelji medicinske etikî in deontologije, Zavod Republike
Slovenije za şolstvo in şport
8l