leto LXXV„ ii. 2ix    Poštnina plačana ▼ rotovial
a*
Schwere Abwehrkampfe an der Ostfront
Hohe Verluste des Feindes — 76 einzigen Abschnitt vernichtet —
Salerno und Potenza abgewiesen
in
Angriffe bei
Aus dem Fuhrrr-Hauptquartiert 21. Sept. Das Oberkommando der \Vehrmacht glbt bekannt:
N"ordllch dw Asowmcere««, ostlich des mittleren Dnjepr, an der Desna und im Kaiune vou Smolcnsk fiihrten unsere Trup. pen aueh gvstrrn *»<h\\ere Ah\v<hrkampfe ge*fZ&B. starke feindliehe Infanterie- und Fanzerkraft**. Im Abschnitt eines Armee-korps \vurden dabvi aus einer feindliehen Rto*sjrnippe von rtu a 100 Panzern 76 vernicht« i.
In den harten Kampfen nordlich de« Aso\vmeeres zeiohnete such dle frankisehe 17. und die niedersachsteche 111. Infante-Hedivision besonders aus.
Au» SuditaJien \vird brtJlche Rampfla-tigkeii Im Abschnitt von Salerno und Potenza grmeldet. Mehrere feindliehe Angrif-fe \vurden dort abffeuiesen.
In der vrrgangenen Nacht Uberflogen e^nigo feindliehe Stdrflugzeuge das Reiehs-gebiet und uarfen verelnzelt Bomben, dureh die nur unwesentlicher Schaden ent-»tand.
Fcsti combattimenti sul fronte erientale
Elevate perdite netniche — 76 carri armati distrutti in un sol o settore — Attacchi nemiri respinti pressD Salerno
e Pctenza
EKU Quartier generale del Fiihrer 21 set-tembre. II Conumdo Supremo dellc Forze Armate comunica:
A nord del Mar d'Aznv. ad ori en te d<»l me. dio Nipro. Bul I>esna e nella zona di Snio-lensk \r* nn^trr tnippe sostenevnno anehe j eri combattimenti diffVnsivi contro poCen-tf forr^ nemiehe di fanteria e eorazzate. iNel settore di un Corpo d'Armata, di un jrruppo nemioo di eirea 100 carri arnuiti
ne vonivamt  ctiMru\1 i 76.
Nei duri eoinbattimenti a nerd del >Tar d'Azov si distiiiguevann particelarmente la 17a Divisione di Fanterla della Franeonia e la lila della foassa Sassonia,
DaU'ItaJia meridionale «u annunzia artista operativa locale noi settori dš Salerno e Potenza. Parecchi attacchi nrmiei venl-vano cola respinti.
Nella seorsa notte aleuni appareeehi n**-miei sorvolavano il tcrritorio de! Re'ch pettando singnle bonibi* che causavano »ol„ tanfto <lfc»nni insig-nif icanti.
Kako sta si 17. in 111. pehotna divizija
priborili pohvalo v vojnem poročila
Berlin, 21. sept. V današnjem poročilu uemškegs vrhovnega poveljništva sta omenjeni spodnjesaSka 111. in frankovska 17. pehotna divizija, ki sta se posebno odlikovali v boj;h zadnjih dni. Spounjesaška divizija se je borila na krilu neke armade ter je na svojem pohodu po -azmehča-nih tleh kljubovala sovražniku v hudih bojih, četudi je bila zaradi vdora sovražnih tankov odrezana, se je poveljniku posrečilo, da se je oddelek spričo odločnega nastopa vojakov z vsemi vozili prebil ter se združil z nrmadnim zbor cm.
Na enak nač:n se je odlikovala tudi frankovska divizija. Posrečil se ji je odločen prodor k nekemu p^lku. ki je bil v boju osamljen. Vojaki te divizije s<> nava-*Ji s tako p.lo. da so napravili v sovražnih
položajih vrzel, skezi katero so se nato umaknile vse čete in je div:zi;"a d:segla določene položaje potem, ko je bilo uničenih 370 sovražnih oklopn;h vezil. Na novih poležajih so se izjalovili vsi nadaljnji poizkusi boljšeyikov, da b' izsilili predor. Pri tem je bilo uničenih 95 sc vjetsk h tankov.
K temu uspehu sta zlasti pripomogla dva mojstrska strelca. Narednik VVith je z že pošk;dovan:m top-rm razbil 14 sovraž- 1 nih tankov, več od n;ih v oddaljenosti ko- j maj 30 do 40 metrov. Višji desetnik Rist pa je v 15 minutah uničil 10 sovražnih oklepnih vozov. Oba imata vel'k delež pri tem. da je prepadel strnjeni holjsev:ški ra-pad.
Psasen Nsdlćevega obiska pri Fuhrekiss
Inspirirati člas^k v beograjskem srbskeon dnevniku
Belgrud. 21. sept. List »Novo Vreme« je objavil aolg članek z naslovom »Nova etapa v življenju srbi-.ke^a ljudstva« in s podnaslovom »Obisk generala Medica v Hitlerjevem glavnem stanu potrjuje, da je srbskemu ljudstvu priznana enakopravnost v novi Evropi«. Članek je verjetno inspiriran ter se nanaša na pogovore srbskega m i ni str. predsednika s Fiih-rerjem in nemškim zunanjim minlstrcm. V članku Stjpji med drugim:
»Ne le srbsko limi>tyo. marveč vsa evropska javn' >t smatra Nedićev ob sk pri luhrcrju za važen dogodek. Naravno je. da so s tem obiskom v zvezi določeni sklepi, ki naj se uresničujejo v tem delu Evrope. Ta obisk ni !e priznanic za generala Ncdća ter za njegovo izredno- stremljenje no ureditvi razmer med srbskim ljudstvom, tcmveC- N. "mel važne posledice za Srbijo. S tem zg : »vinskim preobratom Se začenia novo obdobje pri uresničevanju naših narodnih nalep. ki nas bo pcvcdlo kot enakopravne člane v evropsko skupnost svobodnih narodov.
S tem novim obdobjem sc je istočasno tudi začela p r za jasno usmeritev duhov. V okviru tet?a razvoja stojijo pozitivne sile na osnovi preudarnih rcaln h političnih lazmoirtvanj v naspretju z neomejenimi obljubami fantastč-nih politikov z Dražo >\ihajlovičem na čelu, za katerimi stoje tuje sile. Njihove obljube ne bodo nikdar uresnčene in se tudi ne moreio
uresničiti, kar je iz žalostnih skušenj jasno razvidno
Potovanje generala Nca'ča potr.uje. d? se srb-kemu ljudstvu ne odreka pravica dj življenja, Od njegove notranje moči. noru m reda je edino odvisno, če sc bodo njegove težnje lahko uresničile m bo srbsko Ijudatv-c čimprej oisc.ulo popolno neodvisnost Zt. sedaj b<ido storjeni v ta namen vsi potrebni pel tičn1 m upravni ukrepi. Tako bo srbska vlada odslej lahko mnojn obširneje vodla srbfiKo ljudstvo s pogojem, da bo 9C naprej z dcianh podpiralo evropsko stvar. Tako bo srbska v!aua lahke uredila notranje razmere ter đckenčno zagetc-vila mir in red v deželi Važno :e. da se zagotovita nvr in red na srbskem prostoru z lastnimi srbskim; vsredstvi. Zato se bodo reorganizirali srbski oboroženi odde'ki in booo prešli pod neposredno vodstvo general? Ncdča T" oddelki bodo primerno okrepljen' da bodo lahko zadoščali za svoje bodoče narodne na-* ge. Ta načrt se bo samoumevno izvedel stop-njema
Prepričani smo — tako zakliučuie li-*t —. da bo srbsko ljudstvo ^o eol ost veno rriložnost. ki se nam nudi. izkoristlo. Ta trenutek je zgodovinskega pomena, ker nrc za u^fdne rdioč t ve za cele mdovc PoTostvo za uspeh na-ih Stremljenj je predvsem volia v;sokih krosov v Nemčiji, ki žele. da se Balkan čimprej ured' in zeulni in da £i pn tem tud: srbsko ljudstvo imelo konstruktivne vlogo.«
Navzr!ržne razmere v angleških bolnišnicah
Sto<*kholm, 22. sept. član spodnje zbornice Morgan, ki je v stranskem poklicu tudi zdravstveni svetovalec anglešlte strokovne komisije, je. kaker pereča xDaily Herald . na zasf ianju zveze angleških dobrodelnih združenj v Portsmouthu izrazil svoje nezadovoljstvo nad stanjem angleških zdravstvenih ustanov. Vedn^ znova sem presenečen, je dejal Mcrgan, nad pri-mitivnm postopanjem z bolniki v naših bolni5n:cah. Krivda za to Z3dene ne toli. ko delovne sile v bolnišnicah, marveč predvsem vladajoči sistem.
Morgan je zahteval- da v brdoce bclniš-n'ce ne smejo biti več odvisne zgolj od prostovoljnih dobrodelnih prispevkov, marveč se morajo financirati iz javnih sredstev. Tako, kakor je sedaj, ne sme več iti dalje. Toda vsakdo, ki nastopi proti temu, zadene na nepremagljiv odpor on h. ki imajo pri sedanjem stanju svoj dobiček. Naravnost neverjetno je. kako malo se otori za zdravje ljudstva, čeprav je zdravje čestokrat edino bogastvo delavca, je za_ ključil Morgan.
Knax v Londonu
Stockhoim, 22. sept. Ameriški mornariški minister Knox je po poročilu Reuter-Jevega urada prispel v Dondcn.
Lakota v Indiji
Bangkok, 21. sept. V pokraj ni Bengrliji je prizadetih od lakote 650 000 ljudi. Pri demonstracijah indijskih žena so govornico opozarjale na katastrofalne posledice trgi pomanj':an;:a. Xel:a govornica je izjavili, da bo polagoma vso prebivalstvo pogini'o od lakote, če ne pride hitra pomoč.
Kalkuta. 21. sept. O lakoti V BengalijI poročajo, da umira na kalkutsk.h ulicah vsak dan na t srče ljudi oi 7ak"te. ki je v šestih tednih zahtevala že 12.090 žrtev. Oblasti riso ukrenile še ničesar, da bi preskrbele potrebna živila.
Lažnjivost ameriške
informacijske službe
N*ew Forfc, 21. sept. Ameriški Lnicrmacij-ski minister je izjavil, da bo bodoče res-rično poročal o vseh vojnih dogodkih. Iz te vesti se \ da so ameriška vojna poročila tila doslej, t>-iej ce.-i dve leti. latnjiva, UgotovTtev ameriškega iruormacijskega ministra, da bo v bodoče poročal samo resnico, gotovo ni njegova zadnja
Nov kemet
Bukare&ta. 22. sept. Novi komet, ki ga je odkril 3. septembra prof. Daimaca v Tcaguju. je prekomčil ozvczjje VelkegA medveda in je pri uporabi primernih daljnogledov viden vsako noč.
Težki obrambni boji
na vzhodni fronti
Hude sovražnikove Izgube — 76 oklepnih voz uničenih v
odseku — Sovražnikovi napadi pri Salernu in Potenzi odbiti
Iz Fiihrerjrvejra glavnega stana, 21. septembra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Severno od Arovskega morja, vzhodno od srednjega Dnjepra. ob Desni in na področju Smolen*»ka »o bile nase čete tudi včeraj v težkih obrambnih bojih proti močnim sovražnim pehotnim in tankov, skim silam. Samo na področju enega ar-madnega zbora je bilo v neki sovražni udarni skupini, ki je štela okrog 100 tankov, uničenih 76 tankov.
V trdih bojih severno od Aznv*kega morja sta se posebno odlikovali 17. frankovska in 111. nižjesaška pehotna divizija.
Iz. južne Italijo poročajo samo o krajevnem bojnem oVlovanju v odseku pri Saier-nu in Potenzl. Več sovražnih napadov je bilo odbitih.
V pretekli noči je priletelo nad državro ozemlje nekaj sovražnih motilnh letal, ki so posam'e odvrgla bombe, pri čemer je nastaia le neznatna škoda.
Hude ameriške izgube pri Salernu
Al^rctra**. 21. sept. Vrhovni p v^ljnik ameriških čc'i je mac! bitko pri SsJemu uvedel strogo cenzuro, da bi s tem p:ep;-?x:i,
de bi vojaki poročali o vcli::Lh erneinških izgoibah. Kakor po ~-a;o iz Gibraltarja, so bile amj-išk;- iz^ul>e pri izkrcanju zelo veliko. Na :zl::ccva^r.ih čolnih is na .bali so 3S kcpičPc cele gore trupel.
Naknadna priznala angleške admiral tete
Stoekholm. 22. .sept. Prvi lord ?.dm'rali-tete Alexander je smatral, da je ko-čn^ prišel čas, ko je l2hko v govoru po radiu ob'avil sieer zapoznela priznanja o angleških izgnbnh na Sredozemskem morju. V decembru 1940, je čejal Alexander, je bilo britansko vejno bsodovje v vzhodnem Sredrzemskem m '.ju izlrčcno iz borbe. Neprceenlj'va let:.:onos':lki >Ark Rcyal« je bila potoplje-a. Uspelo pa je zatajiti p:škodbe oklopnic >Queen El sabeth« in »Valliantc, potem ko ;e bila pctopljena tudi oklopnica i>Barhr.m«. Ale.sanier ;e tudi priznal, da je b lo v Sredozemskem morju potopljenih 41 angleških podmornic.
Gibraltarska lirka p^lna poškodovanih ladj
La Linea, 21. sept. List: poročajo. d3 s« deki v Gibraltarju prenapolnjen^ * huaV. poškodovanimi angleškimi in ameriškimi ladjam'. Po španskih pOfflOćfHb.iz ti:br4l:ar;a aoki v G brai-tarju sploh ne morejo sprejeti v popravilo nobene ladje več Posebno hudo poškodovane ladje bodo uporabljene za «-;arr. /e:ezo Med temi |e mnogo lauij. ki so bile zgrajene :e!e v novejšem ćam in spadajo med naimoaernej^e ladijske vrste
Italija za Angloamerlčane pasivna postavka
Stoekholm. 21. sept. Neki sve^sk lt poreča o razpoloženju v Ameriki po vkc-rakar.iu angleško-amerisk h čet v ItalljD. V širekih krogih Severne Amerike vladi razočaranje spričo malenkostnega plr>nn ameriških eet v Italiji. Za\-zetje italijanskega czemlja postavlja Angleže in Američane pred velike težkoče. Namestu bogatega plenr». morajo sedaj skrbeti tudi za živež in premog, ki ga potrebujejo Italijani.
Položaj v Rusiji
Berlin. 22. sept. O položaja na vzhodni fronti javljajo:
Južni od se k: Odstopajoče n&nŠke ^ct<? s& tudi vćeraj zavrnile več ^ovražnh sunkov. Ponovno so prešle iz obrambe v protinapade. Letalstvo je z uspehom podpiralo čete in je bombardirali-, zlasti sovražne dovozne zveze na kubanskem mostišču.
Srednji o ase k: Severno in vzhodno od Desne so v teku srditi boj: / mo0n:mi bcljHjN išk:mi silami. Večkratni Sovraln napad; zlasti na c bth straneh železivce Mcskva—Smo-len.sk ;n zapadno Jcln.je so b'V\ zavrnjeni. Posebno velik uspeh je dosegel oddelek grcnaa':r-jcv. ki  je uiv.čil 61  sovraxnifa tankov
Severni odsek: V sploSnem mirnO Krajevne in za nas uspešne borbe so bile samo južno od Starajc Ruse in južno od Ladcrkega jezera.
Hnf e sovjetske izgu&e
Berlin. 22. sept. Na erlotnem južnem edseku vzhodne fronte nudijo odmika ječe se nemSce čete srvražn ku hud odpor ter mu s srvojinu pretinapadi zadajejo v srdi-t:h borbah krvave izgube. Sivmo ni kr.ban-skem predmestju je bilo v enem dnevu uričenih 10 sovražnfh tankov.
Severno cd Azovskega morja nemške edin c c odbile silovite sovražne si nke. Prav tako so na srednjem o:lseku zadale scvr3žniku v težkih bojih vel'ke izgube. Nemški oddelki se ponovno prešli iz obrambe v protinapad. Pr tem so izgubili boljSev ki na enem samci.i mestu po zaslugi skupire grenadir'ev vse topove ene baterije, mnogo težkega orcž;a ter 250 padlih ali ujetih.
Letalstvo je podpirala čete v trd h ob-rambnh bojih s tem. da je napadalo zbi-ralšr-a tankov sovražne kolone in zbirališča sovražnih Čet. z bombami je un čilo več aovrain'h tankov. 6 t:pov protiletalske baterije ;n 170 sovražn h vozil.
Fia zapahu ffestrelje&l ruvražsci letali
Iterlin. 22 sept. Protiletalsko topništvo je nau b l^jsk m m severnof raneeskim obalnim czemljem sestrelilo 2 ang'eški letali izmed ma'oštcvilnih ki so pefam č in v nizkih poletih napadda.
Ziaag-svlts akci|e japonfks^a letalstva
na jiižnopaclSiškem pedrsč]^
Tok'«, 22. sept. Oddelki japonskega mornariškega letalstva so p^ poročilih 3 fronte v južnem Pacifiku napadli sovražna oporišča pn Mundi N:vi Georg'ji ter povzročili hudo razdejanje na tamošnjih vojaških napravah. Na šestih kraih so na?tali požari, dočm je na nekem drugem mestu unič la naprave silevita eksplozija. Japonska letala pri tem poto. pila tudi še sovražni brzi toku. Druga mornarska letala so napadla oporišča na Gvadnlkanaru in uničila tam osem večj h vcjaških naprav. Neka nadaljnja naprava je pe hudi eksploziji zletela v zrak.
Končna so oddelki japonskega mornariškega letalstva presenetljivo napadli sovražna let^lšča na ctoku Vclla Lavel'a. Južno cd oteka Vanna Vana so bombard -rali sovražni torpedni čoln. Pri drugem napadu so -aponski letalci naleteli na tr sovražne torpedne čolne, ki so j h hudo peško d, vali z bombr.rai. Tud« srednje vel k a prevrzna ladja je bila zadeta z bombami. V silovitih letalskih bojih m d otokem je b lo sestreljenih osem sovraž' h lovcev. Le eno jap:n-ko leta'.o se ns vrnil: na oporišče.
TcfcJe, 21. sept. Na Novi Gvreji in pred Salomonsk'm otočjem napada lctalrtvo predvsem sc vratna zb:ral:šča ladij. Nadaljnji japenski leta'ski napadi so usmerjeni na letališča na Nov! Gvinej;. kjer so b:la povzročena znatna rr.zdeja'.'a. Na Salo-menskem otoku Gnadalksnar so opazili po japrnskem letalskem napadu obšrne požare.
Tokio. 21. sept. Na severu otoka Arun-del je bil zavrnjen sovražni poskus izkrcanja. Japcr^ke čete 30 zsjele ujetnike in zaplen le velike množ'ne vejnih potrebščin.
Tokio. 22. sept. Japorska vlada je imela včer2j večurno sejo. Na tej sej? so bili sprejeti globoko segajoči ukrepi za prilagoditev domovinske fronte vojnemu položaju. Ministrski predsednik Tojo bo imel po rp.diu nagovor na vse vahcdnoaz'jske narode.
Nedotakljivost Japonske
Teklo, 20/sept. Tokijski list »6imbum< se bav* z napovedano angleako-ameriško ofenzivo proti Japonski ter piše med dru-
gim: S časem je nedolrčeni pijem anglo-ameriške ofenzive kakor izgleda, decela izpremen1! svoj c:Iw Dokler pa bo imela Japonska svojo mornarico, sovražnik nikdar ne bo mogel priti v bliž no Japonske« Še nvnj pa stopiti ra japonsko ozemlje.
Takoiicje maščevanje za potopljen japonski parnik
Tokio, 22. sep' Po uracnem poročilu je bil jrponski potniški pa mik -Jamato Maru« ki je imel 10.000 ton. potopljen od sovražne podmDiTice. To pojmom co si ja-p*»rske vojne ladje izs'cdile in potopile.
Tokio, 22. sept. Jap.^ns::o prometno mi-niafcri tvo je objavilo. dr. je bil ^aporski potniški parnik >Jajnala Maru v zgodnjih jutranjih urah, dne 13 septembra pc'opljer. \ Vzhodnc-kiaj^kem morju. V bližini se izhajajoče patruljne l^djc so rešile 1.063 P' >. ni kov. ki jih je bilo rkupno na parniku 1.092 Parnik »Jamata Maru« je izpodrvai 10.000 ton in jo bil zgrajen lota 1915 v ItcJiji. Vozil jo med Formczo in japonsko celino.
Visske fzgube ameriškega letalstva
Toki«, 22. sept. Ameriške letalstvo je izgubilo pri napadih na Buin od 13. jul ja do 23. avgusta 160 bombnikov izmed 611. ki so sodelovali pri t?h napadih
VJlitve na Filipinih
Tokio, 22. sept. Preteklo neaeljo so bile v 46 filipinskih pokrajinah in 8 vel"k:h mestih volitve v filipinsko naredno skupščmo Te volitve predstavljajo uvod v proglasitev neodvisnosti Filipinov, ki bo izveden še to leto.
Velik ameriški kolodvor
Madrid, 20. sept. DNB. Po vesteh iz Waahingtona je bil veliki kolodvor v Phi-ladelphiji v nedeljo žrtev ogromnega požara. Ogienj je uničil več poslopij, 6 vagonov in skladišče prtljage, v katerem je bilo v času požara okrog 1500 kovčegov Pri gašenju požara je bilo 100 ljudi ranjenih, škodo cenijo na okrog 250.000 dolarjev. Vzrok požara Se nI znan.
Tesno sodelovanje Nemčije in Japanske
Hsingking, 17. sept. DNB. Ust >Man-džuria Daily Nev.s* pozdravlja skupno izjava Tokija ho Berlina, po kater: se Ba-doglijeva nezvestoba v nikakršnem pogledu ne dotika trojnega sporazuma. Ta izjava je sodobna potrditev ohsteječega dej-stva in naglasa potreho vedno tesnejšega sodelovanja med Nemčijo :n Japonsko, ki sta sedaj glavna stehra trojne zveze. Japonska in Nemčja b:sta prest '1' vse viharje in si priborili končno zmago.
Italijanski oficirji cđvezanl prisega Itralju
Km, 17. sept. DNB Quefl je 'zdal «i- e\-no povelje tt. 7. k. we j;I"Si takole:
Dnevno povelje vlade M 7 Faitstteita narodna vlada Odveailje častnik«« «»N>ro-iene !*ib* ad prtaagci ki h«> |q p» Kra.
Iju. Zaradi nečastnih |iogi»jev laf I lene predaje in n svojim delom je kralj izročil narod sovražniku trr jra VTJfH \ sra:no*o In bedo.
Odmev Mus53Sini|cve poslanice na Japriiskcni
Tokiof 21. srpt. Toziv aCuaaoUSij« italijanskemu narodu je izzval v JuponskOITl tisku največjo p:zornost. List vSimbun« p,-še: Fašizem je že enkrat reM] Italijo pred zlomom in pred boljševizmom. Obnovljeni fašizem pod vodstvom D:iee;a. ;e
hr-cz dvoma popoinoma doraatel nevarnosti in nalogam, ki ve mu postavljajo v sedanjih razmerah.
Fašistične mnri^e^tic'se na Nizozemskem
Haag. 22. sept. Obnovljene o"~an ^ac'je Fašistične republikanske stranke v Haagu ■ n Rotterdnmu ro priredile    prt Ivcermfh
";iim svoje prve maniri .. Je
Abesinski ne^uš zahteva iz rr rite v Badogiia
Uzhona. 20. sept. Abe3:rski neguJt je oi VVashingtona in LoodcAS sahteval izročitev Badcglija, ki s! j« k ' poveljnik italijanskih čet v Abesniji pt duh] n fl< \ vojvode Addis Abebe. SI ki sta ga gle« de te zahteve zavzela London in VVash'rg-ton. še ni znano. D minevajo |>o, da bolo An^rieži in Američani izl; r stili ti z hte-vo za to, da bodo še bolj pritlsn'li na Bi-doglija.
Memško-Sranco?ki gospodarski razgovori
ficrltn, 21. sept Francoski minister za pr<> i/vcdnjo je na povabilo državnega min;srra Spccra obiskal Nemci ju. kjet BI rx> ogledsl razna ncm>ka industrij^k;« podjetja, Tri ta/.-govorih sc bodo obravnaval« vprašanja proizvodnje in skupne narodnogospodarske /aueve obeh držav
Obrnva ECar^'je
Helsinki, 22. sopt. Obnj\u p .krajine Ka. relije, i:i sro jo leta 1939. opustošili boljse-viki. nr.g-lo napreduje. V mesecu rvgustu je b'lo camo v viporrjskem okrožju dogo. Icvl.icndi 1 400 ct.'jiovanjs!:di hLš. Novim nasc!;"c:-ierni je bilo podeljonlh posojil -i. rku-no 30 milijonov fiarkih mark
Iz Turčije
Ankara, 22. sept. Prcusednik turške vlade Saradzoglu je sprejel na poročanje tuKkega poslan'ka  v  Mc*kvi  m tur-ktLUi  pcjsl^nika v
Bukarešti
S"ko5»sk» fe postal žrtev naročene „nesreće44
London, 22. sept Uradna angleška rgen-cja sedaj objavlja, da sc je leteJo, s katerim se J2 smrtno ponoe.čil Sikorski, ponesrečila r-.aiv.di okvdre na vioinskem krmilu. Tri polr.e mesece je trajale, da so izašli v Londcarj ta s.ctohi.ncki izgovor. Po*\*sem jasno j-, da je 'icseSd interese na • »detranitvi SIkorskega samo Anglija .n da je bila ta nesrečni brez dvoma nAJTOCena. Sikorskl X postal neprijeten, ker je z^htcvoi pojaa-r.ila z?/.-adi umora poljskih oficirjev pri Katran.
Korupclfske afere v Zedinjenih državah
Stoekholm. 22. sept. V \Vashingtonu so zopet odkrili goljufije odločilnih polit kov Roo&e-veltcve stranke. Poslanec James M. Oarlev 'n pet drugih eseb je bilo zaradi goljufij pr pošti i/ročenh /veznemu sodišču. Curlev ic bil podpre j guverner v Ma^achusethu in župan v Br.st<~nu ter ic e!ap demokratskega nacionalnega f abora. Obtoženci so sc izdajali za »izku-:cne in odločujoče posvetenalne in/enjerje«, ki da imajo posebne zveze in poznanstva, da lahko d(;bc od vlade vojna nan čila. kakor pa podčrtava obtožnica. nis0 zpolnili nobene teh nalog, za katere so bili plačan
Ženeva, 22. sept. Po poročilih iz Ncw Yorka bo zahteva kengresa. naj sc trije uradniki zvezne vlade oopuste zaradi prevratnega delovanja, prišla tudi še pred sodišče Poslanec Diez :e označil Rocseveltovo p<-sIan:co. v kateri se izjavlja zeper (.dpust teh uradnikov, za prikrito diktaturo in za poskus, da bi si na ta način zagotovil pri prihodnjih preasedn^k-h vo-litvah podporo levičarskoradikalnrh skupin. Tajna z\ezna policija je izjavila v nekem svojem pok ročilu kongresu, da so b:li dos'ei izmed 1115 vladnih uradnikov, ki so član: prevratnih organizacij, le 4 odpuščeni iz službe.
Jedinjene driave izkoriščajo Brazilijo
Buenos Airex. 22 sept Med Brazilijo ti Zedinjenimi drža vami je bila podpisana trgovinska pogodba, ki zagotavlja Zcdinjenim drža-
vr.m izkoriščanje eelo&upnc btazu&kc ptu zvod-nje kavčuka.
Stran 2
»SLOV ErH S K i NAROD«,
23. septembra 1943
Štev. 212
Ino razdejanje v gozdovih
Ljubljana. 22. septembra Letos je Ljubi:, r.j <k živela že dve izredno silni nevihti z viharjem, kakršnega doslej pri nas nismo še poznali Ponedeljsld vihar je bil taJco s. i en. da takšnega v Ljubljani več nihče ne pomni. V mestu samem njegova moč ni prišla tako do izraba, zlasti še, ker je mesto zi^.iteno pred južno-zc hodnimi vetrovi z rcžniškimi gczcL. vi. Zato je pa vihar tem bolj besael na zsiiodni stiani mesta m v rožniških gozJovih je napravil izredno veliko škodo, lahko rečemo ako.'.ij t j ko veliko kakor s d jo lani vse leto gozdni tatovi
Na zahodni strani Rožnika ob Večni pati ltSe v gozdovih vse križem polomljena in izruvar.a drevesa, kakor da je tam divjaLa najhujša bitka V-har je izruval neštete najlepše smreke, zlasti v redkejših gozdovih, kjer je pačilo že Injii največ dreves. T«xia viharju =o se moraJa ukloniti ce1© mnogo močnejša in bolj žUavp drevesa Vprav neverjetno se zdi. da je vihar pulii celo mogočne hraste. Na kraju, kjer se Gli-nica ruajholj približa Večni poti. je vihar izruval dva močna hrasta. Pacda stn na cesto ter sta še včeraj delno ovirala promet. Povsem je pa zaprla cesto blizu velika smreka, ki je tudi padla čez cesto. Odstra-nili so >■ včeraj popoldne. Cesta je pa bila včeraj za pila še m enem kraju, ob jasi. kjer je pred leti stala zasilna hiša in ki jo je lastnik moial podreti, ker za zidanje ni
imel stavbnega dovoljenja. Tam je vftiar zlomil dve debeli bukvi, ki sta padli pravokotno na cesto.
Vinar je polomil v gozdovih vadott Večne poti največ smrek. Mnoge smreke so zlomljene sredi višino zopet drugim je odtrgalo vrhove, številna debla je presukaio kakor bilke pri tleh. precej jih je pa izruval o s koreninami vreč'. Padajoča drevesa so pokopala pod seboj sosedna drevesa. Toda razen smrek so zelo trpeli tudi bori, ki jih je po 'ečini prelomilo v \nsini. Nekatera drevesa so polomljena tako, da ne bodo primerna za boljši stavbni les. zato je škoda tem večja
Gozdni poses~nikj so si ogledali škodo po večini že včeraj in nekateri so tudi vzeli v roke sekire, da preprečijo še večjo škodo. Drvarji imajo mnogi dela. Morali bodo podreti številna okleščena in nalomljena debla, napol zvrnjena drevesa in oklestiti ter odstrcjiiti debla, ki že leže.
Škode ni mogoče oceniti na prvi pogled; kolikor toliko bodo posestniki Oškodovani z lesom, todo nepopravljiva je Skoda, ker je padlo mnogo dreves, ki so bila gozdni kapital in ki jih ni m c g oče poplačati z denarjem. — Nekateri sodijo, da je bil vihar ta-k osilen. ker so se v zadnjih letih selo razredčili gozdovi v ljubljanski okolici. Prej so gozdovi zadrževali veter mnogo bolj in zato ni nikdar divjal s takšno silo v Ljub-1 lanski kotlini
BI jANSKJ KINEMATOGRAF
KINO UNION Trjifi, Krasna napeta ljubezenska drama, Id se odigrava v paftUnm fetamestu
ŠOFERJEVA HČI
V glavnih vlogah znameniti Harrv Baur in Rene Saint Cvr
Predstave ob: 15.30 in 17.30
Iv IN O  MATICA Telefon 22-41
Leny Marenbach, Rudolf Pracfc in Paul Ketnp v največjem cirkuškem filmu letošnje sezone
ŽENSKA MED ZVERMI
Atrakcije, klovni in moderna glasba
Predstave dnevno ob: 15. in 17. uri Ob nedeljah matineja ob 10.30 uri
N1VNE VESTI
— Iz »Službenega lista«. Služl>em list za Ljubljansko pokrajino- kos 73 74. z dne 15 septembra 1942.-XXI. objavlja cene žita. fižola in lanenega semena letine *943. za oddajo Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu za Ljubljansko pokrajino in objavo Nadzorstvenega urada za zaščito štednje in kreditno poslovanje
— Poroka. Te dni sta se poročila književnik dr Jože Kastelic in gdč. Albina Je:--manova. Novoporočencema prisrčne čestitke!
— Razvoj *l(>vaških hranilnic. Od konca 1939 do konca juli.a 1943 so narasle hranilne vloge slovarskih hranilnic od 622 milijonov Ks na 928 milijonov Ks. Vseh vlog je bilo v slovaških denanrh zavodih 1.200.000 Ks. Od tega pride 80»/i na vse vloge v hranilnicah.
— Jezik Laponcev izumira. V raznih švedskih p» krajinah jezik Laponcev polagoma izumira. Tako poroča neki učenjak jz U.vsale. ki se je nedavne vrnil s potovanja, na katerem je priredil laponske plošče. Ugtovil je, da izginja jo ponekod tudi značaju običaji Laponcev.
— Crtane obrtne pravice. V Gorici in pokrajini so bile črtane sledeče obrtne pravice: Ivana Las'č vd. Culot, Gorica; Neža Kurtin. roj. Mauri, Šmartno v Br-dih; Gašper Hvalic. Gorica; Filomena Stel. Gorica; Elizabeta Medeot, Capriva di Cormons; Rudclf Bele. Gorica; Ivan Cufarin, Gorica; Umberto Tumolillo. Gorica; Dominik Della Vetta. Mirna; Karol Miotto, Ajdovščina; Amalija Vrdič, Gorica; Izvcana družba E. P. I. O. M. Gorica. Sv. Petra cesta 78.
IZ LJUBLJANE
Razdeljevanje marmelade
Prehranjevalni zavod Vis. komisarijata za Ljubljansko pokrajino obvešča vse potrošnike mesta Ljubljane, da si bodo lahko v dneh 23.. 24. in 25. t. m. nabavili pri svojem stalnem trgovcu 150 gr marmelade na odrezek 811, ki je bil določen za nakup mesa.
Kdor si ne bo nabavil marmelade v navedenih dneh, bo izgubil pravico do nakupa.
—Ij Likerji na vinska bazi deblokirani. Kakor poroča sindikat gostinskih obratov, je Visoki komisariat glede na podobno odobritev pristojnega ministrstva in glede na utemeljena pojasnila proizvajalcev odločil, da se smatrajo likerji na vinski bazi. ki so v trgovinah, za deblokirane m se lahko prodajajo. Nadaljnja proizvodnja teh likerjev pa je prepovedana. Pri Visokem kom'-sariatu je v teku tudi akcija, da se deblo-kirajo stare zalege žganja.
—lj Nova odvetniška pisarna. Novi Službeni list za Ljubljansko pokrajino objavlja, da je bil vpisan v tukajšnji imenik odvetnikov dr. Rado Pavlic s sedežem v Selenburgovi ulici št. 3, m sicer po sklepu odbora sindikata odvetnikov in na podlagi dovoljenja Visokega komisariata.
—lj Nebo so prepregli nizki oblaki. Davi je bilo že pravo jesensko jutro. Jug je gnal proti severu nizke sive cblake. iz katerih je resilo- da se je bilo treba zavarovati z dežniki. K dežju se je pripravljalo že od včeraj opoldne. Ob 12. je barometer dosegel višek, nato pa se je obračal navzdol v prav rahli krivulji. Dosegel je 762 mm, nakar se je zopet začel dvigati, tako da se bo morda vreme - boljšalo. Se verjetneje je. da bo nekaj dni nestalno in iz-p remeni j ivo. Včeraj se je dnevna tempera, tura nekoliko bolj izenačila. Maksimum je padel, minimum pa se je dvignil. Namerili so največ 21.8°. davi pa najmanj 11« C.
—lj Seznami davčnih osnov lekarn ir. raznih industrijskih podjetij bodo razgrnjeni do 3. oktobra t. 1. v mestnem od>ravni-štvu v HI. nadstropju magistratne hiše z»a vodnjakom
lj— življenje na trgu m sedaj niti ob tržnih dneh živahnejše kakor ob navadnih dneh Zelenjave in so.čivja je naprodaj skoro dnevno približno enaka količina. Davi je bilo na trgu še posebno mrtvilo. Bržko-
RADIO LJUBLJANA
SREDA 22.   SEPTEMBRA 1S43.
8JO—9.00: Jutranji pozdrav 9.00—9.20: Poročila, v nemščini in slovenščini. Naredbe in objave v nemščini, slovenščini In Italijanščini. 12.20— 12 30: Uvod. 12.30—12.50: Poročila v nemščini In slovenščini. Naredbe in objave v  nemščini, slovenščini   in   Italijanščini    12.50—14.00: Pisana glasba. 14.00—14.15: Poročila v nemščini. Naredbe in objave v nemščini, slovenščini in Italijan Kini. 14.15—15.00: Slovenska glasba. 15.00: Porodilo nemškega vrhovnega poveljstva. 17.00—17.15 Poročila v nemščini   Naredbe in objave v nem Mini,   slovenščini   ln   italijanščini. 17.15—18.00 Prenos. 19.00—1930:   Komorna   glasba.   19 ~* 1930: Poročila v slovenščini. Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v talijanščinl. Naredbe ln objave v nemščini, slovenščini ln italijanščini, napoved programa za naslednji dan. 1930—20.00. Ifedlgra. 20.00—2030: Poročila ▼ nemščini. 2030 do 22.10:   Prenos  programa   beocrrajske vojašk? oddajne postaje.
ne pod vplivom dežja so ni mudilo niti gospodinjam niti prodajalkam. Do 8. je bi do"oz zelo skromen. Nap odaj so bdi samo domač' pridelki Gosp<»dinje so se zanimale zelo za kislo zelje. V dolgi vrsti so pod dež ni ki potrpežljivo čakale, da so pnsle na vrsto. Naprodaj so bile tudi rečne ribe po običajni ceni. ni pa bilo perutnino in kuncev.
— Nesreče. Ivana Zajca, loletnega po-sestnikovega sina iz Ljubljane, je p?s ugriznil v desno nogo. Franja Zup .nčičeva. 601etna žena mestnega uslužbenca iz Ljubljane, je doma padla in si zlomila desnico. Antonija Sajovičeva 21 letna služkinja iz Ljubljane, si je pri padcu zlomila desno nego. Terezija Miklavčeva, 6!etna nči slugo *z Dobrunj. si je pri padcu zlomila desnico. Ivanka ŽLtkova. 91etna hči posestnikn iz Drenovega griča, je padla z voza in si zlomila desnico. Anica Merlakova. šestletna hči policijskega stražnika iz Ljubljane, j3 padla po stopnicah in se poškodovala na glavi.
Tel. 27-30 KINO SLOGA  Tel. 27-30
Sijajna veseloigra z nadvse priljubljenim    komikom   HAN S MOSER-
JEM v glavni vlogi. Ples,   glasba,   petje   in nepretrgana vrsta zabavnih prizorov.
KAM GREVA GOSPA?
Sodelujejo:   Carola   Hdhn, Claudio
Gora in Maria Andergast. Predstave ob delavnikih samo ob 15. in   17.  V  nedeljo   ob   10.30,  15. in 17. uri.
Ero in kadija
Ero je čuval govedo kadija (turškega sodnika). Imel pa je tudi sam kravo, ki se ie pasla s kadijevo živino. Nekoč se je dogodilo, da je kaaijcva krava začela bosti Erijevo ali Erijeva krava je kadijevo na mestu zabodla. Ero jo ie urezal, kar so ga nege nesle h kadiji: »Čestiti efendi! Tvoja krava je zabodla mojo!«
— »Kdo pa naj bo kriv, prijatelj! Ali jo je kdc naščuval?« — »Nihče je ni, kar sami sta se pobodli.« — »E! Če je tako. ne bo nič. prijatelj! Za živino ni zakona!« — Ero pa na-oaljuje: »Zdaj pa posIu;aj, efendi. kar ti povem« „Moja krava je zabodla tvojo kravo.**«
— »A — a! prijatelj! Počaka; no. da pogledam v zakonik-, in seže z roko po zakoniku. Ero pa ga zagrabi za roko: »Ne boš, pasja dlaka, ee nisi gledal zaradi moje v zakon:k. tudi zaradi svoje ni treba.-
SOLA
— Greš kaj rad v šolo. Mirko ? — povprašuje teta.
— O. da. rad grem v šolo: tudi iz šole grem rad. samo v šoli je dolgčas!
Katastrofalen začetek fesesii pred 10 leti,
lapravlla sliste sksđa po vsej
Po
od. sil-n;č
ko je velika poplava n; bivši Dravski banov.'ni
Nastop jeseni je pri ras pogosto zdru- j žen z raznimi vremensk'mi nevšečnostmi. Ponedeljkov vihar, ki je tako naglo prekinil s svojo skromno nevihto dolgo vrsto najlepših septembrskih dni, da smo se zavedli njegove si lev' tosti in škodljivosti šele, ko je svoje rušilno delo opravil, ;'e bil še  razmeroma  pon žen  samovoljnež.  Spo- j minja nas mnogo  hujše  katastrefe. ki je ; zadela    najlepše    predele n?še domovine prav nocojšnjo noč pred 10 leti.
Bilo je v r.oči od četrtka na petek, vsej b'vši dravski banovini  so oblaki pri:  na široko svoje zatvornice. Med ndm grmenjem in treskanjem je vso lilo. da se je v hipu pojavila nevarnost katastrofalne poplave, že prej naraščajoči petoki in reke so valli proti večjim odvodnicam  velike   kclič!ne     umazane vode, ki je segal3 vedno višje in višje in kmalu grozila, da se bo razlila preko robov. V petek    dopoldne se je sicer zdelo, da je glavna nevarnest že minila, preti večeru pa je ponovno začelo deževati
Med prvimi je prestopila bregove Ljubljanica ki je preplavila Barje od Vrhnike navzdol do Borovn ce. Kasneje se je voda razlila ckeli Blatne Biezov:ee. Bevk. Notranjih goric do Preserja in Podpeči. Lipe so bile vse pod vodo, Cma vas pa močno <~grožen2 Penekcd je stala vod^. blizu meter visoko Polje in nj;ve okoli svojih strug sr> poplavi-ali tud: drugi prit;ki Ljubljanice Iška je preplavila okolic" To-mišlja. Iške <>asi Vrbl;"es "n Blatenje vasi. Rszbesnel se je Jezerski potok, ki je sicer zelo pohleven Svojo ckolico so pcpla-v:li Prošca Mali in Velik: Galjevec. Gra-daščoa je ostala v svoji strugi, želimšči-ca pa 'e poplavila ravan d Pijave gorce do Grmesa   n Blatne gorce.
Strašno povodenj so doživeli v Cerknici. Cerknišca se je prelevila  v hudournik, ki je v nekaj urah preplavi desrem  in levem bregv je napravila veliko škodo di  človeško žrtev
Poplavljen: sta bili Scdraž ca in Ribnica. Pod vodo je bila vsa sodr- ška dol'na Ribnica sama se je v pol ure spremenila v jezero. O poplavah so poročali od vseh strani  Hudo j" bilo v Planinski dolini. Lo-
vso Cerknice ob petoka Poplava terjala pa ie tu-
ški del ni. pod vo-.io ;!e bil Trzin z okolico, kjer je skočila iz svojega kerita sicer ponižna Pšata. Preti Domžalam se je raz. prrstiralo vrč sto metrov dolgo jezero.
Vznemirljive vestf*so prihajale s štajerskega. Najpiej je b:li przadeta Savinjska dolina, ker ie Savinja s pritoki naglo naraščala in prestopala bregove. Celje je doživelo črn dan, sij je ?'-oda bila daleko večja kakor pri vseh velikih poplavah v zadnjih ciesetletj h. Sav'nja je dosegla 4 m nad n:mrl:. to je več kaker <^b najhujših poplav" h  l. 1901   in  1926.   Mesto "'e
bilo popo'ncrpa odrezano od okelice in je bilo pcd:brw ot ku. Veda je zalila savinjsko žel?zn ško pios:^ na. Dolgem polju in je bi promet rreV-rjcn. Tramovje. ki so ga v? lov: . ! a sebe j, je pt rušilo na'prej savinjsko b u ori mostnom parku n^to še stari Kapucin Izi mat Kmalu za n;':m se je zruš la Grenaclrjeva brv na Polulah. Voda je ru3 l-4 jezove* poplavila pa je tudi Petrovce, Vejn k. ismarjeto, šk:fj: vas in Trnovi je. Po«.': la je mostove pri Lovcu, v Kasazah. pri Potrovčih in Letušu. Oi-plavljen je bil most pri Rimsk h teplicah.
Podobna stnš'a pere čila so pr*na:'ala tudi oci drugod. Silne poplave so nastale v Mežiški dolini, kjer je Meža preplavila dolino in Guštanj. Vdrla je v jeklarnc in napravila s;lno škodo Cest? cd Guštanja do Dravograda je bila v dolžini 1 km pod vodo. Meža je odresla mnego mostov. Zdiv jala je tudi Drava. V Mariboru je odnesla provizorni leseni most. ki je vodil na Ma-r borski :tok. Zaeli so ga en del pri Ptuju, drugi del pa je plul naprej pr^ti Ormožu.
Pod vodo je bil velik del novomeškega sreza, ves promet pa prekinjen. Kamniška Bistrica je pobesnela in zahtevala v kamniškem okraju poleg stvarne škode tudi človeške žrtve. Zaradi s'lnih poškodb je bila direkcija državnih železn c prisiljena ustaviti potniški promet delno na dolenj-skv kočevski in savinjski progi. Med Zidanim mostom in Zagor em so vozili vlaki le pc erem tiru'
povedenj je napravila po vsej bivš: dravski banovini ogromno škodo. Ocen:li so jo na več desetmilijonov dinarjev. BDa je ena najhujših k: so prizadele doslej Do~ečje Snvp   n Drave
Sončna Gorica v „Novicah"
Bleiweiaove >Novice« so posvečale svojo pozornost pri porccilih tudi sončni Go- ! rici ter njeni prelepi okolici. Tako bereAo I v št. 5. leta 1861:   Iz Gorice 22 proserca. Tako prijazne dneve imamo že <*ez 14 dni. da si res lepših misliti re moreš  Le vča- , sih se prikaže na nebu kaka  megl'ca, al j Chel  di  Gargar«  to je.  borja (Gojeni misliJD namreč, da se vetrovi v Gantarji ; zbirajo) -"o precej razprdi. Res je un 1fln ko je medlo,     poledici  našim Gcrjanom veliko škode nak'jučil     k?r  j;;>i    e po ro desti sadnega drevja nolrmila   Ai ^.dai imamo  tako  vreme, tla  se še  skoraj nf» spomnimo zime  Kar me pa Se rr jbolj m"-ka poved ti. je to. da se:n v por.edel ck v nekem  zavetnom  kraj   na  zapafm: strmi mesta zvončke našel, danes pa brizganice in pljučavnice.    še mr._e;o drugih zelišč •sem našel, pa le na pel cveteč n. Iz lega si  lahko  mislite,  da   res   milo   laško p:H. nebje obdaja okoVco srorško*.
^a strani 49. 6. februarja 1861 pa beremo o letini iz Brd na G:r:škem: Naj vam še povem, da lanska letina pr1" na3 je bila. hvala begu. precej dobra. Ce rivno sadja ni bilo dosti, je pa terta bogateje obrodila zunaj nekaterih krajev, kjer je toča potolkla. Kaplja je tudi letos prav dobra, čeravr.o še ni bilo take nadejat zavoljo mokrega poletja. Naše vina se zdaj po 21 do 22 gold. in čez kvnč prodajajo. Nekdaj, ko je bilo vino cenejše, so Kranjci in Korošci radi v naše hribe doha;ali in ves pridelek v svoje dežele izvoz1 li. Zdaj pa ni nikogar videti; menda jim je cena previsoka. Slast in moč naše rebolje je dosti znana, da bi treba bilo o nje; kaj več govorti in zavoljo tega se tudi "tako dobro prodaja. Očitna je tukai previdnost božja, da po hribih se ni tako "razširila tista tertna bolezen, ki v nižavah grojzdje že po cvetji posuši. Pa kaj bi bila naša dežela brez vinske terte?     Pusta dežela.
kjer bi ne bilo moč žveti. Viro nam je j>ogl3vitni pridelek, za kterega ubegi kmet
dnarja skup*, da se preživi, davke plačuje :s> hribe težke obdeluje«.
Tudi / Brd p :e poročevalec na *tr. 123. ^t   !f>. aprila l^M    »Žalostno pr:i»odbo imnm
vam Jano. drag »Novice!*, naznaniti, k' se ic vsk-d itcfc egi pM pripetila Pritepel se je m m reč un qan v na'c hribe nepoznan stekel pes lovskega pVmcna m  ie  naiprvo  tele ne-
k l>h l*rji;čaka \ hleva ponadfl: potem je dalfe naprej divjal n nekemu kmetu osla na ra;i zgrabi. k: jt za tickaj časa potem tudi stekel, in enemu ti',<p<Hlarin ^ina (malega fanta) n \< 'a v^ri/ni' Prav <t). da je še veliki- 7'cc* f>k napravil pr ludeh m / vini Al s<, ome-oienegj psa kje ubili ali ne, k nc vemo Kps |e s'cer. da bre/ steklih ps<iv n^*r!i ne bonio; vendar je gotovo, ua bo te strašne bolcTmi manj. ako tud; mani psov. Presiln<, število psov pa mere /atreti lc — pa>ji davek. Soseske vse od perve do zadnje! vpeljite pa>ji davek SOSeskfni kasi na dobro.«
Na strani 246. Številke / dne 24. jul;ja 1861 pa beremo: »I/ Gorice 1°. julija. Slovenski za-p;sniki oe/elnega zbora so se o binkosrih razpošiljali: da so pa v bogoslovno stmmi^e taki» kasno prišli, pr de od tod, ker se deželni mibor ni v«ch ijospodov spomnil, ki bi jih radi dobivali.«
številka 40. z dne 2. oktobra 1861 vsebuje tudi poročilo iz Vipave 27. septembra. Poslal ga je dopisnik T. H.: »NL- zamerite, da vzamem pero v roke in vam radostno povem, da jeremijadii v zadnjih „Novicah" ipavskega ko-respondenta je nekoliko prenapeta, ker. čeravno je bila slana (kar so ..Novice*4 povedale) in suša, pa 12. t. m. toča. bode letos najmanj „še enkrat toliko" kakor lansko leto vina, ktero se je, kar je kerčmarjem in vozn:koTn dobn. znano, boljšim letom prištevalo. \Tino bo leto« prav dobro, cesar se vsak lahko prepriča, in, kakor sploh slišim, cena ne bo prenapeta.«
Odkupne cene za žito, fižol in laneno seme
Viscki komisariat za. Ljubljansko pokrajino je glede na naredbo š predpisi o žetvi in namembi žita z dne 4 julija 1943.XXI št. 74 in glede na naredbo o razširjenju teh predpisov na krompir, suhi fižol in laneno seme z dne 18. avgusta 1943-XXI, št. 87 ter smatrajoč za potrebno, da se določijo oddajne cene za žito, fižol in laneno seme, izdal naslednjo odločbo, ki je objavljena v ^Službenem listu« 15. t- m.
Za oddajo žita, fižola jn lanenega semena letine 1943 Prehranjevalnemu zavodu, se določajo naslednje cene, franko zbirališče, ki ga določi zavod (vse za 100 kg): pšenica L 235.—, rž 210.—, ječmen 190.—, koruza 180.—, ajda 180.—, nizki fižol 450.—. visoki fižol 520.—. laneno seme 460.—, oves  180.—
Gornje cene veljajo za zdravo, suho tržno blago v naslednji hektolitrski teži: pri pšenici 76 kg, pri rži 70 kg, pri ječmenu 58 kg. pri ovsu 42 kg fjb pr^ ajdi 54 kg.
Pri koruzi je dopustna 16-odstctna vlaga (temeljna vlaga). Za višjo ali n:žjo vsebino vlage veljajo naslednji pribitki, oziroma odbitki: pri 12rć vlagi znaša pribi-tek 4.1 kg na 100 kg, pri 13% vlagi 3.1 kg. pri 14^ vlagi 2.15 kg in pri 15% vlagi 1.15 kg; pri 17% vlagi znaša odbitek na vsakih 100 Kg 1.15 kg, pri 18% 2.15 kg. pri 19"r vlagi 3.2 kg. prt 20^ vlagi 4.25 kg, pri 21% vlagi 5.25 kg. pri 22% vlagi 6.3 kg, pri 23Vc vlagi 7.3 kg pri -M vlagi 8 3 kg. pri 25% vlagi 9.35 kg, pri 26< c  10.35 kg itd.
Za primesi je dopusten naslednji odstotek: pri pšenici in rži 1%, pri ječmenu in ovsu 2rr. pri ajdi ls?r. pri lanenem semenu 4%. F*ižol ne sme imeti primes1-. Za večjo vsebino primesi nego je zgoraj navedena, se zniža cena za toliko odstotkov, kolikor odstotkov primesi se ugotovi nad dovoljenim odstotkom. Za soržico (mešanico pšenice in rž) se določi cena glede na razmerje pšenice in rž; v mešanici.
Za priznano semensko žito se csnovna ce-a zviša za 30%.
Križanka št. lzo
KOLEDAR
Dane*: Sreda. 22   ^ptembra: Mavricij.
r> A rV A S N t > "R1REDITV1 Kino zlatica: ženska med zvermi. KFno Sloga: K^m greva g spa ? Kino fnion: šoferjeva hči.
O E 2 II K h K \ R N F
Danes: Mi. i^eustek, Resljcva ces^a st. 1; Bahovec. Kongresn trg 12; Nada Komocar. Vie   Tržašk;; oesta.
OLLEGio mm
i mm kroj
Ogni jrdint Ji »cuo !a tnrrrna o rcj;:a — Corsi  pei   ritupero jnm
^erduti   e di fbbcevu 'ione  specic  ner  » nati ici 192V Sono    ipcrtc    'c »
rtrtom
BEBflKF
za de£ke ■ poukom vseh vrst pnv tnih in kralievih sol. Pouk v tcčaiih   za nadoknade
nic    izgubliemh učnih jet   tn   skraišanic tstth Vpisovanie se \c pri čelo.
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. pritok Drave, 4. pritok Savinje, 8. meško ime. 10. meja plcsk\• . 11. konec vojne, 13. člani, deli telesa, LA. zločin. 18. vrsta ptice, 19. morski r stilna, 21. pristanišče in trdnjava v Siriji. 23. planina v Srbiji, 25. število. 27. sorodnik. 29. brezpravni podložniki. 30. toaletna potrebščina.
Navpično: 1. osebni zaimek, 2. začetek, priprava, 3. grška črka, 5. ploskovna mera, 6. narodni ples. 7. začetek abecede, 9. Ludolfovo število, 11. sosed, 12. delavec, ki opravlja eno najtežjih dol, 13. enota časa. 14. nebesna stran, 16. poljska cvetlica. 17. evropska reka, 20. vulkanski izmeček. 22. domača žival, 24. igralna karta, 25. kratica za akademski naslov, 26. medmet. 27. italijanski predlog, 28. predlog.
Rešitev križanke št 119
Vodoravno: 1. Boč, 3. dama, 6 Zeta, 9. ruda, 12. Iran. 14. kvar, 16. bani. 18. Zola, 20. Amon. 22. Akon. 24. Ana. 26. ab. 27. gemi, 29. Ebro. 31. kara, 33. imun, 35. nato, 37. star. 39. rž, 41. Url, 42. Alan, 44. dete. 46. akti. 48. Loka, 50. trop 52. toda, 54. Igor. 55 svet. 56. Ivan. 57. sla.
Navpičn«*: 1. baza, 2. čil, 3. da, 4. Anam 5. ako. 6. za. 7. erar. 8. A bo. 9. rr. 10. udar 11. ;<ta. 13. ragu. 15. vnel, 17. Anka, 19. Obir. 21. mina. 23. kost, 25. nart. 28. enak, 30. bodo. 32. Arad, 34. milo,
36. Ante. 38. teta, 40. žima. 41. uši, 43. las 45. epi. 47. kas, 49. Ir. 51. zet, 53. on.
Naročite se na romane DK!
KLOBUĆARNA
^jm#^    wP A J Ku
% f%W/fr ^ s.m strokovno osnaži, preoblika in prebarva Vaš klobuk, da izgleda Kot nov. — Lastna delavnica. Zaloga   klobukov.   —   Se priporoča
RUDOLF p A J k. LJUBLJANA, sv. petka cesta st. 58
r  uLoaicEVA cesta st. 12
(Nasproti hotela Union)
P G. Wodehoase:
•8
PEPITA
Krenil sem proti postaji. Niti pojma nisem imel. koliko je ura, kajti snoči sem jo bil pustil v svoji sobi. Sonce se je bli-ščalo skozi list>? dreves, toda na cesti zunaj šolskega okolja ni bilo še nič videti o delavcih, ki bi se lotevali svojega posla.
Ko sem prišel na postajo, sem videl, da je pol šestih. Zaspan nesač mi je povedal, da odhaja ob šestih osebni vlak proti Londonu.
V Londonu sem ostal dva dni; tretji dan sem se vrnil v Sanstead House, d-a bi še enkrat govoril z Audrevo. Moj sklep je bil storjen.
Našel sem jo v drevoredu, nedaleč od hišnih vrat. Ob škripanju mojih korakov po pesku ae je obrnila; in ko sem jo zagledal, me je prevzela gotovost, da se bitka, ki sem jo imel za končano, šele pričenja.
Izmučena je bila tako, da se ml je v srce zasmilila. Obraz Je imela smrtno-bied, oči pa trudne ni temno obrobljene.
Beseda mi ni šla z jezika. Nekaj mi ni
dalo. da b- jo izrekel. Kakor tisto znamenito noč na hlevskem dvorišču, se mi je Z'l-1 svet in vse. kar je bilo na njem. neskončno daleč cd mene.
Sama je pretrgala molk.
»Nu. Peter?« je rekla malone ravnodušno
Skupaj sva krenila po drevoredu. Cez čas je nadaljevala:
>Ste bili v Londonu?«
'Bil. Davi nun se vrnil.« Prekinil sem se in po kratkem mclku nadaljeval. »Odšel sem bil, da premislim vso stvar.«
Prikimala je.
»Tudi jaz sem premišljevala.« je rekla. Obstal sem in   jel   s   peto mehaničn'" grebst1 jamico v pesek.
Nato je mahoma izpregovonla. Govorila je naglo, toda z zamolklim, skoraj mrtvim glasom.
Pozabiva, kar se je zgodilo, Peter. To nisva bila midva Jaz sem bila trudna, prestrašena in razočarana; vam je blo hudo zaradi mene, m vaši živci so bili prenapeti, kakor moji. A saj ni bilo nič. Kar pozabiva.«
Zmajal sem z glavo.
»Ne.« sem odgovoril. >Ni bilo tako. Ne
morem dovoliti, da pravite, da ni blo nič in da je bilo takisto, kakor ste rekli. Rad vas imam. Zmerom sem vas imel rad. čeprav sem se šele potem zavedel, kelikanj. ko s = m va? bil izgubil. Čez n*kaj časa sem si jel zatrjevati, da sem se premagal; ko sem vas pa spet videl, sem spoznal, da to ni res in da vas ne morem ni-kcli pozabiti. Prišel sem. da vam rečem zbogom; toda ljubil vas bom zmerom. To I je moja kazen, ker sem b:l tak. kakršna 1 ga ste me poznali pred petimi leti.«
»Moja pa. da senri bila takšna, kakršno ste me vi poznali pred petimi leti,« se je odvrnila in se grenko zasmejala. »M-slila sem. da sem ženska, pa sem bila le neumno, zamerljivo otroče. Moja kazen bo hujša od vaše. kajti vam se vsaj ne bc treba kesati, da ste držali v rokah srečo dveh lejudi in ste jo zavrgli, ker kratko in malo niste imeli toliko pameti, da bi jo bili ohranili.«
»Prav tako bom moral jaz mesliti o sebi, Audrev. Kar se je zgodilo pred petimi leti, se je zgodilo po moji. samo po moji krivdi. Ne verjamem, da bd vam bil v mislih kdaj očital, kar rte storili, niti v tistih trenutki hne. ko me je vaša izguba
najhuje bolela. Vi se bili vzrok, da sem spoznal svojo pravo podobo, in vedel sem, da ste ravnali tako. kakor ste morali ravnati. Sebičnik sem bil. moj nastop proti vam je bil neznosno zaščitniški ... Skratka, bil sem docela neužiten. Potemtakem sem jaz tisti, ki sem zavrgel najino srečo Prvi dan, ko sva se tu spet srečala, ste izrazili najin položaj z enim samim stavkom, to je. da sem bil časih dober in ljubezniv, kadar sem namreč pomislil na to. S temi besedami sne me točno opisali. Očitati si nimate torej ničesar. Kdo ve koliko sreče, sodim, res nisva imela, toda vsa krivda je moja, samo moja.c
Val rdečice se ji je razlil po bledem obrazu.
Da, spominjam se, da sem tako rekla,« je odgovorila; »a rekla sem zato, ker sem se bala same sebe. To, da s*m vas nenadoma spet zagledala, me je bilo pretreslo. Mislila sem. da me sovražite ... In prav bi bili imeli, ko bi me bili. Po drugi strani pa ste tudi govorili takisto... in zato, vidite, nisem marala, da bi spoznali, kaj pomenite zame. Da bi bila pa takisto mislila o vas, Peter, to ni resnica! To nj bilo res!
TTrejnJe — Redattere: Rudolf Ozfcn — Fftr »Narodna tiskarna A. G.« als Droekstelle — Za »Narodno tiskarno d. d.« kot ttskarnarja — Per la »Narodna
~Z» liani rta* oddelek adgOTarJa — Beaponaabile per la parte pabbUcitaria: Ljtobomir Volčič
s. a~« qwa!e staropatore: Fran Jeran —
tU
__
4758