3. štev. V Kranju, dne 19. januarja 1907. VIII. leto. Političen in gospodarsKj lisi Izhaja vsak« sobot« svooer in stane za Kranj 4 K., po pošU za celo leto 4 K, za pol leta 9 K, u druge države atane 5 60 K. Posamezna Številka po 10 vin. — Na niročhe brez istodobne vpoftiljatve naročnine se ne osira. — Uredništvo in upravniltvo je na pristavi gosp. K. Floriana v 'Zvezdi*. Mesečna priloga Inserati m računajo za celo atran 50 K, za pol strani 80 K, ta četrt strani 20 K. ln-erati m plačujejo naprej. Za manjša oznanila ae plačuje za petit-vnto 10 vin., če m tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Razširjajte »Gorenjca"! ii. Večkrat smo poživljali svoje ožje rojake -Gorenjce, naj se naročajo na list in ga razširjajo v krogu svojih prijateljev in znancev, obljubujoč jim, da se bodemo potrudili, kolikor največ bo v naših skromnih močeh, da izpopolnimo list in ga napravimo zanimivejšega. NagiaJevali smo, kolike važnosti je za vso Gorenjsko napredek našega lista, ki stoji edini na napredni, svobodomiselni podlagi. Malokdo naših rojakov, ki je naročen na nad list, si pri čitanju istega morda niti ne predstavlja, koliko truda, koliko sitnosti in troškov stane, predno je ena taka Številka gotova. Drugi listi dobivajo od vseh strani izdatne podpore, imajo trdno gmotno stališče, veliko število naročnikov i. t. d. i. t d. — a mi smo navezani sami nase; ne moremo se zanašati na kaj drugega, nego na točno plačevanje naročnine. Zal pa, da nekateri naročniki tudi te svoje dolžnosti ne vršijo tako, kakor bi motali. Ne tožimo radi svojih bolečin, a toliko lahko omenimo, da se mora upravniStvo mnogo boriti s flnancielnimi težkočami in da ogromne upravne troSke komaj zmaguje. In vendar smo se vsikdar trudili in se trudimo za zboljšanje in povzdigo lista. Prinašali bodemo tudi v prihodnjem letu razne zanimive, poučne in izobraževalne članke ter vse važnejše novice. Pričakujemo, da nas bodo somišljeniki tudi se naprej podpirali z dobrimi dopisi in s poročili o važnejših in sploh zanimivejših dogodkih. V tem pogledu naj bodo našim pristašem vzgled nasprotniki, ki za svoje liste neumorno agi-tirajo in tudi mnogo pišejo. Obenem naznanjamo, da smo že v drugi Številki «Gorenjca» začeli priobčevati daljši zanimiv roman, ki bo brezdvomno jako ugajal vsem, ker je res zelo mičen. Poleg tega pa bodemo prinašali vmes tudi krajše stvari z zanimivo in poučno vsebino. V svesti smo si, da bode naš vrli člankar, ki je že nekaj časa umolknil, zopet prijel za svoje ostro pero in nam zlasti letos ob zelo resnih časih večkrat pomagal bičati in neusmiljeno udrihati po naših klerikalcih, ki stezajo svoje veliko vratove višje kakor kdaj. Naši čitatelji izvestno pogrešajo tudi hudomušnega Jurja, ki je tudi za letos po možnosti obljubil svojo pomoč. Povemo pa že naprej, da se bodemo kakor doslej kolikor možno izogibali osebnosti ter se omejevali na stvarne in take stvari, ki služijo v izobrazbo. Prosimo torej svoje cenjene dopisnike, da to uvažujejo. Naš list ne sme imeti prostora za osebne sovražnosti. Le, kadar se pojde za načela, ne bo pardona za nikogar. Nadejamo se, da nismo zastonj napisali tega poziva na zavedne rojake; nadejamo se, da se nam tudi v novem letu naročniki podvoje in da bodemo z združenimi močmi delali na korist in blagor Gorenjcev. Dajte nam izobrazbe! Kakor posnamemo iz našega ljubega «Gorenjca», so je pričelo na Gorenjskem prav veselo politično in duševno življenje. Na Jesenicah se je ustanovilo pred kratkim samostojno kmetiško politično društvo in kakor so nam očividci pravili, so se udeleženci, v ogromni večini kmetje, z velikim zanimanjem udeleževali vseh razgovorov in s tem prav očitno pokazali, da so se tudi kmetje v radovljiškem okraju pričeli zavedati samostojnih pravic. Sprevideli so, da lahko tudi sami kaj store, da ni treba biti vedno in vedno navezan na našo, le za svoj žep skrbečo duhovščino. Veselo znamenje! Enako društvo se obeta tudi za blejski in radovljiški kraj. Kar so si kmetje lahko ustanovili v radovljiškem okraju, to bi si menda ustanovili kmetje prav lahko ustanovili v našem kranjskem okraju. Le malo zavednosti in dela bi bilo treba. Vsled tega poživljamo one ljudi, ki so vajeni takega dela, da pridejo med nas kmete kranjskega okraja, ter nas pouče o snovanju takih društev. «Gorenjce» je v svoji predzadnji številki objavil tudi nekak poziv ljubljanskega političnega društva-. — Gospode pri tem društvu nujno prosimo, pridite ven na deželo in pomagajte nam na lastne noge. Dolgo časa tavamo nekako zapuščeni in ne čudite se, ako se slučajno ta ali oni kratkovidnež oklene onih ljudi, ki mu obetajo zlata nebesa na onem svetu, a za ta svet pa le ono, kar prija njim samim. V «Gorenjcu* smo tudi večkrat brali, da se prirejajo v nekaterih krajih po Gorenjskem prav lepa predavanja. Posebno se odlikuje v tem oziru Radovljica. A tudi Kranj je imel že nekaj predavanj. Ali bi ne bilo mogoče, ko bi se ti gospodje predavatelji tesneje združili med seboj in nam pričeli po kmetih prirejati taka predavanja. O kako bi jim bili hvaležni za to. Naj ne mislijo ti gospodje, da bi no našli hvaležnih poslušalcev. Naravnost hrepenimo po takih predavanjih. Torej, pridite in prinesite nam dušnega razvedrila. Mnogo, mnogo nam bodete koristili in ravno s temi svojimi predavanji bedete marsikateremu kratkovidnemu odprli oči, da bode pričel misliti z lastno glavo. Brali smo dalje v »Gorenjcu*, da ima mesto Radovljica že svojo javno ljudsko knjižnico, ki že prav dobro deluje. Ravnotako je sedaj čitalnica v Kranju odprla svojo knjižnico širji javnosti. In ravno te dni smo Čuli, da nameravajo enako knjižnico napraviti v Tržiču. Prav dobro in neizmerne koristi in važnosti bi bilo, ko bi se take knjižnice hotele ustanoviti pri nas po kmetih. Vsak učitelj bi pridobil mnogo, mnogo na ogledih pri nas kmetih, kdor bi ustanovil tako knjižnico. — G. urednik, lahko ste prepričani, da nam ona du- PODLISTEK. Opat Saba. Spisal Josip Prem k. Dalje. Ko sta dospela do krčme «pri kopitu*, se je Emanuel še enkrat ozrl na ladjo, ki ga je po mnogih letih pripeljala zopet v rodni kraj, potem pa sta stopila v krčmo, ki je stala tik stare ceste, ki je peljala nekdaj v Skader, Ko sta bila v krčmi že precej dolgo, je opomnil Pepo: «Gospod Emanuel, mislim, da bo treba oditi, ako nočeva dospeti do doma pred nočjo.* Emanuel, ki dosedaj ni kazal nikake misli za odhod, je hitro plačal — in kmalu sta sedela Pepo in Emanuel na mladih, čilih konjih. Po cesti so stale od nočnega dežja obilne luže in jezdila sta tik ceste po travniku. Emanuel, ki je jezdil za Pepotom, je venomer zrl v njega, ki je kljub petdesetletni starosti, kakor je preračunil Emanuel, jezdil fino, gracijozno. Bil je še krepak in močnega telesa, da bi mu bilo težko prisoditi to starost Tako sta jezdila kaki dve uri, a travnik je postajal sedaj vedno močvirnejši in zapodila sta konje na cesto, «No, Pepo, kaj pa je kaj novega v gradu?* je povprašal po dolgem molku Emanuel. «E pač vse po starem. Gospod Viktor, vaš papa so zdravi in ravno, ko sem včeraj odhajal, so se vrnili iz lova. Gospodičina Flora, vaša sestra je pač prav tiha, kakor že od nekdaj: tiha in malo se brigajoča za kako zabavo. Ko sem odhajal, mi je skrbno naro-čevala, naj vas ne prezrem in naj pazim, da se nama na poti kaj ne pripeti in naj se hitro vrneva v grad. No, in Lotico, to pa iiak vsi imenujemo «školjko*. •Katero Lotico?* je hitro povprašal Emanuel. «1, ali se več ne spominjate Lotice. Tisto dekletce, ki jo je gospod Viktor rešil kot triletno iz morskih valov in jo vzel seboj v grad. Da, dal Vi ste kmalu potem odšli tja v Zagreb v šole. No, ostala je v gradu in Flora ima sedaj v njej svojo najzveatejšo prijateljico. Toda — stojte! — Emanuel je začuden ustavil konja in se ozrl v Pepota, kaj da hoče. •Tukaj po cesti naprej, nikakor ne jezdim radi Hidžetove pristave,* je opomnil Pepo. «Morda se vam to Čudno zdi, a vzrok vam že povem ob priliki. Zavijva v gozd in pod »orlovim breznom« Črez potok zopet na cesto.* Zapodila sta konje proti gozdu in kmalu izginila za gostim grmičevjem. «Gospod Emanuel, tukaj ne moreva skoro naprej!* je zakričal črez nekaj časa Pepo. Grmičevje je postalo tako visoko, da sta konja obstajala. «Za vraga 1 Pepo, kaj pa vama pride na um, da zapodite konja v tako goščo!* se je jezil Emanuel in ustavil konja. «Nič se ne hudujtel Saj tudi včeraj nisem jezdil tod mimo po cesti, a zavil sem takoj proti Budni. Od tukaj pa imava do Budne skoro uro, a skozi « orlovo brezno* le kake pol ure.* Pepo je spodbode! konja, da se je vspel visoko črez grmičevje in isto tudi Emanuel. Kmalu sta jezdila le po mahu in travi vedno navzdol, dokler nisi \ prišla med velikanske pečine: «orlovo brezno*. •Tako, sedaj sva pa kmalu ob potoku,* je izpregovoril Pepo in zasukal konja na desno. Voda res ni bila velika in z lahkoto sta zopet prišla na cesto, a v dalji kake četrt ure sta videla za seboj Hidžetovo pristavo. Pot se je vspenjala sedaj veno* mer navzgor in ob obeh straneh so se razprostirali bogati temni gozdovi. •Koliko imava Še do doma P* je povprašal Emanuel. sevna hrani, ki nam jo ponujajo nafti kaplani, faj« mostri in drogi taki ljudje v nojih listih in tvojih knjigah, sega ta prav do grla. Dajte nam priliko, da pridemo do dobrih knjig in dobrih časopisov in kmetje se bodemo kmalu postavili na lastne noge. H koncu svojega opisa dostavljam samo se to-le prošnjo: Premožnejši ljudje, ki ste toliko srečni, da ste lahko naročeni na «Gorenjca* ali celo na dnevnik »Slovenski Narod*, storite to-le delo: Ko preberete ta dva lista, enega ali druzega, pošljite ga temu ali onemu kaetu t« delalo, mesto, da ga porabite za zavijanje raznih reči. Posebno ljubljanski rodoljubi bisto« rili s tem, če bi hoteli pošiljati prebrane številke «S1 ovenskepa Naroda* med kmete, neverjetno mnogo, mnogo za pro-bujenje slovenskega kmeta. Ravnotako prosimo vse častite bralce vrlega 'Gorenjca*, ne vrzite lista proč, ko ga preberete, temveč oddajte ga prijatelju v branje. In Kranjcem kmalu se zjasne vremena. Kranj pa njegove starine. V tem ali onem zasebnem krogu sem že večkrat napeljal govorico na starine mesta Kranja. Pogosto so me pri tem zavrnili s samozavestno trditvijo, da Kranj starin sploh nima, ali pa da so tako redke, da nI vredno govorili o njih. Reči moramo, da je to mnenje napačno; tako more govoriti le oni, ki se za take reči ne briga. Kdor se pa zanima za zgodovino našega mesta, kdor z veseljem poizveduje po starinskih redkostih in njegovih zanimivostih, ta dobro ve, da se nahajajo v Kranju mnogokatere zgodovinsko važne, za mesto pomenljive starine — starine v najobširnejšem pomenu te besede. Napravi, prijatelj, majhen izlet po našem mestu, pa se boš uveril, da imam prav. Potrkajva najprvo pri slikarju gospodu Bra-dašku v Jelenovi hiši. Rad nama mož odpre in naju pelje v svoj atelje. Vse stene obložene s slikami, po mizah, po stolih slike, načrti za slike, strokovni Usti, čopiči. Pogovarjamo se o umetnosti, samoobsebi umevno se začne plesti govorica o slikah, ki jih mož dovršuje, o načrtih, ki jih ima za bližnjo prihodnjost. Bradaška nama z veseljem razkaie tudi razne zanimive slike drugih slikarjev, ki jih ima v svoji zbirki. Tu vidimo razna dela Laverja, našega rojaka, slike, načrte in skice Janeza in Jurja Subica. Pred sabo imava takorekoč majhno, a lepo in zanimivo galerijo slik. Isprehod naju privede do župnišča. Oglasiva se pri g. dekanu Koblarju in ga prosiva, da naju povede v dekanijski arhiv. Z veseljem se odzove najini prošnji. Večino prostora v arhivu zavzema lepa biblioteka. Med knjigami zapazimo dva anti-fonala, iz leta 1491, olepšana z ličnimi sličicami in inicijalami. V zbirki knjig so tudi take iz dobe, «Ako dobro jezdiva, sva do noči v gradu. Sedaj bo kmalu poldne — *, medtem pa je spod-bodel konja, da je dirjal kakor besen. Emanuel ni znal, kaj da se je zgodilo in udri jo je za Pepotom, a v tem hipu sta počila v gozdu dva strela. _ Dalje prih. AngelJ varuh. Crtica iz ruiko-japomke vojake. Ruski »pisal V, M. Mihejev. VI. Konec. Silantjev se je začutil v istem šotoru in na Istem ležišču, kakor nekoliko dni potem, ko so ga našli napol mrtvega od ran in gladu na polju za holmi. Lahno je odprl oči. Pred njim je stala ista mirna ženska, ki je ravnokar oprezno odstranila obvezo od njegovega levega očesa in lica, hoteč jo premeniti. Bila je že noč ali večer in ponočna luč je razsvetljevala lice, sklonjeno nad Fedotom. Zbudil si se, golobčekl Pozdravljamo te s praznikom, Danes je namreč sveti večer. Jutri je Kristovo rojstvo. Silantjev se je naenkrat nepričakovano poravnal na svojem ležišču. Vidno le je okrepčal in čutil je, kako se nove moči izlivajo v njegove prsi, n ko še niso tiskali; lepo so pisane, tako enakomerno, da se mora človek po pravici čuditi spretnosti dotičnega pisca. V arhivu hranijo tudi dragocene cerkvene obleke; star mašni plašč | vidiva tu iz dobe Marije Terezije, preumetno je vezan, prebogato obložen i zlatnino. Dekan nama pokaže še prekrasno monstranco, ki se sicer ne odlikuje po starosti, pač pa po svoji vrednosti — zlata je za več tisočakov kron — in umetniški dovršenosti. Njen stvaritelj je pasar Kiegar v Ljubljani. Na hodniku prvega nadstropji pa najdeva prav lepe, večinoma dobro ohranjene slike Mencingerjgve in Laverjeve, med njimi zanimivo sliko župnišča s staro kranjsko ljudsko šolo, ki je stala ob sedanjem vodnjaku poleg župne cerkve, in sliko župnijske pristave, kjer vidimo tudi stari kapucinski samostan (sedanja Roossova hiša). Stopiva v mestno hišo t Tam hranijo mestni arhiv in razne starinske predmete, med njimi meč nekdanjega mestnega sodnika (svoj čas so ta meč obešali ob semanjih dneh na mestno hišo pod orla) in boben narodne straže iz leta 1848. V svetovalnici vise nekatere slike. Med mestnimi listinami vzbuja našo pozornost star slovenski rokopis iz začetka šestnajstega stoletja. Kreniva kar čez ulico k Florianu! Hiša sama na sebi je že zanimiva po svoji zunanjosti. Stopiva noter. Tam vidiva prelepo pohištvo, napravljeno v jugoslovanskem slogu; po stenah visi več starih slik, med njimi dve sliki Jurja Subica. G. Florian hrani tudi več starih listin. Najstarejšo zgodovinsko starino dobiva pri gospodu Tomažu Pavšlarju. To je njegova bogata zbirka langobardskih starin, ki jih je izkopal na svojem posestvu na Lajhu pod mestom. Vidiva tu orodja, v prvi vrsti pa nakitje, ki so ga mrtvecu dajali v grob. »Narodna Čitalnica* v Kranju hrani v svojem arhivu dragocen srebrn venec, poklonjen ji ob tridesetletnici od kranjskih gospej in gospodičen; na društveni zastavi je posebno znamenit trak, ki ga je društvo dobilo na vižmarskem taboru. Omeniti je tudi društveno spominsko knjigo, v kateri vidimo podpis marsikaterega slovenskega veljaka. V Ogrinčevi hiši občudujeva umetniško narejen ■trop in bogato okrašena vrata. Pri g. dr. Štempi-harju bereva od dr. Prešerna pisan sodniški akt; pri g. prof. Antonu Zupanu si ogledava Prešernov stol, kakor tudi več slik, katere je prav spretno narisala njegova gospa. Zanimivo zbirko starin ima, kakor čujem, gospod Rudolf Potočnik, urar; to ali ono važno stvar hranijo razne rodbine. Ni je skoro v mestu hiše in rodbine, ki ne bi imela nobene starinske zanimivosti. Tako smo končali naš izprehod po mestu in se uverili, da ima Kranj lepo število prav dragocenih, umetniško veliko vrednih starinskih redkosti. Omenili smo le one stvari, katere so nam znane in dostopne. Pri natančnem preiskovanju pa bomo naleteli še na marsikaj zanimivega. katerih je gotovo ravnokar pahnil gručo težkega kamenja. S polnimi očmi je gledal na tiho, svetlo lice, ki se je v svitu videlo kakor nadzemeljsko. — In Port-ArturP — je vprašal tiho. Mirno lice se je naenkrat pokrilo kakor s kako meglo, in solze so se kakor briljanti zasvetile na tihih očeh. — Skrivali smo pred vami bolniki, toda ne moremo več — in kakor prisiljena po neki nevzdrž-Ijivi, prsi drgajoči sili, je odgovorila ihteč in komaj se zadržujoč joka: — Port-Artur je pall General Stessel se je udal Japoncem! Silantjevega oči so se izpremenile kakor v blaznosti. Naenkrat je izpregovoril tiho in presekano, gotovo z veliko težavo: — in ... angelj varuh?! Ženska je gledala nanj s svojimi dobrimi in mirnimi očmi in, kakor bi razumela vse, šepnila: — Angelj varuh plače in čaka miru ... Ranjeni vojak je ihtel na svojem ležišču, in nežna bleda roka je ležala mirno na njegovi glavi, in tihe trpeče oči so gledale v nočnem svitu z nekim notranjim vprašanjem v neznano neskončno daljovo ., . Luč pa je polagoma pogorela. Izpodbili smo napačno, mnogo razširjeno mnenje, da naše mesto nima starin. Ima jih. Kaj pa naj se zgodi 2 njimi, o tem izpregovorimo v prihodnji številkii. Profesor Maks o Pirnat. I z v e s tj e deželne zfczc zi pospiJcVanic premeta tal«* na KranM«« Pisarna ? Ljubljani (hotel Lloyd). (Izvleček iz zadnje seje oer. odbora.) Iz predsedstvenih naznanil je povzeti, da je v preteklem letu zveza naročila v «Internationale* illustr. Reisealbumu* 2 strani obsegajočo sliko na umetnem papirju ter 2 strani besedila. V kažipotu «Franks English und Amerikans in Austria* se priobči 1. 1907 5 slik, in sicer: Bohinjsko jezero, Bled, Ljubljana, Postojinska jama (Ferdinandova jama, Cipresa). Poleg tega bode 2 do 3 strani besedila. Slike in kipi londonske razstave, ki so vredui okrog 2000 K, so se vrnili ter se bodo rabili pri prihodnjih razstavah. Reklamni in administrativni odsek se spojita, ker je njun delokrog skoro isti. Glede Bohinja se je omenjalo, da je bil letos pritisk tujcev jako velik, toda udobnosti so nezadostne in nikakor ne odgovarjajo potrebam tujcev. Primanjkuje tako stanovanj kakor tudi hotelov in še to sezono pridemo v zadrego, kako ustreči željam tujcev. Odbornik g. J. Prosenc je predlagal, naj se obrne zveza na c. kr. vlado s prošnjo, da se svet ob desnem bregu (od slapa Savice gledano) regulira. Vlada misli namreč regulirati levi breg, ki pa je gol in nepripraven za zidanje hotelov in vil ter mu celo primanjkuje pitne vode. Desni breg pa ima vse ugodnosti za take stavbe, ker so tu prijetna izprehajališča. Treba bo gledati, da se napravi re-gulačni načrt, da se ne pokvari celotne slike. Tajnik je poročal o seji v c. kr. železniškem ministrstvu, katere se je udeležil kot zastopnik deželne zveze. Razpravljalo se je o uspehih razstav v Londonu in Milanu in konstatiralo, da moramo biti z uspehi zadovoljni, zlasti kar se tiče tujskega prometa. Naš zastopnik je pri tem razgovoru tudi omenil, da ima deželna zveza kranjska tudi mora-ličen uspeh od razstave v Londonu. Londonski geologični muzej je namreč prosil deželno zvezo, naj mu prepusti stalaktite iz postojinske jame. Ker je zveza rade volje ustregla, je angleško naučno ministrstvo izreklo zvezi toplo zahvalo. Dalje se je na tej seji razpravljalo o ustanovitvi sveta za tujski promet pri c. kr. železniškem ministrstvu (Fremdenverkehrsbeirat). Finančno ministrstvo se je sicer ustavljalo ustanovitvi in navzoči zastopnik je rekel, da je proračun že itak obtežen iz tega naslova, kajti lansko leto se je dalo za povzdigo tujskega prometa železniškemu ministrstvu 86.000 kron, za leto 1907 pa 124.800 kron. Deželnim zvezam za tujski promet se je dalo lani 25.000 K, za leto 1907 pa 40.000 K. Ker so pa vsi zastopniki izjavili, da ni mogoče najti druge oblike za osrednjo organizacijo tujskega prometa, se je udal tudi zastopnik finančnega ministrstva in tako se ustanovi še tekom meseca januarja ta svet. Dalje se je razpravljalo o skupnih akcijah, ki se imajo vršiti v povzdigo tujskega prometa. Železniško ministrstvo ustanovi mesto potovalnega komisarja, ki bo izkušnje drugih držav v tujskem prometu uvedel tudi v naše kraje ter sploh stal v zvezi z deželnimi zvezami, žurnalistike in drugimi korporacijami. Dalje izda železniško ministrstvo brošure v svetovnih jezikih ter plakate, med katerimi je omeniti karavanski in bohinjski plakat Za zadnjega je že dobil slikar Grohar naroČilo, naj ga izvrši. Predlagalo se je železniškemu ministrstvu, naj ustanovi tudi v Parizu oficijelno informacijsko pisarno in naj se ukrene kaj za zboljšanje hotelskega vprašanja, ki v Avstriji ne zadostuje potrebam razvajenih tujcev. V arhivu državnega zbora leži že dalj časa zakopan načrt zakona, vsled katerega naj bi se novim hotelom dovolile iste olajšave, kakor veljajo za nove industrijske stavbe. Pomanjkanje dobrih hotelov je zlasti na Kranjskem jako občutno, v prvi vrsti ob novi železniški progi izvzemši Bled. V Bohinju je že letos primanjkovalo stanovanj, kaj bo še drugo leto. Tajnik poroča, da je pri občnem zboru društva za povzdigo tujskega prometa na Bledu zastopal zvezo. Z veseljem mora konstatirati delavnost in vnemo tega društva. Tu je tudi poročal o delovanju deželne zveze ter bodril zlasti navzoče interesente iz Bohinja, Gorij in Radovljice, da se ravnajo po zgledu blejskega društva in ustanove podobna društva, za kar jim bo zveza šla z veseljem na roko. Posledica se že kaže, kajti pravila takega društva za občino Gorje so Že predložena deželni vladi in v kratkem se tudi v Bohinju vrši ustanovni občni zbor. Za podpredsednika zvezinega odbora je bil izvoljen namesto izstopivšega g. dr. V. Gregoriča g. prof. F. Orožen in za člana v administrativni odsek g. prof. dr. J. Tominšek. Računsko poslovanje od ustanovitve zveze, t. j. od 14. julija 1905 do 81. decembra 1900 izkazuje dohodkov 7024 K U h prilog „Gortn)cu" it. 3 Iz 1.1$Q7. in isdttkov 7192 K, torej prebitka 432 K 11 b. Ker je pa med dohodke vitet dolg v znesku 1000 kron, izkazuje računski zaključek faktičnoga primanjkljaja 567 K 89 h. Pri tej točki se je omeniio, da se je s gotovostjo računalo na podporo deželnega odbora, ki se pa ni izplačala vsled znanih razmer v deželnem zboru. Odbor je imel t marsikateri akciji vezane roke in ako bi dva odbornika ne priskočila na pomoč s posojilom 1000 K ter ako bi mesto Ljubljana ne dalo pMpore 3000 K, bi se moralo sploh z delovanjem prenehati. Med izdatki je omeniti postavko za reklamo v znesku 3172 K 43 h ter nabava inventarja v znesku 1047 K 98 h. Odbor se dogovarja s tvrdko Blasnikovi nasledniki v Ljubljani radi izdaje krasnega plakata kranjskih krajev. Ker mu pa podpore se niso zagotovljene, ne more priti do sklepa pogodbe. Da bi se opustila izdaja plakata, bi bilo jako Žalostno, ksjti plakati so najuspešnejše reklamno sredstvo. Odbor trdno upa, da se bo ta akcija uresničila, čim bodo se nekatere korporacije zagotovile svojo podporo. Dan občnega zbora se odloči na 26. januarja L 1. Dopisi. b itarololke občine. Sedaj so občinske volitve pri kraju in tudi nov župan je izvoljen. Koliko razburjenja in sovraštva so donesle te volitve 1 In zakaj se je slo? Premislite, možje, kateri imate te kaj človelkih možganov 1 Kakšna dobrota bode pa nastopila sedaj v občini? Kakšna krivica in komu se je pa dosedaj godila? Zares, tako zaslepljenega Jjudstva ne dobiš zlepa, kakor so tisti, ki jim je ar — Bog, farSka beseda — zlato. Dosedaj je bil župan g. F. Dolenc. Vprašamo: Komu se je zgodila kakšna krivica pod njegovim županovanjem ? Zakaj ni več dober za župana? Ali je premalo učen, ali preveč dober? Ali jc kmete drl na meh? Kdo ima kaj Škode od njega? Ni ga v vsej sta-roloSki občini, ki bi mogel pritrditi na ta vprašanja. In vendar se je večina ljudi dvignila proti Jo-Skovcu. Zakaj? Na farško komando. Tisto duhov-niltvo, ki živi od kmetskih žuljev in tudi od kmečke neumnosti, tisto duhovnistvo je komandiralo, da je dosedanji župan za nič, ker je liberalec. No, dobro, videli bodemo kaj bode z novim, ker je klerikalec. Mar mislite, kmetje, da vam zdaj ne bode treba plačevati davkov in občinskih doklad, morebiti celo mislite, da ne bode treba sejati in delati? Pa se motite 1 Vi nimate nič dobička od tega, če je nov župan, ker je bil dosedanji jako dober, pač pa bodo imeli dobiček faručeljni, ker bodo z občinskim denarjem lahko trosili, kakor bodo hoteli. Vi stari in sivolasi možje, izprašajte svojo vest, zakaj sle hoteli imeti drugega žup&na? In kdo sije spomnil to? Morda vi sami? Menda ne, ker ste bili pred tremi leti v večini zanj. Kmetje so nekateri tako nezavedni, da bi bili volili kaplanove čevlje za odbornike, če bi duhovniki tako veleli. Ako pojde kmetska nezavednost in farško podrepništvo tako dalje, bodo kmetje kmalu tam, kjer so bili pred 100 leti. Takrat so morali vse ubogati na graSča-kovo komando, sedaj bodo pa na farško. Razločka ni prav nobenega. Razsoden človek se mora smejati, da celo občino komandira sedaj kaplan, ta nezreli fant, ki komaj ve, da je na svetu. In kmetje se pokore, v posvetnih in cerkvenih rečeh temu fantalinu. Kam je prišel kmetski ponos? Sedaj si kaplan upa priti v hišo zmerjati podnevi, ne bode pa dolgo in upal se bode priti ponoči ter te bo spodil, ljubi kmetiček, od žene in ti naložil za pokoro ležati 14 dni na hlevu. Ako ne bodeš ubogal, li zoper vero, kakor če ne voliš na farško komando. Neumno se nam zdi, čemu je izvoljen župan. Nesli bi rajši vse reči kaplanu, naj on vso srenjo oskrbuje. Dobro bi bilo, da bi mu tudi nesli davčne knjižice, da bi jih plačal, ker se za volitve tako briga. Kmetje, vi ste trpini in kot taki se ne morete ozreti okolu, kaj se godi po svetu. Povsod so začeli duhovnike poditi od posvetnih zadev nazaj v cerkev. Tam pri oltarju in na prižnici je njihovo opravilo. Volitve so posvetna zadeva, ne brigajo prav nič kaplaneta, kakor se on ne briga za vas, kadar greste plačat davke. Ravnajte se po tistem kmetu poštenjaku, ki je povedal kaplanu: Gospod kaplani V nedeljo sem vas poslušal pri pridigi, danes pri volitvi vas pa ne bom poslušal. Vi ste duSni pastir za verske reči, jaz sem pa gospodar v posvetnih rečeh. Zato imam jaz in drugi kmetje govoriti, kadar so volitve. Ce pa hočete vi tudi posvetne reči komandirati, morate pa nam vse opraviti, to je: plačati davke, iskati delavce, opravljati živino i. t d. Ker pa vem, da tega vi ne znate in ne morete, zato vas jaz odvežem teh skrbi za posvetne reči, kakor vi mene od veže te grehov 1» To so prave kmetske besede! If Iijubnega. V nedeljo, 20. L m., se bode predstavljala po naših Marijinih devicah v tukajšnji kaplaniji igra «Sv. Neža*. Igra je neko kljubovanje napram tukajšnjemu gasilnemu društvu, katero je tekom pretočene jeseni spravilo dve igri na oder. In obe igri sta se izvrstno obnesle. Nismo zavidni igram, izviraj očim iz farovškega zazidja, ali ni nam povšeči strast iz farovia proti gasilnemu društvu. Okoličani! Prihitite si v nedeljo ogledat to igro «na truc»; gotovo bo izvrstno uspela, saj je aranžer tej igri poveljnik tukajšnjega Marijinega kora, kateri je svojo spretnost v aranžiranju raz-lihčnih devičarskih veselic in raiveselic pokazal nekje tam doli na spodnjih kranjih, celo na neki draien-stveni — pastirici. O izidu igre in o vrlinah prirediteljev te igre, poročamo prihodnjič. 8 Bruilce. Prostovoljno gasilno društvo na Hrušici je priredilo preteklo nedeljo dne 13. t m. društveni plesni vence k pri g. pod načelniku Lovru Krivicu s prav povoljnim iriiom. Udeležba je bila zelo živahna. Posebna zahvala gre bratskim društvom z Kranjske Gore, Dovjega in Mojstrane ter najbližnjem soseskemu društvu i Jesenic, kateri so v lepem številu pokazali svojo bratsko ljubezen • Bližnjemu v pomoči* ter stena pripomogli do lepega gmotnega uspeha. Prisrčna jim hvala! — Redni občni zbor se vrši v nedeljo dne 27. t. m. pri g. načelniku Matiju Kobentarju na Hrušici popoldne ob 4. uri s sledečim vsporedom: s) Pozdrav načelnika, b) Poročilo tajnika, c) Poročilo blagajnika, č) Volitev treh pregledovalcev računov, d) Pregledovanje računov in potrjenje istih, e) Razni nasveti in sklepi. Odbor 8 Tirolskega nam piše naš naročnik: Na Tirolskem imamo letos nenavadno zimo. 2e nad 70 let stari ljudje ne pomnijo toliko snega; mraza smo dosedaj imeli največ samo 14 stopinj, snega pa je v dolini do 1'/» metra. V gorah ga je mnogo več, tako da so gospodarska poslopja, katera rabimo za seno in druge stvari, do polovice ali še več pokrita s snegom. Mnogo imamo zabave, ko se vozimo na saneh, toda želimo si jo Se več, da bi se namreč mogli voziti z drsalkami. AH dobri patron ledu, sv. Matija nas najbrž ne usliši, skoro gotovo premalo častimo tega svetnika, sicer bi ne bil tako neizprosljiv. Pozdrav vsem! Novice iz Cerkljan. — Občinski računi so bili sedaj na ogled. Klicano je bilo pred cerkvijo, da so v občinski pisarni na ogled. Zadnjo nedeljo so jih šli nekateri pregledat, pa računov ni bilo na mizi, pač pa jih je hotel župan utajiti. — S svojim nastopom izzval je naš g. župan obilo odkritosrčnega smehu. Ko se je vprašalo po računih, je šel župan prašat za svet častitega kaplana J. Bešterja, da ga pouči, kako naj nastopa. Častiti mu je svetoval: Utajite jih; recite, naj pridejo gledat račune, ko bode občinska seja. Seveda po jezuitsko! Ker pa je, kar izreče častiti dušni pastir sama koncentrirana pamet, je moral župan ubogati in igrati tako vlogo, da se je končno tudi sam sebi smejal! — Ko je minula avdijenca pri častitem, pa pravi župan, pokrepčan in utrjen v dobrem: Računov nimamo, saj občinski sluga ni tega klical, je nekaj druzega. Ko ta maneverček ni pomagal, začne drugače: Pridite k občinski seji (kdaj se seje vrše, ve sam nebeški oče), takrat boste vse videli in slišali. Ko se pojasni, da zahteva občinski zakon, da morajo biti obč. računi na vpogled 14 dni prej občanom, da se morajo vpisati slučajne pritožbe in da jih šele po preteku teh 14 dni zamore občinski odbor potrditi, če ni pritožb, tedaj je postal drugačne volje. — Druga avdijenca pri Častitem. Ko je videl župan, da se pravilno postopa ž njim, se oprosti, rekoč: cMalo potrpite, grem na drugi konec* Pa res, ko pride nazaj, imel je za dva groša več pameti, kakor pred par minutami. Kratkomalo izjavi: Ura je pet, uradne ure niso nič več, torej ne pokažem jih, pridite drugič. Smeh! Klici: Oho! kje pa imate uradne ure nabite, kdaj ste jih postavno razglasili ? To ga zbega, se opraviči, da so nekoč gg. občinski odborniki med seboj nekaj takega govorili. Konstatiralo se je, da so prišli v pisarno pred peto uro, med je pa res nekaj časa minulo. — Vendar je bil sedaj župan račune voljan pokazati, ker se mu je zagrozilo s pritožbo na višjo oblast, a glej spaka, ni bilo luči, ne olja. Zagleda pa nekega, ki je prišel po opravkih, pa ni volilec, ter pravi: Saj nimate pravice pregledovati računov. Ker ni bilo luči, pa tudi časa ni bilo, prosil je: Pridite v torek, takrat vse rad pokažem, samo danes ne morem. Volilci niso odnehali. Saj olje zaračunite občini. Končno pa tudi gospod župan dobe luč, a ni je bilo treba dolgo iskati, ker je bila takoj v pisarni. Z žalostnim glasom zarožlja ključek v omari, in kmalu se vidi občinski račun za leto 1906 na nizi. — Nekaj postavk v računu je bilo sumljivih. — Da pa je občinski odbor skrben za občino, dokazuje postavka: Za mašo kapelanu J. Bešterju, da bi izprosil potrebnega dežja 4 K. Vsaj vemo, da je Bešter hofkaplan cerkljanskega občinskega odbora. — Končno je bilo še toliko časa, da je naznanil župan kazni, ki se stekajo v ubožni zaklad. Manjka le neka kazen Mihe Rezka, katera znaša 50 kron. Vendar se ni natanko takrat dognalo, ali je bila poslana ali ne. — Ker se v Cerkljah doseže samo z mlekom večno zveličanje, priobčimo sledečo Iz t no pesem. Prijatelj, ki jo je poslal pite: Ker tudi v Ameriki čitamo «Gorenjca*, bi prosil, da se priobči. Blogt lct*f)lara«5«3ic m oerlctJcaa^AlKO mleko. Po iupnisen m šopiri in hodi ko baron, cerkljanski agitator, nas bUfi Dohaaroo. Beetroaeta on trote, ceatita mu venet, da zmagal je • liberalce* i o jim mlako vini. AT pravi mu Beetroei, da nić mu dobro ni, kar od mlakama sadnja, da glava ga boli. Baštroni mutno stoka, računa dala sdaj In vidi, da ga stana pravač «cerkljanski unaj*. Denarja ni rac v kani, uto fra straaa strah; ca mogel, ki Cerkljance precej stri v prah. Pa pravi, da * bolan» je, da nič* mu dobro ni; kor od mlekarna sadnje, da glava ga boli* Boks 040. Bly. Radovljiške novice. — Važna seja se je vršila pretekli ponedeljek. Zbrali so se polnostevilno občinski odborniki za občine Radovljico, Lesce in Begunje v velikem salonu Kunstljeve restavracije, da se skupno posvetujejo o osnutku, ki ga je sestavil deželni odbor za graditev vodovoda za Radovljico in okolico. Vsi odbori so predlaganim določbam pritrdili soglasno, tako da ni nobenega zadržka več, da se dela takoj razpišejo. Seji je prisostvoval tudi okrajni glavar gospod pl. Detela, ki je kakor pri vseh prejšnjih vodovodnih razpravah tako tudi sedaj s svojimi pojasnili in s svojo lastno vnetostjo za to podjetje veliko pripomogel, da so se vsi sklepi izvršili brez vsakega ugovora. — Kakor smo že omenili, so vsi stroški preračunjeni na 169.000 K. Državni prispevek znaša 67.600 K, deželni pa 42.250 K, tako da bo prizadetim občinam, oziroma vasem treba prispevati 59.150 K. Od tega zneska odpade 82.088 K na Radovljico, ostanek pa na prizadete vasi begunjske in leske občine. — Po osnutku deželnega odbora morajo vsa dela biti dovršena 1. 1908, vsi občinski odbori so pa izrekli odločno željo in zajedno prepričanje, da bo vodovod v glavnem še letos dokončan. — Velika plesna veselica, ki se je vršila preteklo nedeljo v prostorih Kunstljeve restavracije, je izpadla nad vse pričakovanje ugodno. Vsi obširni gostilniški prostori so bili natlačeno polni. Takoj ob začetku se je pričel živahen ples, ki je trajal pozno v jutro. Pri zadnji četvorki smo še našteli 40 parov. Vojaška godba domačega peš-polka št. 17 je igrala neumorno in zasluži najpopolnejšo pohvalo in vse priznanje. — Poleg večine domačega izobraženstva smo videli na veselici zastopan skoro ves okraj, zlasti so se odlikovali kraji Kranjska Gora, Javornik, Lesce in begunjska občina. Tudi ljube goste iz Kranja smo imeli čast pozdraviti v svoji sredi. Splošna želja je, da bi za društveno življenje izborno delujoči t Zabavni klub* v kratkem priredil še eno podobno zabavo. — Premeščenje. Davčni adjunkt g. Ljudevit Jelšnik je iz Črnomlja premeščen k tukajšnji davkariji. — Novega brivca smo dobili v Radovljico. Odprl je svojo brivnico v Fajdigovi hiši. Novice iz medvodske in sorske okolice. — Kmetijsko predavanje g. ravnatelja G. Pirca iz Ljubljane je bilo mnogoštevilno (do 100) obiskano. Predavanje, ki je trajalo poldrugo uro, je zelo zanimalo vse poslušalce in mnogo koristnih naukov so slišali in mnogi se bodo tudi ravnali po njih. Zahvalil se je g. ravnatelju za njegove poučne bosede g. A. Potočnik, učitelj iz Retec, ki je v imenu vseh zaprosili naj g. ravnatelj pride Se večkrat predavat v Soro. Pred predavanjem je bil občni zbor kmetijske podružnice. Predsedoval je načelnik g. A. Kuralt. Po poročilu tajnika g. učitelja Germeka se je občni zbor zaključil. — Teden po tem predavanju je bila v Sori predstava gasilnega društva. Nismo pričakovali, da bode vse tako lepo izpadlo. Bilo je petje mešanih zborov, v katerih se je pokazalo, da Sora in sorska okolica premoreta dobre pevce, ki se prav lepo nauče prednašati pesmi. Burno ploskanje je pokazalo, da so bili poslušalci izredno zadovoljni. Predstavljalo se je komični prizor: Kmet in fotograf. To je bilo nekaj originalnega, kako se je ta prizor naravno predstavljal. Kmet in fotograf bi lahko ta prizor pred bolj razvajenim občinstvom igrala in prepričani smo, da bi tudi / takim ufijal. Ta koli Ban prizor je izpada) tedaj mjpaljla io občinstvo je kar Jurneio smeha, ko se je kmet vsedel pred fotograf. Ravno tako je ugajala veseloigra: Poizejedac. Vsi igralci so svoje naloge prav dobro izpeljali, tako da ne vemo, koga bi bolje pohvalili, sli hišino Spelo, ali kuharico Mirilo, ali ptetroveza, ali profesorja Muho, ali katerega drugih. Rečemo le, da je teleti, da bi se te igralske moči zopet kmalu videle na odru. Obisk predstave ie bil za razmere na deželi ogromen. Prišlo je okrog 250 gledalcev, ki so vsi po končani predstavi izražali svoje zadovoljstvo. Predstava je bila v korist gasilnemu društvu in je dala precejšen čisti dobiček. — Sorika afera ie vedno ni pri kraju. Najvišje sodišče na Dunaju je potrdilo obsodbo ljubljanske sodnije. Sedaj so pa vložili Ivan Lustrek in drugi prošnjo za pomiloščenje. Upati je, da se jim kazen vsaj po lajša, kakor se je zgodilo obsojencem v Knetaku na Notranjskem. — Včetrtek so bili pa k okrajnemu sodišču v Skorji Loki poklicani zopet štirje obdolženci, kateri pa so bili radi nezadostnih dokazov oproščeni. Jeseniške novice. — Slovensko kmetsko društvo. Odkar se je ustanovilo to prekoristno kmetsko društvo, ki naj kmete oprosti farovške komande v političnih zadevah, ne preneha pobožni »Slovenec* s svojimi hujskarijami. Posamezne člane je začel napadati kar imenoma. Možje se temu seveda le smejejo, kei dobro vedo, da bi bilo potem vse dobro, če bi društvo vodil fajmošter ali vsaj kaplanček. Upamo, da pristopijo k društvu vsi pošteni in pametni kmetje in posestniki 1 — Zvite buče. Zabukovčev «lajbžurnal» •Slovenec* vsako soboto pridno citira razne paragrafe občinskega reda in piscu dotičnih člankov moramo odkritosrčno pri poznati, da je silno priden ali pa ima na dan najmanj 2<* ur prostega časa. Namen je prozoren. Zupana se izkuša z napadanjem in šikaniranjem prisiliti k odstopu. In ti modrijani računajo, da pride potem na površje slavnoznani, «zdej k' smo glih vkup* kurjevaški Kristl kot prvi občinski svetovalec. To bi se pa šopirili jezikavi Vilmanov očkal Vederemol — Občni zbor jeseniškega Sokola je bil v marsičem precej zanimiv. Zapazili smo, da se hoče napraviti iz društva nekaki konglomerat klerikalcev, socialnih demokratov in naprednjakov po načinu laške meneštre, na drugi strani pa se noče vstvariti nekako športno društvo, ki naj menda vzgaja člane za klovne in atlete po načinu dunajskih cirkusov. Na misel nam prihajajo besede tajnika češke sokolske zveze, ki jih je pred kratkim govoril, da je sveta dolžnost vsakega Sokola, poleg skrbi za telesno vzgojo, stati tudi kot lev na braniku narodnosti in svobodomiselnosti. Sokol se mora zanimati za vse, on mora biti informiran o vsem, kar se tiče političnega življenja lastnega naroda in cele drža vel Mislimo, da je s tem jasno povedan načrt in cilj Sokolstva. Naše skromno mnenje je, da naj se z ljudmi, ki ne morejo ali pa nočejo iz katerikolih vzrokov lega razumeti — pošteno pomete. Stopicanje v negotovosti in nejasnosti ni dobro nikjer, najmanj pa pri Sokolstvu in bolje je, da gre vse k vragu, kakor pa bi se igrali slepe miši i — Naše delavstvo. Žalost obide človeka, ko pogleda na začrnele dimnike kranjske industrijske družbe na Savi. Na stotine delavcev hodi slednji dan na tlako in pri vseh teh množicah, ki jih lahko vsako minuto vrže brezobzirna roka na cesto, no opaziš niti najneznatnejšega čuta skupnosti, da bi se v slučaju potrebe branile s skupno močjo. Povsod rastejo organizacije, med našim delavstvom pa vse spi in počiva. Neko klerikalno strokovno društvo životari na Savi, par soc. demokratov imamo v tovarni, drugače pa — ničesar. Kako se organizira češko delavstvo na narodni in svobodomiselni podlagi I Kdaj se vzbudi enaki duh pri nas? Ali morajo res vse delavske mase pasti v žrelo mednarodne socialne demokracije, ali kar je še hujše, v goltancc brezdomovinskega klerikalizma?! Uboga delavska para, kdaj napoči za tebe dan vstajenja 1 — Jeseniški ženski odsek priredi v prid družbe sv. Cirila in Metoda veliko predpustno veselico na Svečnico, dne 2. februarja 1.1. v gostilni g. K. Višnarja. Veselica je bila lansko leto zelo dobro obiskana in se je tudi letos nadejati velike udeležbe že z ozirom na blagi nameni — Državnozborske in deželnozbor-ske volitve se vrse tekom letošnjega leta. Na Jesenicah bo napela klerikalna stranka vse moči, da vsaj nekoliko pokrije dejstvo, da nima v občini več prave zaslombe. Prvi poraz je doživela na znanem Šušteršičevem shodu na Savi, ki se je tako imenitno ponesrečil, da je moral klerikalni bog Šu-šteršič takorekoč bežati z Jesenic. Ustanovitev kmečkega društva pa klerikalnim bisagarjem tudi ničesar dobrega ne obeta. Razume se, da tudi slovenska napredna stranka ne bo spala za časa volitev. Osobito pri državnozborski volitvi dokažemo klerikalni stranki, da smo tekom zadnjih treh let narasli v lepo število, ki se mora vpoštevati. Na delo torej, komu: je mar ljudski blagor 1 — Koroška Bela je prišla pod zaščito dopisnika «Jeseniških novic* v «Slovencu*. Tam imajo za župnika nekega Koširja, ki je precej podoben našemu Zabokovcu. Mož ima rad povsod svoj nos, kjer največkrat ni potreba. Črnoauknježi so pač povsod enaki kakor krajcarji 1 — Stari Querch namerava baje kandidirati za državnega poslanca v kočevskem okraju ter delati konkurenco prof. Peerzu in grofa Barbotu. Titularni inšpektor Querch, ki je zlezel še v srečnih starin časih od navadnegs «feldwebla> do sedanje službe, gre v kratkem v pokoj in se bo bavil potem izključno z nemško-nacionalno politiko. Kočevarji so baje silno navdušeni zanj radi njegove velike vneme za sveto nemško stvar! — Na Dovjem se je končno konstituiral občinski odbor. Zupanom je bil izvoljen g Pez-d I r n i k v navzočnosti okrajnega glavarja. Na Dovjem razvija tovarna slično politično delovanje kakor na Jesenicah. Obžalovati je, da podpirajo v tem bo,u nekateri breznačajni Šlorenca nemško-nacionalno tovarniško vodstvo. Dobro bi bilo, take ptičke enkrat pošteno okrcati in jih pokazati javnosti v pravi luči! Umetnost in književnost Ljudski koncert „Glazbene Matice" v Ljubljani, ki je bil pretočeno nedeljo zvečer v veliki dvorani hotela .... Vsi sodelovalci koncerta so končno zopet nastopili v težavni Bendlovi češki pesmi «Svandra duda k*. Enako prvemu zboru, se je odlikoval v vsem tudi ta v vseh štirih poglavjih. — Čujemo, da ponovi «Glasbena Matica* koncert dne 27.1. m. Kdor le more, naj se ga udeleži! R. Mi.ostiva gospa, sil vesto, zakaj morite pri nakupovanju sladne kave Izrecno po- . udarjati Ime >Kathrelner«? I Ker se Vam sicer uteg- ne primer/1 i, da do- bite manj vreden po- A snemekbrez vseh vrlin, ^I^HmI s katerimi se odlikuje Hathrelnerjeva kava. Zakaj le I Hathrelnerjeva Kneippova m slad na kava ^ Ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja vonj In okus irnate kave. Zapomnite al torpj natanko, milo- ntiva gospa, točno ob 3. uri popoldan. Ker so javne mesečne seje velevažnega pomena za razvoj in delovanje društva, se vabijo vsi društveni ki, zanimanci in prijatelji društva, da se udeleže seje v največjem številu. Kranjska čebelarska podružnica ima jutri popoldne ob 2. uri v gostilni na «Stari pošti* svoj redni občni zbor, h kateremu se čebelarji in prijatelji čebelarstva uljudno vabijo. Veselice in plesni venčki. Društvo kovinarjev na Savi priredi dne 27. t. m. ob sedmih zvečer v gostilni g. Hermanna na Savi plesno veselico. — Gasilno društvo na Jesenicah priredi 27. t. m. ob štirih popoldne tombolo v gostilni «pri Jelenu* na Savi. Po tomboli prosta zabava in ples. — Rokodelski pomočniki v Kranju prirede v nedeljo, 27. t. m. ob 8. uri zvečer plesno veselico na • Novi pošti*. — Domača plesna veselica se vrši na svečnico ob šestih zvečer v gostilni pri VVuchererju v Lescah. — V naknadno proslavo otvoritve bon. železnice bo velika plesna veselica pri A. Muleju v Nomenu pri Bohinjski Bistrici dne 2. februarja 1907. — Gasilno društvo na Bledu priredi v nedeljo, 20. januarja ob 6. uri zvečer v gostilni g. Zrimca v Gradu javno tombolo. — Domači plesni venček bo v nedeljo, dne 20. januarja ob sedmih zvečer v gostilni g. Marije Hrovat na Jesenicah. — Maškarada se vrši v nedeljo, 20. t. m. v restavraciji g. Fr. Arha na Rečici pri Bledu. V Škofji Loki je umrla dne 15. t. m. gospa Ana Marija Nadilo, rojena Vernik, soproga Avg. Nadila, tajnika okr. posojilnice in hranilnice, Lahka ji zemljica I Gasilno društvo t Dupljah ima svoj It. redni občni zbor 27. januarja 1907 ob 3. uri popoldan v šolskem poslopju. Pošta v Sorioi. Poštni nabiralnik v Sorici se spremeni v poštni urad. Urad sa povspeševanje obrti dobi v kratkem Ljubljana. Stroški za ta urad so proračunjeni za leto 1907 na 25.000 K. „Elsa-fluid" in Elzine krogljioe dovoljene po vsej Avstriji. Kakor čujemo, je c. kr. ministrstvo za notranje stvari ukazalo vsem namestništvom, da je razpečavanje in razglaševanje znanih preparatov: Fellerjev lepo dišeči rastlinski esenčni fluid z marko «Elsa» in Felierjeve odvajajoče Rabarbara krogljice z marko «Elsa», katere izdeluje lekarnar Evgen V. Feller v Stubici na Hrvatskem, dovoljeno po vsej Avstriji. Zahvala. slavno predaedniatvo „Slovenske Matloe" blagovolilo j« podariti ol knjig nujrszlitnejAe vsebine »javni ljudski knjižnici v Radovljici*. Za ta velikodušni dar m podpisani sahvaljnJa najiakrenaje v imenu »javne ljudske knjižnica* t nadeji, da ta velikodušni dar najde mnogo- posnemovalcev. Zs «Javno ljudsko knjižnico« v Radovljici, 17. januarja 1907. Iv. Sega, U. kajUnicar. rž po K 7 —, oves po K 8—, ajda po K 8*75, fllol ribničan po K 11—, koks po K 1050 in krompir po K 2*—. Zahvala. Tukajšnji gg. trgovci so po gosp. Janku Sajovicu, trgovcu v Kranju, kot odkupnino od novoletnih daril svojim odjemalcem darovali dijaški kuhinji 600 K in uboinema naklada r Kranju 115 K. Za ta velikodušni dar se p. n. darovalcem iskreno zahvaljujeta Odbor dijaške kuhinje. Mestno županstvo, Kranj, dne 12. januarja 1907. it Zahvala. Odbor »Prostovoljnega gasilnega društva" v Bori traka vtem pevcem, Igralcem in Ifralkna svojo sahvalo ta njih trud pri predstavi dne 6. t sa. Zahvaljuje pa se tudi ■lavnemu obeinetu, posebno onim It daajnnga Smlednika, Medvod, Preske i. t. d., kl eo nas počastili i vdeMho la t vstopnino pripomogli do gmotnega in moralnega uspeha predstava Prostovoljno gaailao društvo v Sori dne 16. janearja 1907. Iv. Ćannan, blagajnik. Iv. Luštrek, načelnik. Gospodarstvo. Tedenski sejem t Kranju dne 14 jan. Pri gnalo se je 109 glav goveje živine, 9 telet in 55 dom. prašičev. — Pšenica po K 7'o0, proso po K 7*—, Hiša št 27 na Klancu pri Kranju se odda s L februarjem 1907 v najem. Zraven spada 1 suha, svetla soba s kletjo, drvarnico, poleg hiše je lep sadni vrt. Hiša je pripravna za kakega krojača. Prednost ima zakonska družica brez otrok. Več pove upravništvo »Gorenjca*. 18 2-1 ttteblirana soba z lepim, krasnim razgledom, s posebnim vhodom v I. nadstropju, park pred hišo, se s februarjem enemu ali tudi dvema gospodoma poceni odda. Več pove upravništvo « Gorenjca«. 10 t— l Vabilo k ki jo prirede rokodelski pomočniki ? Radovljici ▼ nedeljo, dne SO. Januarja 1807 ▼ prostorih hotela Bustij. vsei■< > wici> s 1. Šaljiva posta. 8 2. Zverinjak. 8. Petje in prosta zabava. Pri veaelicl aodeljaje domača godba aa lok. ZiM 9k 7.iri tveCer.. \ vstopim 50 vliirjev.. -. duri trati Čisti dobiček je namenjal gasilnemu društvu v Radovljici. K obilni udeležbi vabijo Radovljiški pomočniki Poslano. Slavno uredništvo! Prosim Vas, da t ,Gorenjcu* objavite, da svojo kandidaturo sa prihodnjo državnozborsko volit©* umaknem. Obenem se pa za mnoge prijazne izraze vsem najtopleje zahvaljujem. Z velespoštovanjem Franc Omersa. Kranj, 19. januarja 1907. Ne zamudite priložnosti! Zaradi preselitve trgovine prodajalo se bode vsakovrstno manufakturno, galanterijsko in špecerijsko blago vse po lastnih cenah. Nadalje ieleiulna, kuhinjska posoda, usnje vsake vrste, klobuke, dežnike in de nad tisoč drugih, vsakemu pvtrebnih stvarij tudi pod ceno. Ker se v kratkem preselim, prosim slavno občinstvo, naj te prilike ne zamudi. Z odličnim spoštovanjem 11 s-l Leopold Lavš trgovao v Trtion, Ludovik Borovnik puškar t Boro t lj lii (Terlach na Koroškem) m priporoma v iidelovsnj« vaakoVTVtnlk* vaik ta lovce ia strelce po najnovejših sisteaaih pod popolnim jamstvom Tudi predeluje tiare samokrtaniee, vtpre-j»mi vsakomtas popravila. Ur jih toćno ia dobro ttvrtid«. fm paiae ta aa c. kr. pveiztasevalntd in od M« prsitkuJene. 104 69-16 litiatrovanl oe»nttcl ■••tonj. Kaj |e Pritnino najboljša, po najnovelilh izkušnjah hlgenrje eeetavlfena In večkrat odlfkovina kozmeUćna ustna voda. Dobiva te pri gg. I. Kralo vicu, A.Travnu ter fotpej Jerici Morit. Ifdelovalec: O. Seydl, Ljubljena, dpi-taltke ulice 7. 127-18 HOTEL „ILIRIJA Ljubljana Kolodvorske ulice št 22 3 minute od južnega kolodvora. Shajališče vseh Gorenjcev. Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. — Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Oadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pel in k ovce. Izborna kuhinja. Postrešba točna. Oene niske. Za mnogobrojan obitk prosi spoštovanjem Frk Novak. hbhhbhbh Novo! Novo I =v30.oblikah= iacdelane ia modne kovina, fino ponlMJane, Luč je krasna ln polovioo oenejia kot petrolejska. Priporoča se gostilničarjem, obrtnikom in sploh vsakomur. 178 26—20 Kdor si hoče prihraniti oči, naj kupi Acelvlen-svelilko Dobi se samo pri: A. J. Ivano-n mnbJjaaa, Bolne ulioe, It. t. Loterijska sreika dne 12. januarja e. L Gradec 10 48 86 44 59 Stanovanje s 3 suhimi sobsmi, svetlo kuhinjo, kletjo, drvarnico in podstrešjem ter lepim razgledom se odda t L februarjem 1907. Več se poizve pri F. Potočnika, čevljarju v Kranju, spodsj hotela «Nova pošta*. s— 1 Harmonike vsako vrste, stare la nove, tovarniškega in ročnega dela se dobe pri meni od 6 gid. naprej. Popravila se izvršujejo hitro in zanesljivo. 2 3-3 Pavel Bizjak Kranj 109. Samo 6 dni KaVr«-Jlcw-torH vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki francoske prekomorske družbe Edina najkrajša črta čez Baze I, Pariz i« JČaVre V ftncril(o. Veljavne rosne liste in bresplašna pojasnila daje samo Cdo Šmarda oblast potrjena potovalna pisarna ? LJubljani Dunajska cesta 18 v novi hiši t Kmetske posojilnice*, nasproti znane gostilne pri «Figovcu». 4 26—-1 priženili se zeli mlad obrtnik, izučen v vsakovrstni železarski stroki na malo posestvo s kovaškim obrtom. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo «Gorenjca*, s 2-1 Mesečna soba lepo oprenujena. zračna in svetla, z lepim razgledom na Glavni trg odda •• v najem. Zelo primerna za samskega gospoda. Na ieljo tudi hrana. 7 %—i Več pove upravništvo «Gorenjca*. Kak zavidno ml mede, 221 d 3-S He perilo čisto gleda, Nič nI lukenj, nič krpAnJe, NI potrebe Izbiranje 1 De ti m teko bo šlo, Rabi Jelen" milo Schlcht-ovo. Pozor, gospodje in mladeniči! V svoji lekarniški prakai, ki jo izvršujem ie već nego 80 let, se ml je posrećilo, iznajti nojboUle sredstvo sta rant brk, brade In trnu, proti Izpadanju brk In las in to je KAPII.OR at. I. On deluj«, da lasje In brka poetanajo gosti In dolgi, odstrsnjuja prhljaj In vsaka druga ksina boleaen glave« Narod naj ai ga vsaka družina. Imam mnogo priinalnic in tahvalnic. — Stane franko na vaako posto I lonce k S BI aO h, a lončka 8 K. Naročajte samo pri meni pod naslovom 10 20-1 PETER JURIŠIĆ lekarnar v Pakracn štev. 67 v Slavoniji. Najbolje Je najceneje. a? S Pod to znamko je spoznati prodajalne, v katerih se prodajajo samo Singerjevi šivalni stroji _„_____j 3»-46 Kranj, glavni trg 102. g Najtrpežnejii in po vsem svetu razširjeni so 9 »Original Sinuerjevi" šivalni stroji._^ Pozor, gospodje in gospodične! V svoji lekarniški praksi, ki jo itvrsujem ie već nego 30 let, ae ml je Sosrečilo iznajti najboljša sredstvo ta rast las in proti njih ispadanju KAPILOR te*, fi. Povtroda, da poatanejo laa|a dolgi In goatl, odatranja prahaj In vsako kožno bslsasn na glavi. Naroćila nuj hi si ga vsaka družina. Imam premnogo tahvalnic in priinalnir. Slane poštnine prosto na vsako posto lonček S L 80 h, fi lončka S K. i j 9 Naroda n.-j se samo od mene pod nulovom 10 80-1 PETER JUR1ŠIĆ lekarnar v Pakraou itsv. 87 v Slavoniji. $} 3 Oj p-i- 3 «• *__ fil TJ-- 1% 65 Aleksander Ambrožič nrar In trgovec na Bleda 03) n tanjšam aavsal OS) fvstsin latkt dalje vsakovrstnih stenskih in budilnih ur, verižic, prstanov, uhanov i. t. (L, 79—87 vse po najniijih cenah._ 17). ^odkrajstek frizer ta dame ln gospode Izubijana, Sv, Petra cesta 85. Filijalka 140-86 nasproti hotela „Union" priporoča za gojitev las in za umivanje gl« ve svoj zdravniško priporočeni gorko in mrzlo zračni sušilni aparat. Sufti brez nadležne vročine. Ne provzročuje skrčenja las. Vpliva dobro na pospeševanje ruti lae. Zilftja vsakomrajk vpletle strlltiii ii ziMkull las Oddelek za dame s separatnim vhodom. Poskusite in priporočite = izdelhe = d Pragi VIII. 288 7 G. Tonnies I tfegdliiv 69—30 tovarna za stroje, železo in kovino-livarna t Izubijani priporoča kot posebnost saga in vsa stroje za obdelovanje lesa. Francis - turbine osobito za zagine neprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-genera -torski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro. Šivalni stroji in kolesa 226-12 ^■HF Tovarniška zaloga 1q| Ivan Jax-a v Ljubljani J"M0av3, Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa Ceniki se dopošjjejo na zahtevanje zastonj. Najbolje za zoba Deliva se v likanl g. K. Stnlka v Kruli ®®®®a* Na|oene|ša ln najhitrejša voinja V AlflCril(0 |e s parnlkl jSevernonemdkega Lloyda' iz Bremena v ]tew-york s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II., Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm der Orosse. — Prekomorska voinja traja 5 do 6 dni. Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino le pri EDVARD TAVČAR -JU v Kolodvorskih ulicah it. 35 nasproti občeznane gostilne «Pri starem Tišlerju*. Odhod ii Ljubljane je vaak torek, četrtek in soboto. Vaa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna. Potnikom, namenjenim v zapadno države kakor: Colorabe, Meiiko, Californija, Arizona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington nudi naše društvo poaebno ugodno in izvanredno ceno čez Galdesten. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bal t i more in na vse ostale dele sveta, kakor Brazilija, Ruba, Buenos Airea, Colom ho, Singapore, v Avstralijo itd. itd. 228—10 j --.---------- Večkrat premiranol Glinaste peči štedilnike, banje in kopeli, kakor tudi kipe, vaie ln druge glinaste Izdelke v vseli barvali, trpežne ln ceni priporoča us-a* Avgust Drelse prva in največja tovarna pači in glinaatih izdelkov — v LJubljani. - -oVi \\Valni stroji so najboljši sa družinsko rabo. — Šivajo, pošlvavajo, vežejo. — So nedosežni sa obrtne svrhe. — Šivalo naprej ln nazaj. — naj* Teko na krogljlcahl -nag Glavno zastopstvo: Frančišek Tschinkel LJubljana Kočevje mutni trg 19, Novosti Novosti Izšla je v založbi časopisa « Naprej* v Idriji 1. knjiga 181-98 na gradu, katero je spisal bivši katoliški kapelan H. Kirchsteiger. — Gena I. knjigi, obsegajoči 312 strani, znaša 2 K 60 vin. Vsakemu prijatelju dobrega in poučnega branja knjigo «Pod spovednim pečatom prav toplo priporočamo. — Dobi se v Ljubljani v knjigarni L. Schwentner; v Gorici v knjigarni A. Gabrlček ter v Idriji pri upravi lista «Naprej*. Dobiva se v KRANJU v knjlgotrinlol g« Karela Floriana. B5$+::+^C krojaški mojster Rado vljiea it. 41 Jeasnio« it. SO i priporoča cenjenemu občin ■ W **TU 8T0J° delavnico v iz-delo Tanje Trst oblak ta gospode, uradniških uniform, salonskih, turistov-^ ^ sklh In kolesarskih oblek in ogrinjal tac ha?oloko?. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in bmskoga sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Specijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek. Istotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in solnčnlkl najboljšega izdelka ter se sprejemajo tudi popravila, m 28 Najcenejša la najveftja domača aksportaa tvrdka. Razpošiljanj • Ivi carski h ar na Ti« kraj« svetal Urar in trgovec H. Suttner v Ljubljani priporoča stojo izborno zalogo najfinejših natančnih iftcarskUl nT, kakor najbolj slovečih znamk Safhausen, 0- mega, Roskopf, Urania i. t. d. Zlatnine ln srebnilne, kakor nakras-ki, verižice, uhani, prstani, obeski Ltd. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokas, da Je moje blago sares fino ln ceno, |e to, da ga raz pošiljam pa cele« svetu ln imam od Jemalce tudi urarje ln zlatarje glav- St 509. Nikeloaau anker- nlh m 6 S t. issjishiianijif, irpetno RaYB0 |e ušel najnovejši veliki cenik, xp^\^l^tUl kateri se pošlje lastonj ln poštnine tita s d vojna Um triim ara- DTOBtO. braim moćnim pokrovom «, - . . __1;,___4J ii s 60 in naprej. MoSke ure, 2 tretjini naravne velikosti. St 606. Prava srebrna silio-der-remontoar, trpefno kolesje in moćni pokrovi, gld 486, ista i dobrim anker kolesjem gld. 596 in naprej 6~8 eeettS MlHa«IMJUMV MODI COMCOUA*' Z0b0- tehnični Stelji Oton $ey»l pri f. dr. E. Globo 6niku v Kranju Zobovja, tudi ne da bi se odstranile kore nine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tndi alata, dalje vravnalnioe ie obturatorjl se izvršujejo po najnovejših 100-31 meto dali. Plombe v alata, porcelanu, amalgama in oementa kakor tudi vse aoboidrav-nlika operaoije izvršuje tu speotjalial Odprte vsako nedeljo od 8. do 6. ure & £jnoljana(Koliz«j) \\9 £ang Marije Terezije cesta Bogata zaloga pohištvi mke vrste r mh cenah. Ogledala, »like v vseh velikostih. ¥ 180-2* Zalagatelj društva e. kr. avstrijskih državnih uradnikov. Popolne opreva za vile. specijaliteta: Gostilniški stoli. Pohištvo Iz leleze, otroške postelje In vozički po vsekl ceni. čudovito poceni ze hotele, vile In ze letovišča 52 gld. Ze spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraekl. Opreve ze Jedilne sobe, aelone, pred-sobe, cele garniture. Specijalitete v nevestinih balah. Veliki proetorl, pritlično In v I. nadstropju. Za sobo; postelja, nočne omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. Rezervna zaklada: K 88.277. Denarni promet v 1.1905: K 8,218.500. Posojilnica v Radovljici reglstrovana zadruga s omejenim poroštvom s podružnico na Jesenicah sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po ssasnr* a*.1! 01 -mmm mer " \2 lo ^sW brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe po 5V.%, na menice pa po 6°/a. — Eskomptirajo se tudi trgovske menice. Uraduje se v centrali in podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne, izvzemši nedelje in praznike popoldne. PoStno-hianilnični račun št. 45.867. 161—26 A. Jesih, mesar na Igu pri Ljubljani, sprejme takoj učenca za mesarsko obrt. Vsakovrstnega govejega, prašičevega in telečjega klanja se pri meni izuči. b se zasluži veliko denarja, ako se z mojimi izvlečki (ekstrakti) izdeluje žganje in likere na mrzli način. Kdor z mojimi izvlečki (ekstrakt) manipulira, mu jamčim za najboljši uspeb. Kdor se te izvrstne tvrdke hoče udeležiti, naj posije svoj natančni naslov pod imenom: „Prva tovarniška tvrdka 80.400" na anončno ekspediciju Edvard Br aun, Dunaj, I., Hotenturmstra0e9. 266 6-4 Izdaja konsorcij sQorenjca», Odgovorni urednik Lavoslav Mikul. Lastnina in tisek Iv. Pr. Lampreta v Kranju. AV