Stev. 235 V Trstu, v sredo dne 23. septembra 1914. Letnik XXXIX I 3V ian, r'» nc ! ""r:*i praznikih, v ; - • „j S dopoldne. ?i. 20. I. nndstr. — Vsi 40{>i>: roj sc pošiljajo Ncfranfcirarta pisma se ne sprejemajo in rokopisi se nc vračajo. Izdajatelj H odgovorni urednik Štefm Godina. Lastnik knrtsorclj Usta .Edinosti". — Tisk tiskarne .Edinosti«, vpisane zadruge z or-ejenim porr^tvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška AsiJkcga št. 2a Teiefm crcdniSrva in uprave Stev. 11-57. NaroCnina zmSa: Za celo leto.......K 24 — » pol leta................. I**-- za tri mesece........................6"—» Za aedelisko izdajo za celo leto........520 zrn pol leta................ 542; 260 Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo pc 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širok osti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....nm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi densmlli zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v teksta lista do pet vrst.........K 5*— vsaka nadaljna vrsta............. 2'— Mali oglasi po 4 vlnsrje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnin« in reklamacije se poSljajo upravi Usta. Plačuje sc izključno 1« upravi .Edinosti'. — Plača in toži se v Trstu. Upravi fn inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški AsUkega 5t 20. — Poštnohranilničnt račun 5t. 841.652. teške pcarnlke po Indijskih vodah Nemci udrll v angleško Kaplandlio. BomtPrtircnie Reiim LONDON, 22. (Kor.) »Times« poročajo iz Pariza: Teoretično je izzvala bombardiranje Reimsa francoska artiljerija, ki je bila postavljena v mestu in je krepko odgovarjala na nemško streljanje. Po u-licali so taborili francoski vojaki. Po glavnih ulicah se je nahaja! artiljerijski park, za njim pa infanterija. Poškodba katedrale v Reimsu. BKRLIN. 22. (Kor.) Uradno se razglaša: Francoska vlada se ni ustrašila obrekljivega popačenja dejstev, ako trdi, da so nemške čete brez vojaške potrebe streljale na katedralo v Reimsu. Reims je trdnjava. ki so jo Francozi še v zadnjih dneh utrdili z vsemi mogočimi sredstvi in jo danes porabljajo kot zaščito svojih sedanjih pozicij. Pri napadu teh pozicij je bilo vendar treba žalibog bombardirati Reims. l/dalo se je povelje, da naj se slavni katedrali prizanaša- Ako bi pa vendar bilo res. da je po ognju, povzročenem po boju, trpela tudi katedrala, česar sedaj ne moremo ugotoviti, bi tega nihče bolj obžaloval kot mi. Krivda na tem zadene samo Francoze, ki so napravili iz Reimsa trdnjavo in oporišče svojih defenzivnih pozicij. Energično protestiramo proti temu, da bi nemške čete brez potrebe in edino le zato. da bi rušile in razde vale, poškodovale zgodovinske in arhitektonične spomenike. MNttcnjc itaMfl TrMrMe. LONDON 22. (Kor.) Tiskovni urad poroča, da je bil admiral Troubrigde od sredozemskega angleškega brodovja odpoklican in uvedena preiskava o vzrokih, kako ste mogli nemški križarki »Goeben -in sBresIau« uiti iz Messine. Hmftiie v ImIUI. LONDON. 21. (Kor.) »Daily Cronicle* izraža svoje nezadovoljstvo nad rezultatom r^krutiranja in graja metodo novačenja. Zvišanje zahtev za vojaštvo vzbuja mnenje, kakor da bi bil vojni minister lord Kitchener zadovoljen s prvim pol milijonom. Toda če bi jih danes dobil, bi jih ne mogel ne obleči, ne prehraniti in ne izvežbati. Spremembe v nemški odmrnStetL BERLIN 22. (Kor.) Admiral pl. Corper je bil postavljen v dispozicijo in sicer na njegovo lastno prošnjo. Podadmiral Dick, ravnatelj državnega mornariškega urada je bil imenovan za admirala. Odlikovani nemški zrakoplovci. BERLIN 22. (Kor.) Kakor poroča »Ber-liner Zeitung am Mittag«, je bila vsa posadka zrakoplova »Schiitte - Lan z II« za sijajno poizvedovalno vožnjo odlikovana z železnim križcem. Vojni • kokmUdL Nemci Hrti v nHeiko Kotalijo. FRANKFURT 22. (Kor.) »Frankfurter Zeitung« objavlja depešo iz Londona, ki poroča iz Kapstadta: Vlada naznanja, da so nemške čete iz nemške jugozapadne Afrike med Nokobom in Upingtonom udr-le v angleško Kaplandijo in se tamkaj utaborile. Nemške čete baje niso mnogoštevilne. LONDON. 22. (Kor.) »Times« poročajo iz Kapstadta: Odstop generala Beverja, vrhovnega poveljnika južnoafrikanskih čet. je postavil vlado v težaven položaj. Obstoja namreč močna opozicija proti o- PODLISTEK Vihar In tišina. m. c r*ustil sem za sedaj navzoče v prepričanju o moj<*m velikodušju, potem sem počasi izvlekel listnico in rekel: »Manjka še moj prispevek". Potem sem vzel 20 frankov in sem jih slovesno položil na posodo. Potem sem videl, kako so se obrazi vedno bolj daljšali sn se obračali proti Fulvii, in prepričan sem bil, da so jo vsi — ker je niso mogli več smatrati za brezsrčno - smatrali za brezglavo. Bila je že deveta »ra. Da jo odtegnem iej zlovo'jni inkviziciji, sem jej predloži', da odideva. Utrujen sem bil od napora, da bi vzdržal zabavo živahno. Ona pa je mM ia na svoje odpotovanje in je bila žalostna. Ko sva prišla domov, sela sva, kp.kor navadno k mizi drug drugemu nasproti. A'i \ino m« je šlo v glavo ; ne da bi bil ravno pi an, vendar so se mi zmedle misli in očesi sta mi postali težki. Nisem mogel več govo- fezivnim odredbam proti nemški jugozapadni Afriki in sicer ne samo od strani pristašev generala Herzoga, ampak tudi od strani precejšnjega dela Burov, ki podpira vlado, zlasti v koloniji Oranje, transuaalskem okraju Lichtenburgu in v obmejnih krajih kapske kolonije. Buri so lojalni angleški podaniki, smatrajo pa ofenzivo proti nemški jugozapadni Afriki za nepolitično, nepošteno in neumestno. Lov nemške križorke ..Emden" za angleškimi pomiki po indijskih vodah. KALKUTA 21. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Oficirji in moštvo angleških par-nikov, ki jih je v Bengalskem zalivu potopila nemška križarka »Emden«, so prispeli včeraj popoldne semkaj. Izrazili so se jako pohvalno o uljudnosti, ki jim je bila izkazana od strani nemških oficirjev. Lov križarke »Emden« se je pričel dne 10. septembra. Tega dne je bila potopljena križarka »Indus«, potem ko je bila posadka poprej še spravljena na »Emden«. Ko je prišla križarka v bližino zaliva, je vjela vsa poročila, ki so naznanjala odhod parnikov iz pristanišča. Križarka je poznala vsled tega položaj vseh v zalivu se nahajajočih parnikov. Dne 11. t m. je »Emden« zagledala par-nik »Loo«, prevzela posadko in ga potem potopila. Parnik »Kabinga« je bil potopljen v noči dne 12. t. m., dve ari pozneje parnik »Kil-lin«. Tekom noči so bili zapaženi še trije par-niki, a niso bili zasledovani. Dne 12. septembra so Nemci konfiscirali parnik »Diplomat« in ga pozneje potopiiL Nato je bil ustavljen italijanski parnik »Laruano«, ki pa je bil po preiskavi izpuščen še istega dne. Prispel je naslednjo noč v Kal k uto. Dne 14. t m. je križarka »Emden« vjela parnik »Tratbock« in ga potem potopila z mino. Posadke vseh zaplenjenih ladij so bile spravljene na neki parnik, ki je dobil ukaz. da odide v Kalkuto. Spremljala sta ga dva nemška parnika do 75 km do izliva reke Hooghly. ____ Z ]opmsko-natfke$i hofljfti V Mutan PEKING, 22. (Kor.) »NVolffov urad« poroča: Kakor se uradno potrjuje, je padel kot prvi oficir pri obrambi trdnjave Tsingtau, drugi legacijski tajnik nemškega poslaništva v Pekingu, baron Riedesel pl. Eisenbach, poročnik 3. gardnega ulanske-ga polka. Obsedno staaje aa Kitajsk roča, da je v več provincijah Kitajske razglašeno obsedno stanje. V Pekingu so usmrtili upornike, ki so hoteli izrabiti fi-nancijelni in politični težek položaj vlade. Odredbe dunajske mestne občine. DUNAJ 22. (Kor.) Na današnji seji občinskega sveta so bili po obširnem referatu predlogi župana dr. VVeisskirchaeria o njegovih vsled vojne odrejenih odredbah, oziroma sklepu mestnega sveta glede dovolitve kredita 5 milijonov kron za aprovizacijske namene, glede zvišanja kredita za kreditno društvo centralne hranilnice za milijon kron kot kreditna pomoč za obrtnike, glede dovolitve zneska 150.000 K za preskrbo proti nalezljivim boleznim, glede vporabe paviljona oskrbovalnega doma kot bolnišnice za ranjence in predlogi glede odredb za socijalno oskrbo, sprejeti soglasno in z velikim odobravanjem.____ Važne naredhe lustičaega ministrstva. DUNAJ, 22. (Kor.) S cesarsko naredbo z dne 29. avgusta 1914 so bila posamezna ministrstva pooblaščena, da izdajo izredne odredbe o vplivu vojne na roke, termine in druga postopanja. Tega pooblastila se poslužuje sedaj justično ministrstvo za območje kazenskega postopanja z naredbo z dne 19. septembra 19i4, ki bo objavljena v jutrišnji uradni »Wiener Zeitung«. Najvišji lastnoročni pismi z dne 7. in 25. avgusta 1914 odrejati, da se mora kazensko postopanje proti vojaškim osebam u-staviti in vse 6 mesecev ne presegajoče kazni vojaških oseb spregledati, če so obdolženci ali obsojenci zvesto izpolnili svojo vojaško službo. S tem postane v mnogih slučajih vsled vojaške službe nastala odsotnost obdolžencev, ki bi jim sicer morda zamogla škodovati, brezpredmetna. Toda ne oziraje se na predpogoje, s katerimi je spojeno Najvišje milostno dejanje, zamore koristiti isto le vojaškim osebam in le obdolžencem in obsojencem, dočim je tudi civilnim osebam vsled takojšnjega v poklican ja njihovih zastopnikov k vojaški službi, vsled vojnega vjet-ništva, oviranja prometa ali česa drugega, odvzeta možnost, izvršiti razpravo pravočasno ali priti k razpravi. Tudi zamorejo imeti iz istih vzrokov privatni tožniki ali priče pravno škodo. Naredba justičnega ministrstva vsebuje zato najvažnejše slučaje na določene roke ali termine vezanih dejanj in daje vsakomur, ki je bil posredno ali neposredno vsled vojne oviran na pravočasni izvedbi razpravnega dejanja, pravico do nove razprave. Kdor je bil torej rtv>rda obsojen in se smatra s tem oškodovanega, a radi vojne ne more pravočasno vložiti ničnostne pritožbe, vsklica ali ugovora, kdor je iz istega vzroka kot privat. tožitelj v postopanju radi kakega prestopka zamudil glavno razpravo in domneva, da je bil vsled tega njegov nasprotnik upravičen, kdor meni, da zamore iz istih zadržkov uveljaviti pravico na odškodnino radi neopravičljive obsodbe, temu se lahko dovoli na njegovo prošnjo tekom enega meseca po prenehanju zadržka nova razprava, to je, zamudo in vse, kar sledi iz tega, se bo smatralo kot da se ni zgodilo in razprava, ki se ima nato izvršiti, se mora smatrati kot pravočasno zvršena. IhIM li hrtmlski. BERLIN, 22. (Kor.) »Kreutzzeitung < objavlja sledeči dopis kneza Hohenzollern, ki pravi: Vest, da je dal kralj portugalski angleškemu kralju na razpolago službo vseh svojih zvestih, se ne more kontrolirati. Pri znani neodk ritosrčnosti angleškega časopisja ni izključeno, da je bil sklep kralja(?) namenoma potvorjen. Dokler ne pridejo nobene nepobitne vesti, toliko časa knez ne more verovati v imenovane vesti, ki jih ni mogoče kontrolirati. riti skladno. Vsakokrat, ko sem odprl usta, sem rekel: »Ali me ljubite, Fulvia?* Prvikrat mi je odgovorila ljubeznjivo. Da, da, ljubila me je, in če tudi me more smatrati le kot prijatelja, je vendar čutila, da jej ni nikdo dražji, nego jaz, niti Welfard ne. Stisnila mi je roko in me pogledala, skoro tako, kakor da pričakuje, da bo čula istotako nežnih besed od mene. Hotel sem v resnici istotako odgovoriti in sem odprl usta: „Ali me ljubite, Fulvia ?* sem rekel zopet To pot je odgovorfta le: „Čemu me vprašujete? Ali ne veste še dovolj?* In razmišljal sem, da v resnici vem in da sem gotov, ter da sem zelo nesrečen radi tiste zaročitve s svinčenim vojakom in radi njenega odhoda. In vse to sem hotel Izpre-govoriti; pogledal sem jo hrepeneče in sem rekel: .Ali me ljubite, Fulvia?* Pogledala me je začudeno In mi stisnila roko, ne da bi odgovorila. Nespameten sem bil in nisem vedel reči nič druzega. Mislil sem mnogo lepega, kar bi jej mogel reči; sanjaril sem o tem, da bi jej sledil v Reggio, da bi bil navzoč pri njenem nastopu in da bi jej predlagal, naj zbeži z mano daleč proč v kako malo švicarsko hišo, Id se mi je zdela kakor proti Rusiji. SOFIJA, 21. (Kor.) List »Kambana« razpravlja pod naslovom »Nevredno« inicijativo tukajšnjega slovanskega dobrodelnega društva pod predsedstvom panslavi-sta Bobčeva. da se v Sofiji in po nekaterih provincijsdnih krajih opravijo službe božje za zmago ruskega orožja ter pravi: Vabljenje bolgarskega ljudstva, da naj prosi za zmago tuje države, ki je zanetila svetovno vojnot da bi ščitila macedonske ro- da jo gledam in Id izgleda kakor kaka kitajska pagoda. In potem mi je bilo kakor da sva Se pobegnila. Nahajala sva se že v kitajski pagodi in sedela na tleh, s prekriža-nmi nogami, pijoča svoj čaj, in jaz sem vprašal zopet ljubeznjivo: „Ali me ljubite Fulvia?" Ali, mesto da bi čul ljubeznjivo besedo v odgovor, Ma mi Je skudelica za čaj hieratu iztrgana iz rok, vržen sem bil iz pagode, in ironičen tenak glas mi je šepetal na uho: »Vzbudite se! Kako grdi ste v spanju I" Odprl sem oči še ves zaspan. Kakor butec sem bil spal v slavnem naslonjaču Fulvie. In kar je še huje: izgledal sem ne-estetično. Prestrašeno sem skočil pokonci, in sedaj nisem vprašal v pijanski zmedi, ampak z globokim strahom: „Ali me ljubite, Fulvia?" „Ne", je odgovorila. „Ne ljubim vas več f To strašno vest vam sporočam.0 Obrnila mi je hrbet in prisedla k glaso-virju ter igrala, kar-koli jej je prišlo na misel iz nemške glasbe, iz nje muzikaličnega repertoarja: „Vihar Rubensteina", „ Rondo iz Oberona", duet Iz drugega dejanja" „Loli en gri na." i Sveta Cecilija me je vzela v svoje posebno 1 parje in morilce več deset tisoč macedon-skih Bolgarov, pomenja onečaščenje najdražjih čustev bolgarskega naroda. Bolgarski trgovinski list pravi, da dosedanji vspehi Avstro-Ogrske in Nemčije jamčijo za to, da ne bo trosporazum narekoval miru. Ruske sanje bodo splavale. Rusija se povrne poražena domov, kjer bo našla revolucijo, ki se bo raztezala noter do sibirskih step. Zahvala barona Conrada pl. Hotzendorfa princu Lichtensteinu. DUNAJ 22. (Kor.) Generalni štabni šef baron Conrad pl. Hotzendorf je na so-žalno brzojavko, došlo mu od strani deželnega maršala princa Lichtensteina odgovoril sledeče: Blagovoli sprejeti vaša jasnost najprisrčnejšo zahvalo na sočustvovanju pretresujočega vdarca. Cesarjeva vnukinja, grofica Seefried, obiskala garnizijsko bolnišnico. DUNAJ 22. (Kor.) Grofica Elizabeta Seefried, cesarjeva vnukinja in princesi-nja Avgusta Lobkowitz sta obiskali danes garnizijsko bolnišnico štev. 2 in tolažili ranjene vojake, jih bogato obdarili ter se jako pohvalno izrazili glede reda in postrežbe v bolnišnici. V svrho zavarovanja proti epidemičnlm boleznim. ZAGREB, 22. (Kor.) Z ozirom na to, da bi zamogle vsled vojnih dogodkov nastati epidemične bolezni* poživlja vlada vse o-krožne in mestne oblasti, da izvolijo in naznanijo stalne sanitetne odseke kot e-pidemične odseke. Bivši sanitetni šef dr. Milan Amruš, je bil od bana imenovan za dobo vojne za vladnega komisarja za nadziranje delovanja epideniijskih odsekov. Ogrski minister deželne brambe pozdravlja hoovedne divizije. BUDIMPEŠTA, 22. (Kor.) Minister za deželno brambo, baron Hazay, je ob priliki zaključka prve vojne faze brzojavno pozdravil vse honvedske četne divizije in jim sporočil svoje veselje nad njihovo hrabrostjo in neumorno zadržanje. Istočasno je izrekel minister trdno svojo nado, da se bodo bojevale do konca požrtvovalno in če bo treba dale kri in življenje za prestol in domovino. General pehote pl. Appel je naslovil na poveljnika hrvatske domobranske divizije št. 4 FML Sarkotiča sledečo brzojavko: Danes, ob obletnici, ko je bila hrvatska domobranska divizija označena kot hudičeva divizija, občuduje 15. kor junaško vztrajnost izvrstnega domobranstva proti večdnevnemu napadu fanatičnega, premočnega sovražnika in pošilja prisrčne čestitke k izvojevanemu krasnemu vspehu. Nansen o vojni. KRISTIJANIJA, 21. (Kor.) V svojem predavanju, ki smo ga že omenili, pravi Nansen: Vzrok vojne je politika alijance. To ni zadnja vojna Kdor misli, da bo po tej vojni svet drugačen, ta se moti. Svet še dolgo ni prišel tako daleč. Konec ene vojne, je začetek drugih vojn. Za to se moramo pripraviti. Razoroženje je prazno govoričenje. Ako ne razumemo govora resnice, nismo vredni, da se imenujemo ljudstvo. Za Nemce je bil prehod preko Belgije in kršenje nevrtlnosti železna potreba. In naše stališče? Ako kdo pravi, da za nas ni nevarnosti, da je naše stališče drugačno kot belgijsko, trdi nepravilnost. Ako naše stališče tudi ni slabše, gotovo tudi boljše ni. Naša dežela je izpostavljena isti legi. Pred našim obrežjem se lahko, se bodo in varstvo in zato nisem več zaspal. Potrpežljivo sem sprejel to glasbo kot kazen in potem sem šel za nje stolico, vzel njeni rok! od tipk in jej zašepetal: „Sedaj ste dovolj plavali v nemški glasbi, Fulvia! Bodiva malo Italijana!« „Ne", je odgovorila, ne da bi se zaokre-nila „Ne ljubim vas več!" Pokleknil sem pred njo, da sem jej mogel gledati v oči, ter sem rekel: „Ali res! Ponovite !« „Da, ponavljam, ne ljubim vas več." Mac-beth je ubil spanje, a vaše spanje je ubilo ljubezen. „Kaka igra z besedami I" sem vskliknil in povešal svoje oči vedno globlje v njene in sem pri tem trdno stisnil njeni roki. „Bodite odkritosrčni Fulvia I Ne igrajte duhovite, ne govorite nikakih neskladnosti! Ali je res, da me ne ljubite več? Da je moglo neestitično vedenje v spanju razdejati vso vašo ljubezen? Povejte, Fulvia, ali me v resnici ne ljubite več ? Zardela je, povesila oči in, odgovorila: „Nizkotno je, ali resnica je lM Se vas ljubim vzlic vsemu." (Dalje.) I se morajo izvojevati predstojeće morske bitke, imamo pristanišč, ki so važna za vojskujoče se sile, tudi v novih sporih. Moramo se pripravljati. Ali smo pripravljeni? Zahvalimo se prorokom, ki so prorokovali mir, da smo pripravljeni slabo. Nov duh mora priti v nas. Ako se ne učimo sedaj, se ne bomo učili nikdar, ker bo sicer prepozno. Moramo se pobriniti za to, da bo naša bodočnost tudi naša. Pa kako korist nam prineso, ako ne moremo čuvati naše dežele? Zahtevamo oboroženje, tako močno kot je le mogoče, za vojsko in za mornarico, da ne podležemo v boju, ki ga morda moramo vsprejeti. Naši sinovi ne smejo iti-na mejo kot ničvredni vojaki. Zahtevamo, da se s politiko iniru konča. Nočemo nositi dalje znaka naroda, ki stoji nekako pod sredino. Zato zahtevamo enoletno vojaško službo, nič več in nič manj. To velja tudi za mornarico. Ta bo potem boljša kot je sedanja. Na uboge siromake vpliva enoletno službovanje vzgojevalno. Ni dvoma, da Nemec zbog svoje vojaške vzgoje nadkriljuje Angleža. Kaj je napravila vojaška vzgoja iz Nemca in kaj obratno iz Angleža? Tudi Švedska je vpeljala enletno službovanje. Kdor govori o Skandinavski politiki, mora priznati, da je naša politika navezana na Švede. Naš cilj mora biti ta, da pridemo do skupnosti, kolikor je to le mogoče. Ne smemo se ponujati kot premagane. Nevarnosti še ni konec. Za nas ista šele pričenja. Potrebe nismo poznali nikoli. Morda se je učimo kmalu spoznavati. To pa ne bo za nas nesreča. Rastli bodemo kot narod. Kar doživimo morda sedaj, to bo naša rešitev. Visoka zahvala ogrskemu listu. BUDIMPEŠTA, 20. (Kor.) Njega ces. in kralj, visokost prejasni gospod nadvojvoda Fran Salvator, generalni inspektor dobrovoljnega sanitetstva, je doposlal u-redništvu lista »Az Est« v toplih besedah sestavljeno zahvalno brzojavko na tem, da razpošilja 5000 izvodov lista za vojake, ki leže po neogrskih bolnišnicah. Prosna pobožnost dunajskih otrok. DUNAJ 21. (Kor.) Včerajšnje prosne pobožnosti v cerkvi sv. Štefana so se, razen že navedenih čestitih gostov, udeležile nadvojvodinje: Žita, Bianca z Marijo Do-lores, Izabela, Gabrijela, Marija Alice, Margareta in Marija Valerija, kakor tudi nadvojvode: Fran Salvator, Albrecht, Ev-gen ter princesa Elizabeta Windisch-graetz. Število otrok je iznašalo okolo 8000. Nevarno gibanje v Perziji. CARIGRAD, 22. (Kor.) List »Terdschu-mani Hakikat« razpravlja razglasitev vojnega stanja v Kavkazu in pa po namestniku grofu Vorontzovu-Daškovu odrejene izvanredne in vojaške naredbe in misli, da so te naredbe izdane najbrže radi tega, ker misli Perzija, porabivši sedanje stanje, odpovedati angleško-rusko pogodbo iz leta 1908, nanašujočo se na razdelitev Perzije. List pravi, da je tudi v slučaju, če bi bita Perzija malobrižna in bi ne storila nobenih oficijelnih korakov, brezdvomno, da več poglavarjev posameznih plemen ne pusti te prilike v nemar. Vesti, ki prihajajo iz Perzije, kažejo na to, da vre med mnogimi plemeni, ki so takorekoč neodvisna. Stanje je tako, da ga perzijska vla • da ne more brzdati. Ta plemena nc pozabijo krivic, ki so jim jih storili Angleži in Rusi v zadnjih desetletjih, posebno pa ne dejstva, da je bil eden njihovih pred-bojevnikov, ki je veljal za svetega, na dan največjega njihovega verskega praznika obešen. Amerikanska vlada pripravlja 100 miljo-nov v pokritje obveznosti Američanov v Evropi. KOPENHAGEN 22. (Kor.) Iz Washing-tona poročajo, da je sklenila amerikanska vlada pripraviti sklad v znesku 100 miljo-nov v zlatu, ki je namenjen v svrho, da Američani izpolnijo lahko svoje obveznosti v Evropi. Avstrijska železarska industrija. DUNAJ 22. (Kor.) Danes se je vršila seja avstrijskih in ogrskih lastnikov žele-zolivarn, na kateri se je razpravljalo o poslovnem položaju in sklepalo o cenah. Četudi so sedanji vzdrževalni stroški vsled položaja skrajno neugodni in prinaša vzdrževanje obrata v plavžili precejšnjo izgubo, je bilo soglasno sklenjeno, in to kljub temu, da se je cena železu v Nemčiji zvišala, da se za enkrat opusti vsako zvišanje cen in da ostanejo dosedanje cene do nadaljnega neizpremenjene. Stran H. „EDINOST" St 235 V Trstu, dne 23. septembra 1914. VOH z noseso jim. Glavu razprava proti Priaćipu io tovarišem. Iz Sarajeva se poroča: Razprava proti atentatorju Principu in tovarišem bi se morala vršiti meseca oktobra in to ob prisotnosti ja.nosti, ker je tudi vlada privolila v to. Razpravni spisi obsegajo velikanski materijal. Nekatere izpovedbe prič obsegajo celih 400—500 strani. Razprava o strahovitem dogodku dne 28. junija, se bo vršila pred civilnim in ne, kakor se je domnevalo prvotno, pred vojnim sodiščem. iGrrter Volksblatt« Javlja i a Sarajeva: Svoječasno je bilo naznanjeno, da je bilo postavljenih v okolici Sarajeva šest ve-šalt da se obesi nanje one osebe, ki so se dogovorile, da izvrše atentat, baje čisto neodvisen od groznega Prinčipovega a-tentata. Toda vešala so bila odstranjena, kajti izjave, ki so jih podali zarotniki v zadnjem Času, smatrajo oblasti za takoj važne, da so opustile usmrtitev zločincev! in jih zopet odvedle v vojni tabor, kjer! Princip in tovariši čakajo sedaj na odlok f o njih obsodbi. Od vojnega sodišča obsojeni na smrt razpravo. Med tem so dne 3. septembra tudi v Zomboru proslavljali zmago generala Auffenberga nad Rasi. Sprevod, ki Je Sel skozi mesto, le zahteval, da se odstranilo vsi ćirilski napisi po hišah in trgovinah. Pri tej priliki le RadosavUević streljal na vojaško patruljo. Bil je radi tega obsojen od vojaškega sodišča na smrt in je bil že dne 7. t m. ustreljen. DomaČe vesti. Vojna posojilnica. Kakor smo že javili, je izšla cesarska naredba, ki zaukazuje ustanovitev vojne posojilnice, da se ž njo pomore izrednim kreditnim potrebam trgovine, industrije in obrti. Vodstvo te za čas vojne omejene posojilnice (Kriegs-darlehenskasse) bo imela v rokah avstro-ogrska banka. Za dovoljevanje potrebna sredstva se dobe z izdajo blagajniških nakaznic (Kassenschein), ki jih morajo sprejemati avstro-ogrska banka in javne blagajne, zasebniki pa le, če hočejo. Teh nakaznic se izda največ za 500 milijonov kron. Posojila se bodo dovoljevala samo, če bo dana popolna varnost. Najnižje posojilo bo znašalo 100 kron, posojila se bodo dovoljevala na tri mesece, le izjemoma šest mesecev. Glasbena šola podružnice »Glasbene Matice« v Trstu. Gojenci, ki obiskujejo pouk v klavirju in niso dodeljeni g. kapelniku Teplemu, naj pridejo danes, sredo ob 3 popoldne v društvene prostore, ui. Galatti 20. Došel je nov glasbeni učitelj za klavir, ki bo skupno z gojenci določil urnik in začne takoj tudi z rednim poukom. Novi gojenci za klavir ali violino se še sprejemajo. — Odbor. Prihod ranjencev. Predvčerajšnjim je z raznimi vlaki južne železnice dospelo v Trst 12 ranjencev, ki so bili spravljeni v prostore društva »Austria«. Ti so: pro-staki 97. pešpolka Ivan Mah nič od 7., Anton Blažević od 7., Fran Majcen od 12., Fran Blazina od 4, Matej Gambos od 2. in Matej Grižnič od 13. stotnije; lovci od 20. lovskega bataljona Fran Drušković, Ivan Cemetić in Anton Karlovicz ter prostak 4. bosansko-hercegovskega pešpolka Josip Škrinje r od 1. stotnije, prostak 47. peSpolka. Peter Dolenc od 5. stotnije in prostak 27. peSpolka Josip Bernetič od 9. stotnije. Včeraj zjutraj z vlakom ob 6. uri in 10 minut je dospelo devet vojakov, med katerimi so bfli nekteri lahko ranjeni, ne-kteri pa le bobu. Ker so imeli dovoljenje v tat so lih pustili na svoje domove. Z vlakom ob 9. uri in 20 minut jih je dospelo osenv od katerih so spravili 3 v prostore nemškega telovadnega društva »Ein-tracht«, druge Štiri pustili na svoje domove, a enega, in sicer lovca 20. lovskega bataljona Prana Vovka, ki je ranjen po strehi iz puške v desno nogo so prenesli v mestno bolnišnico. Z vlakom ob 10. uri 30 minut jih je dospelo 8: Štirje so bili spravljeni v prostore druStva »Austria«, a ostale Štiri so pustili na svoje domove. Imena onih, ki so bili pnščeni domov, so: Anton Miketonić iz ViUanove, Arnold Offner iz Trsta, Ljudevit Mlač iz Trsta, Ivan Miloch iz Trsta, Andrej Benčić iz San Vmčenta, Josip Povodnić iz Splita, Josip Kasa bor iz Orsara, Andrej Sali iz Kopra, Fran Lustig, Albert Plossi in Vid Furlan, vsi trije iz Trsta, Ivan Cossetto iz Poreča, Ivan Kafau iz Črnikala, Anton Beuleva iz Vižnjana in Jurij Cernač iz Bui. Ren j i kol o ve sleparije. — Neki Benedikt Cesarini, doma iz Italije, ki je stanoval v ulici del Molino a Vento 5t. 41 in se je ba-vil s transportiranjem, je trgovca s senom gospoda Jurja Zidarja, ki ima svojo zalogo sena v Rocolu Št. 40, osleparil za 3300 K. Vzel je namreč pri njem toliko sena, a poleg tega mu je bil še dolžan na stanarini nič manje, nego 1485 K. Naenkrat je pa Cesarini, ne da bi kaj rekel gospodu Zidarju, izginil. To je gospod Zidar povedal na policiji že pred par dnevi. Včeraj se je pa zgla-sil na policiji tudi mesar g. Svetko Vidmar, ki ima mesnico pri sv. Jakobu št. 20, in ta je povedal, da je bil sklenil s Cesarinijem sledečo kupčijo: on je dal Cesariniju dva dobra konja, a Cesarini mu je imel dati v zameno 4 konje za klavnico. On, g. Vidmar, je izročil oba dobra konja Cesariniju, a ta mu je dal le dva konja za klavnico, oblju-bivši mu, da mu da še ostala dva konja v par dneh. Od tedaj pa ni Vidmar več videl Cesarinija. S ednjič se je zvedelo, da je Cesarini pustil lepo na cedilu mesarja in trgov ca s senom in jo lepo pobrisal v Italijo. Enega Vidmaijevh konj so našli v Krminu pri trgovcu Secondu Vosca. Vidmar ima 322 K Škode. Nevarna ženska. 411etna bivša modisti-nja Mercedes Ferro, ki stanuje v ulici deH'Acquedotto štev. 73, je že dobroznana policiji in sodišču. Ta ženska se sicer izdaja za modistinjo, v resnici pa živi od zakotne prostitucije m ko ne more s to naprej, pa od raznih goljufij. Marsikatera se ji posreči, marsikatera pa tudi ne, in zato je imela Mercedes že večkrat opraviti s policijo. — Tako je na primer še pred dvemi leti osleparila trgovca g. Teodorja d'Oswalda, ki ima svojo trgovino na Lipskem trgu štev. 6, za 10 kron. A g. d'Oswald je trpel in molČaL Pred par tedni je pa Mercedes osleparila — in sicer telefonifinim potom — g. Karla Mozetiča, poslovodjo d*Oswaidove trgovine, za 20 kron in pred par dnevi ga je skušala še za 6 kron. To je pa bilo gospoda d'Oswaldu že preveč in je vsled tega ovadil Mercedes na policiji Na podlagi te ovadbe je pa bila Mercedes včeraj popoldne aretirana. Uaftt so: Prijavljeni dne 22. t. m. na mestnem fizikatu: Sumann Marija, 4 mesece, Skedenj štev. 1098; Fnrlan Zorka, 5 mesecev, Sv. Marija Magdalena spodnja štev. 370; Sušmelj Pavla, 16 let, Kjadin štev. 108. — V mestni bolnišnici dne 18. t. m.: Anton pl. Portedo, 52 let; Smrdel Fran, 30 let; Haipel Ana, 74 let; Belloro Karel, 2 meseca; Planine Jolanda, 4 mesece; Segulin Josip, 18 let; Dolles Polona, 77 let. — V bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni dne 21. t. m. Brandolin Eveli-na, 27 ur. Razglas. Na podlagi §. 54 obrtnega reda se odreja, da smejo biti za čas izrednih razmer vsled vojnega stanja žganjarne v Trstu in okolici odprte ob delavnikih le od 9 predp. do 5. pop., ob nedeljah pa morajo biti zaprte cel dan. Morebitni utoki proti tej v zavarovanje javnega miru in reda izdani naredbi nimajo odložilne moči. Gospodarstva Prodaja grozdja v državnem trtnem nasadu v Mftrovicl pri Žminiu. Kakor v soboto 19. t. m. v Tržiču, tako se je v ponedeljek 21. t. m. prodajalo v imenovanem nasadu grozdje za napravo vina. V Tržiču doseženo ceno 28 K za q nadkri-Ijuje cena, ki se je dosegla v Mitrovici, za 9 K po a, kajti prodalo se ga je za ceno po 37 K za q. Kupil ga je gosp. Niko JedrliniČ, restavrater v Kanfanaru. Zakaj to donašamo? Zato, ker gre glas po deželi, da hočejo veletrgovci z grozdjem in vinskim moštom letos z ozirom na \rladajoče nenavadne razmere plačevati grozdje in mošt po neznatno nizkih cenah. kar bi pomenjalo za našega vinogradnika občutno škodo. Toča je vzela po nekaterih krajih dosti, drugod zopet peronospora in oidij, a sedaj naj bi še to malo grozdja, kar ga je, takorekoč darovali velekapitalistu ? Vinogradniki! Ne prenaglite se s trgatvijo in tudi ne s prodajo. Tendence za dober skupiček letošnjega pridelka, ki bo kvalitativno dober, niso slabe. iTuarm. Darovali so: Tomasich Jernej K 5. Inž. Fina Josip v pogifa^e spomina na bojnem po^u padlega poročnika Emilija SchnabI K 90. Vit. Ljudevit Poiladt v isti namen K 20, fttda Meyer K 20, A. Brocchi in sin K 25, Anton Riipnik K 5. Goriško društvo »Rdečega križa" K 10. Marija Sferza K 6. Andrej Stobez K 10. Blazina Peter K 2. Antenor Miniussi K 2. Masten Alojzij K 2. Bosich Ivan K 1. Družina Polsack K 10. V blzgji: Mizzi Nemeth, Teodor Manussi. H Izkaz Arov došlih deželnemu vojnemu pomožnemu uradu ces. kr. namestništvu v svrho podpore družinam upoklicanih vojakov. Darovi, zbrani na c. kr. okiajnem glavarstvu v Kopru K 584*79. A Tomažič kot preplatilo v vojaškem kopališču prodanih kokard K 22*40. Darovi poslani od c. kr. okrajnega glavarstva v Gradiški K 278*41. Zbirka lista „II Piccolo" 15., 16. IX. K 110. Zbirka lista „11 Piccolo" 17. IX. KI 12. Aleksander Zamparo, kanonik v Gorici K 30. Tvrdka Josip Clausich K 50. Višji stavbeni svetnik pl. Falke K 30. Skupaj K 1217.60. Prenos VIII. seznama K 84.524.56. Skupna svota K 85.742.16 in 100 frankov v zlatu. I ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi Gostilna „Pri Deteljici" v TRSTU, ulica BehMm itv. 7 n l i Priznano najboljša in najcenejša kuhinja. Pristna domača in tuja vina. ' i i i aaaaJLmaJLJ Prodajalca ur In dragocenosti G. BUCHER C« Drag. Vokiota) Trst a^Ati) Cono ft. 35. Bogati izber zla. tanine, srebrni ne, dragocenosti in topnih nar- Kupuj« in menja staro j. po no Id ne. B I ■—IIII—III M—M—l■ ■«——§■ M^—II «IB——H ■■——■■ II |j „Tržažka posojilnica in hraiSBnica m 11 sBacs - Bodrogcr ^rcssc« javlja: 26 letni i romborski trgovec, Slavko RadosavljcvicJ se je izrazil razžaljivo o sarajevskem limoni. Na prvi instanci je bil sicer opro-' šjen. toda višje s.Kliščc jc odredilo novo C C rofll*trow»n« zadruga z omajani m poroitvom TRST, Piazza della Caserma št. 291- nad (* lastni palafl) vhod po glavnih stopnjlcah. m M 1 yom 1 KC fii" POSOJILA DAJE rknjižbo 5l/i% nm menice po 6°'» oa zastave in aroortizjcijo zadaljdo dobo po dog-orora. ESKOMPTUJE TRGOVSKE MSNICE. sprijena od mk*gn, HRANILNE VLOGE če tndi ni od in jih obrestuj« po 4,l4°' Večje stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovoru. StotBi dmk pl«ču2. Ima varnoatno celico (safe deposit-) za shrambo vro-1--, t-o h listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolni..*a varno proti vlomu in ožam, urejeno po najnovejžem načinu ter jo oddaja strankam v najem ro nizkih cenah. Stanje vlog nad tO milijonov kron. Uradue ure: od 9 do 12 dopoldne in od 3 do 5 popoldne. - Izplačuje se ______* vsak delavnik ob uradnih urab. vb! 119 «11 tli 13! »s IB P"