Predstavitev izida temeljnega glasovanja z notarjem dr. Arthurjem Roßbacherjem, Francem Wedenigom, dr. Matevžem Grilcem,
Miho Antoničem (zastopnik Iniciative) in Andrejem Wakounigm. siiw NT/Fera
Zmagala sta demokracija
in skupnost
rm

■
■
■
i
Številka 47 Letnik 45
Cena 10,— šil. (25,— SIT)
petek,
3. december 1993
Poštnina plačana v gotovini
Celovec P.b.b.
Erscheinungsort
Klagenfurt/
Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/ Poštni urad 9020 Celovec
Bojkot ZSO in socialdemokratov ni uspel: dve tretjini vseh odbornic in odbornikov sodelovalo pri glasovanju.
90,65 % veljavnih glasov se izreklo ZA skupno demokratično zastopstvo.
Dr. Matevž Grilc ponudil roko ZSO in socialdemokratom.
Najkasneje po deželnozborskih volitvah marca 1994 naj bi Slovenci predložili vladi skupen predlog, kako naj bi konkretno izglodalo skupno zastopstvo.
BOŽIČNA AKCIJA
Našega tednika v pomoč otrokom brezposelnih iz Raven na Koroškem.
strani 10/11
ŠPORT - SAK
nima ignsca, kljub temu 150 malih nogometašev.
strani 18/19
Jasen izid temeljnega glasovanja
o vprašanju: Skupno demokratično
zastopstvo - da ali ne?0
Glasovnice so prešteli pod nadzorstvom notarja dr. Roßbacherja
2
Politika
petek,
3. december 1993
Politika
3
Janko kulmesch
Komentar
Dvojna morala
Izid temeljnega glasovanja je v vsakem oziru jasen in uspešen. Ne samo, da se je nad 90 odstotkov oddanih veljavnih glasov izreklo za skupno demokratično zastopstvo — še posebej razveseljiva je bila tudi udeležba. Dve tretjini odbornic in odbornikov se je poslužilo svoje demokratične pravice, se ni pustilo zbegati ali ustrahovati od vsemogočih propagandnih trikov in dezinformacij.
Ne gre pozabiti, da k bojkotu ni pozvala samo ZSO, temveč so jo pri tem podpirali tudi socialdemokrati in nekateri predstavniki Cerkve. Za socialdemokrate mora biti izid glasovanja še posebej boleč. Izkazalo se je namreč, da so v resnici bolj mogočni kakor močni.
Sicer pa so spet dokazali, da koroškim Slovencem ne privoščijo političnega napredka in da velja zanje dvojna mera. Demokracija in učinkovito politično zastopstvo sme očitno veljati samo za SPÖ.
Ko je Ambrozy postal glavni kandidat SPÖ, so med funkcionarji stranke izvedli temeljno glasovanje. Sodelovalo je pri tem malo več kot polovica funkcionarjev (52 °/o); od teh je glasovalo za Ambrozyja 74 odstotkov. Še prej, ko je leta 1991 šlo za to, kdo naj bi na občinskih volitvah vodil celovške socialiste, je pri temeljnem glasovanju sodelovalo samo 40 %, od teh pa se je za Außer-winklerja izreklo 56 %.
Pravzaprav nizka udeležba, če jo primerjamo s temeljnim glasovanjem o skupnem zastopstvu. Kljub temu jo je SPÖ (in še posebej njeni slovenski člani) hvalila kot enkratno zmago demokracije, medtem ko v našem primeru trdi nasprotno.
Danes SPÖ še vztraja pri tistih, ki so hoteli bojkotirati, a niso uspeli. Vendar bo_ prišel čas, ko se bo streznila. Če ne prej, pa najkasneje po naslednjih dežel-nozborskih volitvah.
Kako sedaj naprej?
„Vabimo ZSO in socialdenokrate, da skupno izdelamo konkreten predlog“
Dr. Matevž Grilc: „Po jasni odločitvi odbornic in odbornikov za skupno demokratično zastopstvo bo Iniciativa povabila tudi ZSO in slovenske socialdemokrate, da bi izdelali skupen predlog, kako naj bi tako zastopstvo konkretno izglodalo. S tem predlogom naj bi takoj po deželnozborskih volitvah šli v pogajanja z zvezno in deželno vlado.“
Pripravil Janko Kulmesch
Predsednik NSKS je v tej zvezi dejal, da ima NSKS že izdelan konkreten predlog, ki je odprtega značaja oz. ne predvideva narodnega katastra. Hkrati je poudaril, da je odprt za vse druge predloge, predvsem tudi za tiste, ki bi jih predložila ZSO ali DS slovenskih socialdemokratov. „Nečesa seveda ne more biti — da bi namreč ne upoštevali izida referenduma. Mimo skupnega demokratičnega zastopstva
ni poti!“ tako dr. Matevž Grilc.
Pogajanja o konkretni obliki skupnega demokratičnega zastopstva morajo biti zaključena do deželnozborskih volitev, takoj po volitvah pa naj bi s skupnim predlogom šli v pogajanja z zvezno in deželno vlado. In če ne bi uspelo izdelati skupnega predloga? Dr. Grilc: „V tem primeru naj bi dali na glasovanje različne predloge, odločali pa naj bi o tem spet vsi slovenski odborniki."
Sosvet neučinkovit. Predsed-
nik NSKS tudi ne vidi razloga, zakaj bi po izvolitvi dr. Sturma za predsednika sosveta prišlo do „poglobljenih konfliktov“ s predsednikom ZSO. „Stališče NSKS je znano: sosvet je v reševanju političnih vprašanj neučinkovit, vrhu tega kot svetovalni organ v nobenem primeru ne more predstavljati zastopstva narodne skupnosti. Sicer pa je tudi zvezni kancler dr. Vranitzky izjavil, da bi o skupnem demokratičnem zastopstvu razpravljali zunaj sosveta.“
Izid temeljnega glasovanja v številkah mo
Število glasovalnih upravičencev/upravičenk
744
Oddani glasovi (2/3-udeležba)
67,03 %
Volilna udeležba v odstotkih
17
Oddani neveljavni glasovi
2,28 %
Delež oddanih neveljavnih glasov v odstotkih
727
Oddani veljavni glasovi
659
Oddani glasovi „DA"
68
Oddani glasovi „NE"
90,65 %
Delež oddanih glasov „ DA“ v odstotkih
59,37 /
Delež „DA" glasov od celotnega števila volilnih upravičencev
ODMEVI NA TEMELJNO GLASOVANJE
Mestni svetnik Fric Kumer (Iniciativa za skupno demokratično zastopstvo):
Rezultat je pokazal, da je bila odločitev o temeljnem glasovanju pravilna. Odborniki so, kljub bojkotu z različnih strani, izkoristili pravico soodločanja. Sedaj je potrebno pozabiti vse zdrahe in skrbeti za to, da bomo izdelali skupen model zastopstva, ki pa nikakor ne sme predvidevati narodnega katastra.
Deželni glavar Zernatto je iz Kitajske posredoval naslednje stališče:
Zelo sem vesel, da je toliko odbornic in odbornikov sodelovalo pri temeljnem glasovanju. Je to pot, ki vodi v pravilno smer.
Apeliram na osrednji organizaciji koroških Slovencev, da upoštevata demokratični votum in da se zedinita na skupno zastopstvo.
Dr. Janko Zerzer, predsednik
Krščanske kulturne zveze:
Zelo me veseli, da se je pretežni del nosilcev javnih funkcij udeležil temeljnega glasovanja in s tem potrdil pravilnost odločitve inicia-torjev. Še bolj pa me seveda veseli, da se je tako impozantna večina glasovalcev izrekla za pomemben korak k nadaljnji demokratizaciji naše manjšinske družbe. Oboje je zame znak dobro razvite demokratske zrelosti.
Zdaj pa je seveda treba gledati v prihodnost. Prvo, kar bi si želel, je uvidevnost pri tistih, ki so glasovanje odklanjali in še več. Na njih je, da skupaj iščemo za vse sprejemljivo rešitev, ki bo na eni strani odgovarjala našemu svetovnonazorskemu pluralizmu, na drugi strani pa bo končala našo javnemu posmehu in škodoželjnosti izpostavljeno razklanost. Zame je končno glasovanje priložnost za
nov začetek, če bodo znali posamezniki preskočiti lastno senco in jim bo glavna skrb skupna korist narodne skupnosti, ne pa uveljavitev partikularnih interesov.
Dr. Peter Vencelj, državni sekretar Republike Slovenije za Slovence po svetu:
Temeljno glasovanje pomeni zelo jasen korak v možno smer reševanja vprašanja, kakršno naj bi bilo zastopstvo koroških Slovencev. Tem večja je sedaj odgovornost za tiste, ki so to vprašanje sprožili, da zadevo kvalitetno izpeljejo do konca.
Dr. Marjan Sturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij:
Sedaj je najbolj važno, da država poskrbi za glasovanje o tem, ali se naj uveljavi integracijski model v smislu zakona o narodnih skupnostih ali pa model, ki gradi na kolektivnih političnih pravicah.
Mnenji iz avstrijskega tiska
Ein überraschend eindeutiges Ergebnis brachte die Urabstimmung unter den Kärntner Slowenen über eine künftige gemeinsame, demokratische Volksgruppenvertretung.
„Der Standard“, 2. 12. 1993
Wer wagt, gewinnt, sagt der Volksmund und auch in der Politik werden klare Zielsetzungen belohnt. Nach Vorliegen des Resultates wirdes der Zentralverband slowenischer Organisationen vemrut-lich als Fehler empfinden, sich nicht an der vom Rat der Kärntner Slowenen durchgeführten Urabstimmung unter den slowenischen Vereinsfunktionären beteiligt zu haben.
. . . die Feststellung ist plausibel, daß punkto Errichtung einer gesetzlichen Interssenvertretung, einer Volksgruppenkammer, die Mehrheit der Volksgruppe die Politik des Rates billigt.
Kleine Zeitung, 2. 12. 1993
Naš tednik: EL je od vsega začetka zagovarjala temeljno glasovanje o skupnem demokratičnem zastopstvu. Se čuti sedaj kot zmagovalka?
Andrej Wakounig: Zmagovalec temeljnega glasovanja nista ne EL niti NSKS — zmagala je narodna skupnost oz. demokracija, skupnost in politična zrelost. Izražena je bila jasna želja po skupnem zastopstvu in da se je potrebno odpovedati dvotirnosti ter starim strukturam. Strukturam, zaradi katerih se delo v narodni skupnosti ovira, ne pa pospešuje.
V zadnjem času je morala EL večkrat slišati očitek
Predsednik EL Andrej Wakounig:______
„Zmagala sta demokracija in politična zrelost“
da se preveč podrejuje politiki NSKS.
Želim poudariti, da so za temeljno glasovanje položili leta 1989 temeljni kamen ravno slovenski občinski odborniki. Tedaj so predlagali razširitev koordinacijskega odbora oz. upoštevanje vseh merodajnih faktorjev znotraj narodne skupnosti. Namen tega je bil vnesti v narodnostno politiko večjo transparenco, večje soodločanje, predvsem pa tudi načelo večinskega odločanja. Večinsko odločanje zato, ker sta se v starem koordinacijskem odboru obe osrednji organizaciji sami blokirali — deželni in državni politiki pa so se lahko izkoriščali to neenotnost.
Kaj pričakuješ sedaj od tistih, ki so pred glasovanjem pozivali k bojkotu?
Za zagovornike referenduma je bil izid glasovanja od vsega začetka obvezen, ne glede na to, kakšna bo odločitev odbornic in odbornikov. Seveda smo veseli, da je pretežna večina glasovala z DA. Pričakujem pa, da bodo izid referenduma
upoštevali tudi tisti, ki so pozivali k bojkotu. Pri tem me je zelo začudilo, da se je izrekla proti referendumu tudi ga. Blatnikova. In to, čeprav se je njen šef Ambrozy pustil izvoliti za glavnega kandidata SPÖ v okviru temeljnega glasovanja strankarskih funkcionarjev. Višek napačnega razumevanja demokracije pa je bil to, da se je proti temeljnemu glasovanju slovenskih odbornikov izrekla tudi predsednica deželnega zbora ga. Kčvari. Pravzaprav bi bila njena naloga, da podpira ta demokratični akt in da končno izpolni svojo obljubo,
S tem, da so se odbornice in odborniki opredelili za skupno demokratično zastopstvo, so potrdili tudi pravilnost politike EL.
Andrej Wakounig Predsednik EL
da se bo zavzemala za manjšinski mandat.
Bo izid referenduma vplival tudi na deželnozbor-ske volitve?
S tem, da so se odbornice in odborniki opredelili za skupno demokratično zastopstvo, so potrdili tudi pravilnost politike EL. EL se je vselej zavzemala za to, da bi koroški Slovenci nastopali navzven skupno in složno. Zato bomo tudi v volilnem boju poudarjali, da je potrebno na zvezni in deželni ravni ustvariti ustrezne zakonske pogoje za skupno demokratično zastopstvo. Nadaljnja točka bo zahteva po zajamčenem manjšinskem mandatu v deželnem zboru. Če bi že imeli skupno zastopstvo, bi po vsej verjetnosti imeli tudi že zajamčeni deželnozborski mandat, ker bi se stranke ne mogle izgovarjati na našo neenotnost.
Sicer pa to ne bosta edini točki našega volilnega programa. Obstaja še vrsta drugih važnih vprašanj, o katerih bo EL prav tako izdelala zelo jasna stališča in predloge.
Politika
Vranitzky: „O skupnem demokratičnem zastopstvu se bomo še pogovarjali“
Prejšnji ponedeljek je bila ustanovna seja novega sosveta. Kakor že pred 4 leti, sta glede izvolitve predsednika tudi tokrat bila vložena dva predloga: en predlog se je glasil na dr. Sturma, drugi na mag. Rippa. Dr. Sturma je podprla večina (ZSO, SPÖ in FPÖ), medtem ko so za mag. Pippa glasovali zastopniki NSKS, Cerkve in ÖVP. Na ustanovni seji je bil navzoč tudi zvezni kancler dr. Vranitzky. V svojem govoru je poudaril pomen sosveta kot „elementarni diskusijski forum". Poudaril je svetovalni karakter sosveta. S kritiko NSKS, da zvezna in deželna vlada niti enega političnega sklepa sosveta ni uresničila, se ni prav strinjal —- pa čeprav je moral priznati, da se npr. v zadevi ORF doslej še vedno ni pogovarjal z njegovimi pristojnimi predstavniki.
S pomočjo FPO je dr. Marjan Sturm postal novi predsednik sosveta. Mag. Marjan Pipp je bil izvoljen za podpredsednika. Zanj so glasovali vsi, razen FPÖ.
Ustanovno sejo novega sosveta je vodil kancler Vranitzky. Foto: schnabi
Zadevo skupnega demokratičnega zastopstva je predstavil Marjan Pipp in omenil tudi temeljno glasovanje. Vranitzky je obljubil, da „se bomo o tem vprašanju naprej pogovarjali, potem ko mi boste posredovali rezultate".
Sestav novega sosveta:
predsednik dr. Marjan Sturm, podpredsednik mag. Marjan Pipp, člani: podžupan Nanti Olip, Nužej Tolmajer, Hubert Mikel (NSKS), Ana Blatnik, Helena Verdel, podžupan Janko Zwitter (ZSO), Engelbert Ojster, dr. Peter Ibounig, Ludwig Ogris (SPÖ), mag. Raimund Grilc, Karl Ulbing (ÖVP), prof. Gernot Ku-glitsch in Helmut Koschat (FPÖ).
Univ.-Prof. Christoph Pan
Z MOJEGA VIDIKA
Die Ergebnisse des Europaratsgipfels von Wien haben es deutlich gemacht; wir befinden uns in einem circulus vitiosus, Die Horrorvision, der Sezessionsgedanke könne bei den Volksgruppen an Boden gewinnen und damit in letzter Konsequenz zur Balkanisierung Europas führen, läßt viele Staaten in der Volksgruppenfrage äußerste Zurückhaltung üben. Zurückhaltung aber bedeutet Vorenthaltung von Rechten. Durch Vorenthaltung oder gar Einschränkung von Rechten werden jedoch bei den Volksgruppen jene politischen Kräfte gestärkt, die auf Revision der bestehenden Staatsgrenzen zielen. Dies wiederum bestätigt bestimmte Staaten in ihrer zurückhaltenden, wenn nicht gar restriktiven Haltung.
Es gilt daher diesen Teufelskreis zu durchbrechen, bevor es zu spät ist. Hierzu bedarf es neuer strategischer Ansätze, um jene Staaten, die aus diversen Gründen einem berechtigten
Volksgruppenschutz noch sehr zurückhaltend gegenüberstehen, von der Notwendigkeit einer raschen ganzheitlichen Lösung zu überzeugen. Dies sind vor allem jene west und südeuropäischen Staaten, die wie England und Spanien keine,
oder wie Frankreich, Griechenland oder Italien fast keine kon-nationalen Minderheiten im Ausland haben. Es sind aber auch jene mittel- und osteuropäischen Staaten, die sich im Systemumbruch befinden und noch wenig Erfahrung mit demokratischer Rechtsstaatlichkeit besitzen.
Solch neue strategische Ansätze sind in verstärkter Zusammenarbeit aller positiven Kräfte auf Staats- wie auf Volksgruppenseite zu entwickeln, die für
eine ganzheitliche Lösung des Volksgruppenproblems auf gesamteuropäischer Ebene eintre-ten. Instrumenteil bieten sich hierzu an:
•	Ideen- und Erfahrungsaustausch auf allen Ebenen der Entscheidungsvorbereitung und -findung;
•	ständiger Dialog zwischen Vertretern der Staats- und Volksgruppenraison;
•	intensive Nutzung des Instruments der Informationsbesuche vor Ort, d. h. in Gebieten mit längerfristigen positiven Erfahrungen des Volksgruppenschutzes (z. B. im dänisch-deut-
schen Grenzgebiet, in Südtirol, Ost-Belgien usw.).
• Schulung und umfassende Information von Medienvertretern.
Nach dem Erfahrungssatz „Jeder ist sich selbst der Nächste“ haben fast alle Staaten ein gutes Gehör für die Sorgen und Nöte ihrer konnationalen Volksgruppen im Ausland, aber zumeist auch ein weniger gutes Gehör für die Probleme fremdnationaler Volksgruppen inner-
halb des eigenen Hoheitsgebietes. Im Neuen Europa der demokratischen Rechtsstaatlichkeit und Meschenrechte darf es eine solch unterschiedliche Hörschärfe nicht mehr geben. Aber solange es sich noch gibt, kann sie einen strategischen Ansatzpunkt bilden, indem unter Nutzung der neugeschaffenen Solidarität der Volksgruppen innerhalb'der FUEVjede Volksgruppe bei ihrer Mutternation zugunsten des ganzheitlichen Lösungsansatzes der FUEV ein-tritt. So z. B. die Südtiroler in Wien, die Kärntner Slowenen in Laibach/Ljubljana, die Italiener Istriens in Rom usw. Auf der Grundlage von derzeit rd. 75 Mitgliedsorganisationen könnte damit jede Volksgruppe zugleich den anderen und sich selbst helfen.
Die Verwircklichung neuer strategischer Ansätze kostet Geld. Dieses müßte beschaffbar sein angesichts der Tatsache, daß Kriege unvergleichlich mehr kosten.
Volksgruppenschutz induziert natürlich Kosten. Diesen steht jedoch die kulturelle Bereicherung gegenüber, die sie allemal aufwiegt. Die Verwirklichung eines ganzheitlichen europäischen Volksgruppenrechts könnte somit den Übergang zu einer höheren Kulturstufe in Europa bedeuten.
Kriege kosten mehr als Volksgruppenschutz
5
Politika
Izšla je nova knjiga — „Tako smo živeli“
„Da se z njihovo smrtjo ne bi pokopalo enkratno, neponovljivo bitje!“
V okviru dopustniških dnevov v Tinjah so domači upokojenci z velikim ponosom predstavili širši javnosti svoje življenjepise, ki so medtem zbrani v zanimivi in privlačni knjigi „Tako smo živeli“, ki jo je izdala Krščanska kulturna zveza. Knjigo je uredila strokovnjakinja dr. Marija Makarovič.
V	knjigi „Tako smo živeli“ so zapisani življenjepisi 27 oseb, ki so rojene med letoma 1896 in 1928. Zamisel za zbiranje življenjskih izpovedi ljudi različnih poklicev in starosti se je porodila prav v Tinjah, kjer Dom prosvete Sodalitas starejšim ljudem že dolga leta omogoča vsestransko dejavnost v okviru počitniških dnevov.
V	nedeljo, 21. oktobra, je 12 oseb vzbudilo s predstavitvijo knjige v Tinjah pozornost. Brali so odlomke iz svojih življenjepisov ali pa so jih enostavno pripovedovali. Prav zanimivo je bilo pri tem opazovati, kako lepo slovenščino govorijo naši ljudje, pa čeprav je le red-kokdo izmed njih imel možnost, da se je šolal v slovenskem jeziku. Pa tudi branje pisane besede nobenemu od starejših ni delalo težave. Urednica nove knjige dr. Marija Makarovič je ugotovila, da so ti ljudje vešči slovenščine prav zaradi tega, ker so vedno brali Mohorjeve knjige, ki so bile skozi desetletja vedno prisotne med našimi ljudmi.
Zamisel Krščanske kulturne zveze in Makarovičeve je bila, da bi se zapisale in ohranile življenjske zgodbe preprostih ljudi, da se z njihovo smrtjo ne pokoplje enkratno, neponovljivo bitje in samo
njemu lastno razmerje do sveta.
V	knjigi „Tako smo živeli" je napisanih 27 življenjepisov, od katerih je šestnajst napisanih lastnoročno, enajst pa jih je zapisala ob pripovedovanju povprašanih dr. Marija Makarovič. Večinoma so življenjepisi podpisani, nekatere osebe pa so želele, da bi ostale neimenovane. Med vzroki takšne odločitve so prevladovali predvsem narodnostni, ker so otroci ponemčeni in povprašanci s svojim življenjepisom niso hoteli razburjati svojih domačih. Nekateri so bilo celo mnenja, da bi s svojo zavednostjo lahko škodovali svojim otrokom.
V	pripovedovanjih pa je vedno spet prišla do izraza globoka vernost ljudi, ki večinoma z molitvijo premagujejo občasne težave. Se posebej so pri tem prišle do izraza tudi druge vrednote kot na primer dobri medčloveški odnosi, povezanost z družino in pa tudi povezanosti z naravo.
97-letna Leni Tischler je v svojem življenjepisu zabeležila, da še vedno rada bere, posluša radio, sama s seboj igra domino in hodi na izlete. „Poročila se nisem, se je Mojca dosti namazala in mama tudi. Delati so morali in veliko otrok
je bilo. Stric, namin brat, so hoteli, da bi Nani kmeta vzela. Pa mama ni pustila: ,Ti pa ne, da bi morala tako delati in toliko otrok imeti.' Potem res nimaš frajda, da bi se oženil,“ je zapisala Leni Tischler.
Elizabeta Morak, rojena leta 1900 v Št. Petru na Vašinjah, je prav tako sama doživeto napisala svojo življenjsko zgodbo, o kateri pravi, da je bila vse drugo kot rožnata. Zanimivemu življenjepisu pa je dodala celo pesem, v kateri prizadeto izpove svoje trpljenje.
Julijana Rosenzopf iz Grebinja pa se spominja trdega dela na kmetiji in obiska gospodinjske šole. Verna žena v starosti triinosemdesetih let pa kljub vsem težkočam v svojem življenju z zadovoljstvom uživa starostna leta in je hvaležna, da še lahko pomaga svojim domačim.
Barbara Ogris iz Kotmare vasi pa pripoveduje o bolečem spoznanju, da „je bilo na Žihpoljah do plebiscita vse slovensko, tudi v cerkvi", in pri tem s ponosom ugotavlja, da Slovenci včasih znamo nemško lepše povedati kakor tisti, ki se trudijo, da bi govorili nemško. Barbara Ogris je bila desetletja dolgo cerkvena pevka, igrala na odru in
znala tri inštrumente: klavir, orgle in kitaro.
Svojo povezanost z naravo izpričuje Jožefa Habernik iz Bikarje vasi: „Najraje imam Obir. Z njim se pogovarjam". Poleg tega pa je ohranila še poglavitne vrednote — vero („Lažje živiš, če imaš vero“) in zavednost („Sem Slovenka se rodila, bom Slovenka tudi umrla“).
Iz kmečke družine, ki je imela sedem otrok, izhaja Terezija Blajs, ki se je rodila leta 1913 v Lobniku. Zanimiv ni le njen življenjepis, mnogo pozornosti vzbuja tudi s svojimi spretnimi rokami, ki kar naprej nekaj ustvarjajo: papirnate košarice, voščene kapelice in lesene igračke njene mladosti. S ponosom pa tudi ugotavlja, da vsi njeni otroci znajo slovensko.
Ana Pasterk iz Lepene pa se spominja svojih otroških in mladostnih let, ko so otroci (v njeni družini jih je bilo štirinajst) morali iti vsi po vrsti služit h kmetom, kar-je bilo takrat samoumevno. Oče ni zaslužil toliko, da bi družino lahko preživljal, in so morali zato tudi otroci iti za zaslužkom.
Ani Krautzer iz Dolinčič je mama umrla že v ranem otroštvu. Ko je dorasla, se je zaposlila kot kuhinjska strežnica v sanatoriju. Sedaj živi skupaj s svojo sestro in si želi, da bi ostala še dolgo zdrava, da bi lahko še dolgo uživala svoj zasluženi pokoj. Bolečina doživetega v grenkih časih izseljenstva in nacističnega obdobja se je zlila na papir iz peresa Jožefa Uranka iz Galicije. „Kot kristjani smo odpustili, vendar pa nismo pozabili tega poglavja našega življenja," tako Jožef Urank. Spomine na stare ljudske šege in navade obuja Johana Amruš iz Tešinje, ki pripoveduje tudi o časih, ko so hodili rokodelci še v „štero".
To so le nekatera pričevanja ljudi, katerih življenjepisi so objavljeni v novi knjigi „Tako smo živeli", ki jo lahko dobite pri Krščanski kulturni zvezi in seveda tudi v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu.
H. St.
6
Iz naših občin
CITATI iz občinske sobe
Rezerv ne bi smeli načeti. To je slab znak. Projekte bi smeli skleniti le, če je za to na razpolago tudi denar. FRANC STARZ (GL)
Zupan, ti si postal zmatran in si s poklicem polno zaposlen.
HANS KERN (DIVJI ODBORNIK)
Nisi zmatran, ampak nezmožen.
HEINZ MAROLT (FP)
O tem ne bosta odločala vidva, ampak volilci.
HOLZER V ODGOVORU MAROLTU IN KERNU
Od divjega odbornika si ne pustim kaj reči.
HEINZ MAROLT (FP) KERNU, KI MU JE OČITAL, DA NE HODI NA SEJE
18 mio. smo na zadnji seji sklenili za gradnjo Ij. šole v St. Primožu in ti o tem nič ne veš, ker spet nisi bil na seji. FRANC STARZ MAROLTU
8,80 šil. stane v Škocijanu m3 vode, v Celovcu pa 12 šil. Sorazmerno smo poceni.
ŽUPAN ALBERT HOLZER
Šola v Št. Primožu je važna. Četudi je v celoti mogoče stala nekoliko več kot načrtovano, se strinjamo z gradnjo. FRANC STARZ (GL)
Globasnica
Predlogi za razvoj
Globaški časopis je dal izdelati predloge za razvojni koncept občine Globasnica. V skupini časopisa so sodelovali domači obrtniki, kmetje in delavci. Načelni izsledek predlogov je, da naj občina krepi obstoječi kmečki živelj, malo obrt in čisti, mirni turizem. Predlogi bodo predstavljeni javnosti in so gotovo tudi važen doprinos k razvojnemu konceptu, ki ga bo v okviru ORE kmalu pričela pripravljati občina.
Skocijan: za kritje proračuna so načeli „trde“ rezerve
Letni proračun so v Škocijanu za 12,4% prekoračili. Denarje šel mdr. v dodatne projekte. Za kritje proračuna je bilo potrebno seči za rezervami, ki so bile namenjene za gradnjo večnamenske dvorane.
□ Poroča Silvo Kumer Že leta v Škocijanu razpravljajo o gradnji večnamenske dvorane. Prav zaradi tega so v preteklih letih za gradnjo privarčevali 495.000,- šilingov, ki jih je občina imela na posebnem kontu.
Kritika. Po teh rezervah je morala občina letos seči in s tem pokriti primanjkljaj. Proračun se je zvišal za 12,4 % na 110 mio. šilingov. O zvišanju rednega in izrednega proračuna je občinski svet sklepal na minuli seji, pretekli torek. „Prepozno, to je obračun ob koncu leta in ne proračun, ki ga je treba izdelati in potrditi, je kritiziral Franc Starc (Gospodarska lista). Dejstvo, da je občina morala načeti rezerve, je slab znak, je dejal Starz, ki je zahteval, naj župan in občinski svet v prihodnje prej zagotovita sredstva, preden se odločita za investicijo.
Posebno ostro je s tem v zvezi kritiziral župana frakcijski vodja FP Heinz Marolt, ki je dobesedno očital županu Holzerju in predstoj-ništvu, da sta nezmožna.
Predsednik finančnega odbora Adolf Blažej (SP) je poročal, da so dodatna finančna sredstva šla v gradnjo mostu Št. Lorencu, kjer
Franc Starz (GL) želi več trans-parence pri načrtovanju projektov.
so regulirali tudi reko. Dodatna finančna sredstva pa so tekla tudi v glasbeno šolo in izgradnjo žan-darmerijske postaje v Škocijanu. ’
V novem letu se bodo verjetno ponovno povišale^ pristojbine za vodo in odpadke. Še pred leti so v Škocijanu plačevali občani le 5,50,- za m3 vode, danes je cena že na 8,80.- za m3. „S to ceno v prihodnje ne bomo mogli izhajati,“ je najavil podžupan Orasch (SP), katerega je zaradi tega deloma zelo polemično napadal divji odbornik Hans Kern, ki je izstopil iz frakcije VP.
Do zamenjave v občinskem predstojništvu je prišlo pri VP. Frančiška Puik je iz zdravstvenih razlogov oddala svoj mandat. Nje-
Župan Albert Holzer je izpostavljen stalnim napadom FP.
no mesto je zavzela Elisabet Ex-ner. Novi stalni član VP v občinskem svetu pa je Franz Jesse.
Investicije. Soglasno se je občinski odbor odločil za nakup tanka za gasilce v Peračici (1,4 mio., od tega plača občina
970.000.-), za izgradnjo ljudske šole v Št. Primožu (19,6 mio.), za povečavo pokopališča v Škocijanu 1,4 mio. (70% občina, 30% fara), za sanacijo kopališča jug 4,8 mio., ter za sanacijo kopališča I (camping) v višini 430.000,- šil.
O pravici zajemanja vode iz Klo-pinjskega jezera (predvem v času suše) bo v prihodnje odločalo občinsko predstojništvo. Na višino vodne gladine jezera zajemanje vode menda nima vpliva.
Iz naših občin
V
Šmihel: župnijski svet za spomenik Antonu Kuteju
„Slovenski Jägerstätter“ duhovnik Anton Kutej naj bi dobil v Šmihelu skupaj z drugimi žrtvami fašizma spominsko ploščo.
□ Poroča Silvo Kumer Duhovnik Anton Kutej je leta 1940 kaplanoval v Šmihelu, ko ga je na velikonočni torek odpeljal gestapo. Bil je klican k vojaškemu naboru, a se je temu uprl.
V taborišče. Zaradi tega je prišel v taborišče Dachau, kjer je umrl strar 32 let zaradi splošne oslabelosti, kakor piše o njem v knjigi „Naši rajni duhovniki“. Žaro s pepelom rajnega duhovnika so pokopali 3. marca 1941 na pokopališču v Ško-cijanu ob strani župnika Vinka Poljanca. Iz zapisov je razvidno, da se je zbrala ogromna množica ljudi, pogreba pa se je smel od duhovnikov udeležiti le domači župnik.
Na pokopališču v Škocijanu in v Železni Kapli je ime Antona Kuteja zapisano. To pa je za bistriškega očinskega odbornika Pepeja Pototschniga (JUL) premalo: „Kutej je koroški Jägerstätter“, ker se je uprl vpoklicu k naboru. Svojo načelnost in odkritost je plačal z življenjem. Nam vsem je njegovo ravnanje v zgled, pravi Pototsch-nig, in zaradi tega zahteva v Šmihelu spominsko ploščo. V občinskem svetu je vložil tudi tozadevni predlog, na katerega pa še ni bilo odmeva.
Zitara vas
Občinski svet za gradnjo vrtca
Vrtec. V zadevi otroškega vrtca je občinski svet sklenil, da bo zgradil vrtec južno od ljudske šole. Prostore naj bi nudil trem skupinam. Otroci iz občin Žita-ra vas, ki hodijo v privatni dvojezični vrtec v Št. Primož, bodo dobili podporo v višini 450,- šilingov mesečno.
Prvič v zadnjih 20 letih ima občina Žitara vas 1 mio. šil. primanjkljaja v proračunu. To pa predvsem zaradi nižjih dohodkov iz obrtnega davka.
Kaplan Anton Kutej se je rodil leta 1907 v Celovcu. Njegova življenjska pot ga je vodila v Globasnico, Št. Janž, Železno Kaplo, Podgorje in leta 1939 v Šmihel, kjer ga je gestapo aretiral. Iz knjige Naši rajni duhovniki
Pototschnig je priredil v Pliberku tudi benefični koncert s pevko Barbaro Stromberger, dobiček pa je namenjen spominski plošči v Šmihelu.
Farni svet. O zadevi je razpravljal medtem tudi šmihelski farni svet in načelno dal zeleno luč. Čeprav je bil Kutej le kratek čas v Šmihelu, mu farni
svet ne bi hotel zabraniti častnega spomina, ki mu za njegovo duhovno držo vsekakor gre.
Zato predlaga farni svet med drugim, naj dobijo spomenik vse žrtve nacistične dobe, med njimi je na primer tudi v taborišču umrli Poltnikov oče Alojz Kraut z Bistrice, ter vsi v zadnji vojni padli vojaki.
. Župnijski svet predlaga bistriškemu občinskemu svetu, naj ugotovi vse žrtve nacističnega režima na občinskem in farnem teritoriju. Spominsko ploščo naj bi oblikoval primeren umetnik, vzidana pa naj bi bila na častnem mestu na kapelici na pokopališču.
Pepej Pototschnig se s predlogom župnijskega sveta strinja, njegova želja pa je, da bi na plošči posebno opozorili na vlogo Kuteja kot človeka, ki se je uprl orožju in nasilju.
Predlog župnijskega sveta odobravajo tudi nekateri bistriški občinski odborniki. Andrej Wakounig (EL) je npr. mnenja, da je spominska plošča za vse žrtve nacizma iz občine Bistrica oz. fare Šmihela zelo smiselna, predvsem še zaradi tega, da tudi mladina zve več o preteklosti . Predlog bo zdaj gotovo kmalu tudi na dnevnem redu občinske seje.
na
kratko
Pliberk - Bistrica - Globasnica
Zveza za odvajanje odplak pred ustanovitvijo
Po sklepu Pliberškega občinskega sveta o lokaciji čistilne naprave (Naš tednik je poročal) bo prišlo zdaj do ustanovitve zveze za odvajanje odplak. Na skupni seji občin Pliberk, Bistrica in Globasnica je bilo rečeno, da naj bi prišlo v začetku leta 1994 do ustanovitve.
Zemljišče za čistilno napravo med Dobrovo in Vogrčami je po podpisu pogodbe na razpolago. Stroški so nekoliko nižji, kot smo v pretekli številki poročali. Kupna cena znaša namreč le 3,068 mio. šilingov, dodatni stroški za Zvezo pa bodo nastala še pri davku (3,15%) ter za izdelavo pogodbe (pribl. 100.000,-šilingov).
Pliberk
Božični jormak
Tradicionalni pliberški božični jormak bo v soboto, 11. decembra 1993, na Glavnem trgu. Ob 11.00 in 16.00 bo prišel k otrokom božiček, ves dan pa bo najmlajšim na razpolago otroški karusel.
Iniciativo za ta jormak je prevzelo združenje pliberških trgovcev, kjer se gospa Anita Woltsche zavzema za inovacije in poživitev trgovskega jedra mesta Pliberk. V to smer se trudi tudi projektna skupina ORE Pliberk i gospo Hollauf.
Na pliberškem božičnem jormaku bodo številni bazarji, kakašnega ga na primer pripravljajo ženske EL
8
Rož — Podjuna — Zilja
ČESTITAMO
rN POSOJILNICA-BANK —*1 ŽELEZNA KAPLA
VABILO na redni občni zbor
Posojilnice-Bank Železna Kapla, registrirane zadruge z omejenim jamstvom, ki bo v torek, dne 14. decembra 1993, s pričetkom ob 18. uri v hotelu Obir v Železni Kapli.
DNEVNI RED:
1.	Otvoritev, pozdrav in ugotovitev sklepčnosti
2.	Imenovanje zapisnikarja ter izvolitev dveh overovateljev
3.	Poročilo upravnega odbora
4.	Poročilo nadzornega odbora
5.	Čitanje revizijskega poročila in poročila o pregledu računskega zaključka za poslovno leto 1992
6.	Pregled in potrditev računskega zaključka za poslovno leto 1992, sklepanje u uporabi letnega dobička in podelitev raz-rešnice upravnemu in nadzornemu odboru
7.	Poročilo o stanju in poslovno poročilo poslovodstva
8.	Slučajnosti
V primeru nesklepčnosti sklicanega občnega zbora sklepa po preteku ene ure sklicani občni zbor o predmetih napovedanega dnevnega reda veljavno brez ozira na število navzočih ali zastopanih članov.
Od dneva razglasa do dneva pred občnim zborom so v poslovnih prostorih v Železni Kapli vsem članom na razpolago za vpogled zapisnik zadnjega občnega zbora, računski zaključek za leto 1992 in poročilo o stanju.
Vse člane vabi k številni udeležbi upravni odbor
V	Št. Jakobu v Rožu je praznoval 60-letnico svojega življenja Mihi Amruš. Želimo mu obilo zdravja in božjega blagoslova. Čestitkam se pridružuje tudi domači cerkveni zbor, katerega zvesti pevec je slavljenec že celih 40 let, in mu kličejo še na mnoga skupna pevska leta.
Marija Pa rte j iz Goselne vasi, Beti Habernik iz Gorič in Andrej Škof iz Gluhega lesa so praznovali osebni praznik, za kar jim še posebej čestitajo člani Društva upokojencev „Podjuna”. Njihovim čestitkam se prav prisrčno pridružuje tudi uredništvo Našega tednika.
V	Črgovičah je Katarina Berhtold je praznovala svoj 63. rojstni dan. Želimo ji obilo trdnega zdravja in da bi se ji izpolnile vse skrite želje.
Naše iskrene čestitke veljajo tudi Katarini Kerbitz iz Vogrč. Želimo obilo božjega blagoslova, zdravja in prijetnega počutja v krogu njenih najdražjih.
Pred kratkim je praznovala svoj rojstni dan Marjanca Li-puš s Plaznice. Naše prisrčne čestitke!
Pred nedavnim je v Celovcu praznovala svojo __ 65-letnico Marica Tischler. Številnim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika. Želimo obilo božjega blagoslova in zdravja in da bi še naprej z velikim elanom pomagala v krogu
svojih domačih in Slovenskega pastoralnega centra v Celovcu.
Jubilejni rojstni dan in god je te dni praznovala Katarina Krištof iz Dvora pri Šmihelu. Čestitkam družine se iz vsega srca pridružuje tudi uredništvo NT. Na mnoga leta!
Karin in Sabini Haudej iz
Prible vasi iskreno čestitamo za rojstni dan. Prav tako veljajo naše iskrene čestitke Tomasu Ogrisu iz Sel. Vsem slavljencem želimo, da bi jih sreča spremljala na vseh poteh življenja.
Na Obirskem je praznoval osebno slavje Štefi Pavlič. Želimo obilo sreče in osebnega zadovoljstva.
70-letnico življenja je obhajal Franc Hafner iz Večne vasi. Obilo zdravja in dobre volje mu želi poleg domačih tudi uredništvo NT. Na mnoga leta!
Dvojni praznik je te dni praznovala Mimi Klopčič iz Celovca. Vse najboljše, predvsem pa obilö zdravja in božjega blagoslova!
V	Malčapah je obhajala osebni praznik Terezija Pesjak. Želimo vse najlepše, obilo zdravja, sreče in božjega blagoslova. Na mnoga leta!
V	Ovčini ob Baškem jezeru je praznoval 60-letnico življenja Hanzi Haller. Želimo vse najboljše, trdnega zdravja in obilo sreče. Na mnoga leta!
Marija Andrej z Metlove je te dni praznovala svoj 77. rojstni dan. Da bi jo Bog še dolgo ohranil v krogu najdražjih, ji poleg domačih želi tudi NT.
Društvo upokojencev Št. Jakob iskreno čestita Barbi Kunčič za njen osebni praznik in ji želi obilo zdravja in sreče. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika.
Svoj 66. rojstni dan in god je te dni obhajala Beti Lipuš iz Lepene pri Železni Kapli. Obilo zdravja in zadovoljnih let v krogu družine ji želi tudi NT.
Prisrčno čestitamo Mariji Golavčnik za njeno dvajseto pomlad.
Na Kostanjah praznuje 67-letnico življenja bivši ravnatelj
ljudske šole Kristijan Zeichen.
Šlavljencu želijo vse najboljše žena in otroci. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika. Ad multos annos!
Društvo upokojencev Pliberk prisrčno čestita za osebni praznik Štefki Kert z Letine, Štefki Visočnik iz Nonče vasi, Mariji Kuhar iz Črgovič in Francu Voglicu iz Libuč. Vsem slavljencem kliče še na mnoga zdrava in srečna leta! Čestitkam se pridružuje tudi Naš tednik.
V	Vetrinju obhaja 65-letnico življenja prof. Štefan Močilnik.
Društvo upokojencev Pliberk mu ob tej priložnosti iskreno čestita in želi obilo zdravja in veselega počutja v domači družbi. Čestitkam se pridružuje tudi NT in mu kliče: Ad multos annos!
Jutri, v soboto, bo v velikov-škem domu za ostarele praznovala svojo 80-letnico Frančiška Leschanz. Želimo obilo zdravja in božjega blagoslova in ji kličemo: Še na mnoga leta!
Ob minulem rojstnem dnevu in godu Barbare Pahtev in ob godu Marije Pahtev želijo ostali Pahtevovi vse najboljše.
V	Selah-Borovnici je obhajal včeraj rojstni dan občinski odbornik EL, Kristl Dovjak. Zavzetemu občinskemu politiku prav iskreno čestitamo ter mu želimo še mnogo vesejih, zadovoljnih in srečnih let. Čestitkam se pridružuje tudi EL.
V	Bistrici v R. bo praznoval osebni praznik Mihi Hafner. Prosvetnemu delavcu SPD „Kočna” prav iskreno čestitamo, kličemo še na mnogo zadovoljnih in zdravih let. Čestitki se pridružujeta EL in VS Bistrica v R.
V	Podnu bo slavil rojstni dan mag. Peter Waldhauser,
občinski odbornik VS Borovlje. Zavzetemu komunalnemu politiku veljajo naše iskrene čestitke. Čestitkam se pridružuje EL.
Živinozdravnik dr. Milan Si-enčnik, doma iz Dobrle vasi, bo te dni slavil rojstni dan. Iskreno čestitamo, želimo še mnogo srečnih, zadovoljnih in predvsem zdravih let. Čestitki se pridružuje EL.
Pred poročni oltar sta pred kratkim stopila Sonja Potot-schnig iz Štebna pri Globasnici in Walter Kolenik iz Libuč. No-voporočencema želimo na skupni življenjski poti vse najboljše!
ČESTITKA TEDNA

1
Stanko Sehest postal podjetnik. - Kljub splošni gospodarski krizi se je mojster elektrotehnike Stanko Šchest iz Strpne vasi odločil za ustanovitev lastnega podjetja. Od 1. decembra naprej je s svojimi storitvami na razpolago za želje strank. Sedež podjetja je v Strpni vasi, kjer je mladi in izkušeni mojster tudi dosegljiv (04230 / 709). Stanko Sehest je zaključil mojstrski izpit za elektrotehnika in industrijsko elektroniko že leta 1984/85. Uspešno je tudi zaključil tudi vse izpite za pridobitev obrtniškega dovoljenja, ki ga je prejel septembra letošnjega leta. Domači obrtnik bo na razpolago vsem domačinom, ki želijo kvalitetno delo izkušenega mojstra. Stanku Schestu čestitamo k temu pogumnemu koraku ter želimo veliko uspeha in veselja pri obratovanju.
II llEšIB 1
^ • liti, -	' *
■jr
|| W	. v
m f
I,	/
DEŽELNO TEKMOVANJE ZA NAJBOLJŠI SPIS
Mateja Kert zmagala
Velik uspeh dijakinje Slovenske gimnazije Mateje Kert! Deželni šolski svet in „Credit-anstalt“ sta razpisala nagradno tekmovanje za najboljši spis v nemščini na temo „Danes - jutri: bojazni, želje, upanja“. Sodelovalo je več kot 100 gimnazijk in gimnazijcev z vseh koroških srednjih šol - zmagala pa je Mateja Kert iz Nonče vasi! Spise je ocenil znani literat prof. dr. Alois Brandstätter. Zelo je pohvalil visoko raven spisov, hkrati pa je z veliko zaskrbljenostjo ugotovil, da skoraj vsi avtorji čutijo več bojazni kakor upanja.
Mateji Kert k velikemu uspehu prisrčno čestitamo. Enako Slovenski gimnaziji, saj je uspeh Mateje Kert navsezadnje tudi uspeh naše osrednje izobraževalne ustanove.
ALPETOUR
Spedition-Transport GMBH
Lastenstraße 6 A-9150 BLEIBURG/PLIBERK
razpisuje delovno mesto
knjigovodja
Pogoja:
- praktično znanje celotnega knjigovodstva
- znanje obeh deželnih jezikov
Nastop dela: januar 1994
Interesenti naj se javijo pismeno na naš naslov ali po telefonu (0 42 35) 31 31 (gosp. Konzilia)
Rož — Podjuna — Zilja
KOTMARA VAS:
Občni zbor SPD „Gorjanci“
Od zadnjega občnega zbora jeseni 1990 sem sta bila že dva letna zbora. V soboto, 27. novembra 1993, je bil na sporedu redni občni zbor Slovenskega prosvetnega društva „Gorjanci“
Predsednik Emil Muri vodi društvo od leta 1987 naprej. Društvena dejavnost je dosti pestra. Deluje mešani pevski zbor, živahna je otroška skupina (Erika Muri), uspešna mladinska igralska skupina (Marija Wakounig), vsakoletna veselica, izleti, tako peš v bližjo okolico kakor z avtobusom v bolj oddaljene kraje, pa razne družabnosti pomagajo ohranjevati in utrjevati vezi, prepotrebne za obstoj in razmah društvene dejavnosti. Delovna poročila so pokazala, da se v društvu nekaj godi. Seveda pa bo
treba, da se dejavnost v marsičem posodobi in razširi. Kako najti te poti, kako izrabiti te mo-gočosti in priložnosti, to bo dolžnost novega, pomlajenega odbora.
Predsednik je Emil Muri, podpredsednik Joži Pack; tajnik je Črtomir Jank, namestnica Marija Vrečar; blagajničarka je Marija Niemetz, namestnik Jože Wakounig; za mladino je pristojen Rudi Kulnik; odbornika sta še Hubert Kropfitsch in Hanzi Waschnig.
Važen sklep občnega zbora je posodobitev pravil in sovključitev
v Krščansko kulturno zvezo. Tajnika Janko Malle za Slovensko prosvetno zvezo in Nužej Tolma-jer za KKZ sta društvu želela ves uspeh pri nadaljnjem delovanju. Leta 1995, čez dve leti, bo društvo obhajalo 110-letnico.
Udeleženci so se tudi spomnili treh zelo zaslužnih članov, ki so letos odšli v večnost. To so Tomaž Koban, pd. Šmon iz Šent-kandolfa, Barbi Ogris, pd. Adlno-va s Humperka in Janez Nie-metz, pd. Žmukov oče s Plešivca. Ohranili jih bomo v častnem spominu.
Na občnem zboru SRD „Srce“ izvoljen nov predsednik
Dobrolsko društvo ima še večje načrte
Mag. Štefan Kramer je na minulem občnem zboru SRD Srce Dobrla vas prevzel vodstvo mladega odbora, ki je v zadnjih dveh letih zelo poživil društveno dejavnost.
Peter Grilic je interi-mistično vodil odbor v zadnjih dveh letih, in to zelo uspešno. Zato mu je bila izrečena posebna zahvala. Težišče kulturnega ustvarjanja je v društvu nosil mešani pevski zbor, katerega vodi Marijan Berložnik. Zbor je nastopil v dveh letih na 37 prireditvah. Med vidnejšimi in zahtevnejšimi je bilo sodelovanje z MePZ Gallus (Reke mojega življenja, ki so bile posnete na kaseto in CD-ploščo).
Kakovostno zelo napredoval je tudi otroški zbor, ki ga vodi Ljudmila Sturm. Prav zaradi tega je bila izražena želja, da bi naj zbor svoje znanje v prihodnje pokazal na več prireditvah; v zadnjih dveh letih je bil zbor le malo v javnosti.
Na mladinskem področju pa bo SPD Srce v novem letu pričelo z nadaljnjo dejavnostjo. Milica Sturm je pripravlje-
APAČE:
Vovkovemu Nužeju v slovo
Poznali smo ga kot človeka, ki je zelo pomagal Cerkvi in sosedom. V četrtek, 25. novembra 1993, smo ga pospremili na njegovi^ zadnji zemeljski poti.
Nužej Poganitsch, ali kakor smo ga po domače klicali Vovkov Nužej, nas je za vedno zapustil v 71. letu starosti. Že pred približno 10 leti mu je umrla žena Pepca, njegovega sina Jožefa pa poznajo domačini iz Pliberka in okolice kot zelo priljubljenega zdravnika.
Pogrebnih svečanosti se je udeležilo mnogo ljudi. Izkazali so mu zadnjo čast, predvsem pa so se mu zahvalili za skrb za Cerkev in dobro sosedstvo. Če je bilo potrebno kaj popraviti pri cerkvi, pokopališču ali farovžu - kot zelo nadarjeni zidar je bil vedno na mestu. Če je pri sosedih npr. pogorelo in so morali postaviti novo poslopje - rajni Vovkov Nužej je vedno pošteno izvedel potrebna dela. Zato se mu farani in sosedje še enkrat prisrčno zahvaljujemo.
Pogreb - svečanost je vodil župnik Valentin Gotthardt - je olepšal šmarješki cerkveni zbor in se je od rajnega poslovil v cerkvi in na pokopališču.
Naj se Vovkov Nužej v miru odpočije v domači zemlji! Vsemogočni mu bo v večnosti stoterokrat povrnil dobrote, ki jih je delil na tem svetu.
Vsem žalujočim sorodnikom, še posebej pa sinu Jožefu, izrekamo iskreno sožalje.	.
na prevzeti vodstvo otroške - mladinske folklorne skupine, za katero je veliko zanimanja. Društveniki upajo tudi, da bo možno vdahniti novega življenja odrski dejavnosti. Zadnja domača predstava je bila v Dobrli vasi pred dvema letoma z „Lažnivcem“, ki je bil popoln uspeh. Na tej podlagi bi bilo možno graditi tudi v prihodnje.
Soglasno je bil potrjen tudi novi odbor, kateremu v predseduje mag. Štefan Kramer. Vodil bo zelo mlad odbor, ki pa je pol optimizma in zagnanosti, kar je najboljši dokaz za to, da SPD Srce dobro utriplje.
Novi odbor SPD Srce. Predsednik: mag. Štefan Kramer, podpredsednik: Peter Grilic; tajnica:	Ema
Pasterk, namestnica: Brigitta Pasterk; blagajnik: inž. Marijan Sienč-nik; namestnik: Joža Haschej.
10
Reportaža
Reportaža
11
Božičnega drevesa so še posebej veseli dijaki in profesorji iz Globasnice ter ravnatelj Reginald Vospernik.
Božično drevo za slovensko gimnazijo
Preteklo soboto je bila v prostorih Slovenske gimnazije predaja božičnega drevesa. Slovensko kulturno društvo Globasnica in Slovensko prosvetno društvo „Edinost” iz Štebna sta podarili to drevo v znamenje pobratenja obeh društev s Slovensko gimnazijo v tem šolskem letu. Ravnatelj je pri predaji predvsem opozoril na stalno povezanost z Globašani bodisi preko dijakov ali tudi profesorjev. Predvsem se je še spomnil na rajnega profesorja Joška Hutterja. Predsednik SKD Globasnica Luka Hudi pa je v svojem govoru predvsem izpostavil željo, da bi to pobratenje spet poživilo večje zanimanje globaških otrok za pouk v Slovenski gimnaziji. Proslavo so glasbeno oblikovali MoPZ „Franc Leder Lesičjak”, otroški zbor Slovenske gimnazije pod vodstvom prof. Mirka Lauseggerja in glasbena skupina pod vodstvom prof. Romana Verdela. Proslavo so zaključili z družabnim srečanjem.
Globasnica: Sodobna in potujoča trgovina -V četrtek so pri Soštar-ju v Globasnici otvorili sodobno SPAR-trgovino. Posebnost trgovine je, da s potujočo trgovino oskrbujejo stranke po domovih. Od Božjega groba do Dobrle vasi in Št. Lipša se lahko vsakdo poslužuje Šoštarjevih ponudb. V okviru otvoritve je SPAR-trgovina Soštar pripravila zanimive ponudbe ter majhno praznovanje. Če želite, da se potujoča trgovina tudi pri Vas ustavi s svojo ponudbo, lahko pokličete trgovino Šoštar (0 42 30) 211, ki Vam bo rada ustregla.
AKCIJA NAŠGA TEDNIKA:
Božično darilo zi koroške otroke
V božičnem času pomagajo ljudje človeku v stisZnane so nam velike človeške tragedije v državah celega sveta. Tudi nočemo ali ne moremo več slišatokdanjih poročil iz Bosne in Hercegovine.
V Ravnah na Koroškem najdemo nešteto družin, ki so zaradi brezposelnosti in hude gospodarske krize v železarni soočene s hudo revščino. Posebej še trpijo pod tem otroci. In ko pride božič, jim starši ne morejo podariti najmanjšega božičnega darila.
Zaradi tega so se tudi letos neodvisni sindikati železarne Ravne odločili, da obdarijo otroke delavcev in invalidov. Pri tem prosijo bralke in bralce Našega tednika, če bi jim pomagali.
NAD 7000 BREZPOSELNIH V
OBČINI RAVNE
Marsikdo se bo vprašal, zakaj je toliko revnih družin. Trenutno je v občini Ravne nad 7000 dela sposobnih ljudi brez dela oziroma na čakanju. To pomeni, da je v ravenski občini toliko ljudi brez dela, kakor ima pliberška občina prebivalcev. Do nedavnega je bilo v železarni nastavljenih nad 7000 delavcev. Danes v obratu dela samo še 4500 delavcev. Načrti tovarne pa so za to regijo še bolj žalostni: Predvidevajo, da leta 1994 v železarni ne bo več kot 2800 nastavljenih. To pomeni, da bo v najkrajšem času izgubilo zaposlitev še dodatnih 2000 ljudi.
VEČ KOT 1000 DRUŽINAM
PRIMANJKUJE DENARJA
ZA HRANO
Veliko družin niti ne ve, kako
naj bi se preživljale. Deloma niti rednih dohodkov nimajo. Tisti pa, ki pridobivajo brezposelnino v višini šil 1.500.-, s tem denarjem niti osnovnih storitev, kot so plačevanje stanovanja, kurjava in dajatve za komunalne storitve, ne morejo plačati. Kljub temu je treba zagotoviti vsakdanjo hrano in šolsko izobrazbo. Isto velja za družine invalidov, ki prejemajo okrog 2000.- šil. mesečne dohodnine. S tem denarjem pa ne pokrivajo niti svojih rednih plačil niti ne morejo plačati zdravstvenih pripomočkov.
STRAH, DA BI PRIZNALI
REVŠČINO
Najtežja odločitev v življenju pa je priznati tudi nasproti javnosti to revščino. Vsak ne zmore, da bi šel k Rdečemu križu ali sindikatu vsaj po moko ali drugo hrano. Raje nič ne je, kakor da bi priznal svojo revščino. Deloma ta problem rešujejo tako, da takšnim družinam anonimno pomagajo.
Kljub temu se je letos najavilo že 500 družin pri članih neodvisnih sindikatov, da bi za božič podarili otrokom darila, ki jih darujejo razna podjetja in katera bo zbiral tudi Naš tednik. Tudi razna podjunska društva in fari Globasnica in Pliberk so pripravljeni pomagati svojim sosedom v stiski. Pomagate lahko v obliki denarnih prispevkov, s katerimi bi kupili
potrebne stvari za družine, ali pa tako, da darujete v obliki materialnih dobrin (igračke, čokolade, bonbončki, hrana in obleka, ki je še v dobrem stanju).
DIREKTNA POMOČ SOSEDOM
S to božično akcijo hočemo pomagati družinam in predvsem
STANISLAV ARL:
„Nimam upanja, da bo boljše“
Kako dolgo ste bili zaposleni in zakaj ste brezposelni?
Nad 15 let sem delal v Železarni Ravne. Zaradi gospodarske situacije pa sem že celo leto na čakanju. Stalno iščem delo, a ga ne dobim. Nimam več upanja, da bo boljše. Mislim, da bo osebna situacija še slabša. Tudi moja žena nima dohodkov. Imam pa tri otroke - Mateja z osmimi leti, Marka s 5 leti in Andreja s štirimi leti. Problem imam tudi z ušesi, saj sem imel že 13 operacij. Niti slušnega aparata si ne morem privoščiti.
Kakšen dohodek imate in kako s tem izhajate?
Dobim 18.000 tolarjev (to je 1.700.- šil.) na mesec brezposel-nine. S tem moram plačati za stanovanje 5000.-, za kurjavo
9.000.	-, za elektriko 7.800,- in za razne davke 7.750,- tolarjev. Tako, da imam 29.500.- izdatkov. Seveda dobim tudi na mesec dohodnino za otroke v višini
10.000,	- tolarjev. Kakor sami vidi-
otrokom v času stiske. V času, ki ga niso zakrivili starši ali otroci, ampak gospodarska situacija.
Vsak posameznik teh družin je takoj pripravljen prijeti za delo, če bi ga le dobil. Nekateri preživijo samo, ker si pomagajo s samopomočjo (brkljanje, pomoč kmetom).
te, s tem denarjem niti rednih izdatkov ne morem financirati. V tem primeru seveda tudi ni denarja za stvari, ki jih družina potrebuje za hrano ali celo za darila, izlete in hobije.
Kako se sploh preživljate, če niti za osnovne izdatke ni dovolj dohodkov?
Poleti grem na kmetijo pomagat, da si s tem prislužim krompir in jabolka ter drugo hrano za zimo. Seveda tudi brkljam in vedno iščem zaposlitev. Ampak kaj boš, če si na čakanju v železarni, hkrati pa veš, da bo še dodatnih 2000 ljudi izgubilo delo. Odkod naj bi dobil upanje, da bom dobil delo?
Kje dobite še sploh upanje, da zdržite in ne obupate?
Brez družine bi že zdavnaj obupal. _ Žena mi je v veliko oporo. Če bi bil sam, bi bil na slabšem. Ker sem poročen, imam vsaj urejeno življenje in cilj, za katerega živim. Otrokom hočem nuditi vse, tudi če sam nič ne bom imel. Seveda ne morem dati otrokom za božič drugih daril, kakor družinsko ljubezen.
AKCIJA NAŠEGA TEDNIKA
Božično darilo za otroke
Prosimo Vas, da darujete do 15. decembra naslednje stvari: igrače, čokolade, bonbončke, otroška oblačila, hrano - krompir, moko, sladkor, sol, otroške knjige, otroške kasete, rabljene električne igrače in vse, česar se otroci razveselijo. Vse to lahko do navedenega termina oddaste v župnišču v Pliberku in Globasnici ali na uredništvu Našega tednika. Za vprašanja Vam je na razpolago uredništvo NT (0463/512528 - 29).
Ravno tako lahko darujete na posebni konto, ki ima naslov „Božična darila za koroške otroke” pri Posojilnici Pliberk, konto štev.: 1007039159, bančna štev.: 39117. Z denarno podporo se bo kupil potreben material za pomoč družinam. Prosimo tudi podjetja ter trgovce, da podprejo našo akcijo in tako osrečijo za božič otroke revnih družin.
V soboto, 18. decembra, bomo v Ravnah predali Vaša darila prizadetim otrokom in družinam.
Družina Ari nima dohodkov niti za osnovna plačila. Vzrok temu je gospodarska situacija. Kijub temu nudijo starši otrokom ljubezen, ki je nepoplačljiva.
Dva konkretna primera
Kratek intervju z Adolfom Petričem, predsednikom neodvisnih sindikatov Železarne Ravne in organizatorjem božične akcije
„Pomoč Našega tednika je resnična pomoč sosedu v stiski“
Zakaj ste se odločili za božično akcijo „darilo otrokom”?
Kakor poročate, je veliko družin v Ravnah v socialni stiski. Niti denarja za osnovna plačila nimajo. Zato smo se odločili, da pobiramo sredstva in darila in jih podarimo otrokom teh družin.
Kje jemljete motivacijo za to delo in organizacijo?
Sam osebno sem tudi na čakanju, ker sem kljub statusu zaščitenega delavca prepustil svoje delovno mesto dvema ženama, samohranilkama. Kot zastopnik sindikata sem dolžan, da pomagam ljudem v stiski.
Kako konkretno pomagate delavcem v stiski?
Povezali smo se z Rdečim križem; po tej poti dobivamo moko, sladkor in oblačila. Ta akcija obstaja že dve leti.
Zakaj ste se obrnili tudi s prošnjo na sosede na avstrijskem Koroškem?
Že nekaj časa imamo kon-
takte s koroškimi Slovenci. Kot sosedje smo se obrnili na vas, da pomagate.
Z veseljem in zadovoljstvom smo ugotovili, da ste bili pripravljeni pomagati. Veseli smo vsake - še tako majhne pomoči, pa če je samo ena čokolada. Prosimo Vas, da darujete predvsem igrače, sadje, bonbone, čokolade, obleke in morda tudi hrano. Prosimo Vas za vašo pomoč, da bodo otroci teh družin prejeli skromno darilo, ki bo zanje velikega pomena.
JANKO KOKOL:
„Dobro, da si sam pridelujem vsaj fižol“
Kakšno stanje pa je trenutno za invalida?
Situacija je zelo slaba, saj je invalidnina zelo nizka. Jaz dobim okrog 10.000,- tolarjev invalidnine in zelo nizko penzijo. Vam lahko povem, da s temi dohodki komaj poplačam osnovne storitve. Hvala Bogu, da si sam v vrtu pridelujem fižol in solato. Nad 25 let sem delal v železarni, zdaj pa sem invalidski upokojenec, ker sem od rojstva naprej 50% invalid. Tudi moja žena je 100% invalidka, zato jaz delam v gopodinj-stvu. Če prej, ko sem delal v tovarni, ne bi investiral v monilar, ga danes ne bi več mogel kupiti, ker ni denarja. Nič mi ne ostane.
Imate kot invalid kakšne posebne izdatke?
Nekje okrog 8.000,- tolarjev mesečno - za zdravstvene pripomočke zase in za ženo. Če ne bi imela oba staršev, ki nama pomagajo s krompirjem in z drugimi rečmi, ne vem, kako bi preživela.
Imate tudi otroke?
Imava dvojčka Bojano in Bojana, ki sta stara 8 let in hodita v šolo. Seveda so zaradi tega tudi izdatki za šolske potrebščine, kar pa je zelo drago, je otroška obleka. Hvala Bogu nam gre na roko tudi trgovina, kjer lahko za določen čas kupujemo hrano na kredit.
izdatki za zdravstvene pripomočke so zelo visoki. Kijub temu morata Janko in Marjana obema otrokoma poskrbeti hrano in šolsko izobrazbo. Daril za božič pa ni.
12
Kultura
petek,
3. december 1993
Kultura
13
130-letnica III. gimnazije Maribor
„Letos mineva 130 let od ustanovitve učiteljišča v Mariboru, ki je bilo predhodnica Državne učiteljske šole, Pedagoške gimnazije, Pedagoške šole, Srednje šole pedagoške in kulturne usmeritve in sedanje III. gim-
nazije.
Pomemben del kulturne zgodovine vsakega naroda predstavlja nastanek in razvoj šolstva. V slovenskem prostoru je imel njegov razvoj ob vključenosti v evropske politične, kulturne in znanstvene tokove tudi svoje specifičnosti. Na stičišču najrazličnejših zgodovinskih situacij se je naš narod bojeval za svoj obstanek, pri tem pa je bilo prav šolstvo eno izmed njegovih najpomembnejših orožij,“ piše profesorica Jelena Sobotkiewicz v uvodu zgodovinskega pregleda objavljenega v posebnem zborniku.
Šola je doživljala v teh 13 desetletjih različne usode, tako, kakor so se tudi spreminjale politične razmere. Najprej do 1918 avstroogrska monarhija z vse močnejšim ponemčevalnim pritiskom na slovenski del Štajerske, nato prevrat novembra 1918 z
odločnim nastopom generala Rudolfa Maistra, nato kraljevina Jugoslavija do aprila 1941, zatem nacizem in vojska do majnika 1945, potem osvoboditev in komunistična Jugoslavija z novimi prizadevanji, da bi, kakor se je že trudila kraljevska oblast med obema vojskama, poenotili celotno šolstvo po beograjskem, se pravi po srbskem kopitu.
Nekaj dogodkov na šoli iz tistih svinčenih časov opisuje sedanji ravnatelj Janez Pa-star v svojem prispevku. Njegov prednik na ravnateljskem mestu Jože Fio (1975 do 1990) je navezal stike s Slovensko gimnazijo in šolo šolskih sester v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu. Delovanje mariborskih šolskih sester je bilo izredno zaslužno za vzgojo in izobraževanje zavednega slovenskega učiteljstva.
V priložnostni akademiji v Unionski dvorani v petek, 26. novembra 1993, so dijaki in dijakinje šole prikazali nekaj prizorov iz del Miška Kranjca, rojaka iz Slovenske krajine, oprostite, iz Prekmurja (kakor so to deželico onstran Mure po letu 1918 brez posebne fantazije in zgodovinske zavesti poimenovali).
Popoldne je bila v predavalnici univerzitetne knjižnice predstavitev zbornika povezana z okroglo mizo z naslovom „Šolstvo pod političnim — partijskim drobnogledom“. Poleg ravnatelja Pa-starja sta sodelovala še Aleš Gabrič z Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani in Brane Šušter s Šolskega muzeja v Ljubljani. V imenu Slovenske gimnazije v Celovcu se je slavnosti v Mariboru udeležil prof. Jože Wakou-nig.
Povojni dogodki v očeh Bogdana Osolnika
Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu in Inštitut za jugovzhodno zgodovino v Ljubljani sta povabila novinarja in diplomata nekdanje Jugoslavije, Bogdana Osolnika, da tudi na Koroškem predstavi svojo knjigo o spominih na leta od 1945 do 1981: Med svetom in domovino.
Borba za kruh in strah pred vojsko
Enkratna gledališka predstava dela Prežihovega Voranca v kulturnem domu v Št. Primožu „Prizori s Prežihom“.
Avtor je bil nekaj časa poročevalec Tanjuga v Avstriji in posebej povezan s koroškim partizanstvom; je pa eden redkih novejših piscev, ki se danes trudijo objektivno osvetliti mednarodne in meddržavne odnose z vidika jugoslovanske diplomacije. „Bil sem mlad partizan, vnet za idejo samoodlo-čanja narodov, zagnan za združitev vseh Slovencev v zedinjeni Sloveniji“. To so odkrite besede človeka, ki je svoje življenje posvetil službi države, o kateri je bil prepričan, da je pravilno zasnovana. Sam se zaveda, da je knjiga osebna, sporočilo o lastnem doživljanju, z vsemi značilnostmi
subjektivnega gledanja (omejen krog znancev in informan-tov, slaba obveščenost v takratnih razmerah itd.). Potrudil pa se je tudi za objektivno dokumentacijo dogodkov, kar je dolžnost mednarodnega diplomata. Zato so njegovi vtisi z verodostojnostjo osebnih spominov zanimivi za nas, ker jih odlikuje pristnost, odkritost in pošteno pričevanje. Opazil je prve znake razdvojenosti koroških Slovencev takoj po vojni, sledil je neposredno razvoju prizadevanj za avstrijsko državno pogodbo in spoznal ozadje moskovske politike s Titovo Jugoslavijo. Na vprašanje, ali to njegovo spominjanje danes še
koga zanima, je zavzeto zagovarjal svoje stališče: „Zdaj smo zaprli neko obdobje, brez potrebe pa smo se odrekli vsemu, kar je bilo pozitivno. Korenine današnje Slovenije segajo v prejšnji čas in vrednote takratnega režima so deloma še danes veljavne, na primer neuvrščenost, pomoč tretjemu svetu, boj za enakopravnost narodov oziroma proti neenakosti na svetu . . . “
Generalni konzul Jože Jeraj je na koncu izrazil veliko zadovoljstvo nad nadpovprečno udeležbo in ovrednotil večer kot „slovensko-slovensko srečanje na avstrijski ravni“, ki naj okrepi obveščenost in sporazumevanje vseh ideoloških in drugačnih strani to- in onstran Karavank. Ob bogatem bifeju slovenskega konzulata so se razgovori vlekli v pozne nočne ure.	Alojz Angerer
Zbornik krške škofije 1994
Te dni je izšel Zbornik krške škofije 1994 — že 17., odkar ta knjiga izhaja. Ima kar 224 strani, glavna tema Zbornika ’94 pa so običaji (pod skupnim naslovom „Običaj — vera — praznoverje").
Tu najdemo veliko zanimivih prispevkov — o običajih v božičnem času, potem v postu in ob veliki noči, pa naprej skozi leto, vse do romanj. Uvodno razmišljanje h glavni temi je izpod peresa škofa dr. Egona Ka-pellarija. Bolj načelnega značaja so tudi prispevki pod naslovom Za običaj in proti njemu. Med prispevki za glavno temo sta tudi dva izpod peresa letos umrlega dr. Pavla Zablatnika („Trikraljevsko koledovanje“ in „Zenito-vanjski običaji na Koroškem“); prispevka sta objavljena v obeh jezikih.
Piše Alojz Angerer
„A je vse pripravljeno?
Vse.
Torej, križ božji, pa začnimo!“
Zadnje besede dveurne predstave Gledališča^ ob Dravi v kulturnem domu v Št. Primožu še dolgo zvenijo v ušesih gledalcev, ko se zahvalijo za odlično igro prav vsem igralcem s primernim aplavzom. Besede niso samo opozorilo za gledalce, naj razmišljajo o močni izpovedi „Prizorov“: Boj za kruh in za obstanek kmeta na lastni zemlji je boj človeka za eksistenco, boj proti vseuni-čujoči vojni, proti nasilju in politični diktaturi in pogoj za sožitje vseh ljudi. Besede so tudi preroško sporočilo Voranca od borbe in taboriščnega trpljenja izčrpanega, ki v zadnjem prizoru, nem in osamljen v množici, svari pred ponovitvijo vseh grozot, ki jih je sam doživel: Skrbite, da bo Slovenec brez strahu oral svoje zemljo, ker je to osnova za korak v skupno Evropo, v novo svobodno, demokratično družbo, ki smo jo same-
mu sebi dolžni graditi. Igor Torkar je pred kratkim na literarnem večeru v Tinjah priznal, da je Prežihov Voranc (skupaj sta prestala taborišči Dachau in Sachsenhausen) več kot samo režimski avtor; njegovo
Boj za obstanek kmeta na lastni zemlji je boj človeka za eksistenco, boj proti vseuničujoči vojni, proti nasilju in politični diktaturi.
literarno delo označuje ljubezen do zemlje, skrb za kmeta in socialno šibke, zakoreninjenost v narodni živelj in boj za mirno sožitje — prvine, ki so danes bolj aktualne kot kdaj prej.
Da to Vorančevo izjavo tudi preprost človek lahko doume, je Jernej Novak v skopih, a jasnih besedah sestavil zaporedje njegovih značilnih izjav in Peter Militarov je to prepričljivo govorico z gledališkimi sredstvi posredoval gledalcem. Tu je grmelo ob hudi uri in pokalo na vojnem polju, krokarji, ranjenci in človeško okostje so pričarali smrtni strah, vojaška pobesne-lost, obup in lakota, obredi in čustveni izbruhi so orisali vso razpetost človeške bede, letošnja vojaška „moda“ in naravni
upor proti vsakršnemu nasilju so povezovali zgodovino s sedanjostjo. Pogum in znanje režiserja, pa ogromna prizadevnost vseh sodelujočih pri napornih vajah so bili potrebni, da je nastala celovitna predstava na visoki ravni. Imenitna scena Mete Hočevarjeve je podprla posrečeno zasnovo. Predstava je zaživela v odlični igri domačih gledališnikov in gostov iz Slovenije. Stari Munk (inž. Mitja Šipek) s svojimi koroškimi pavri, mladi Bunk (Walter Juvan) kot ekspresivni tip človeških čustev in napetega življenja, pa tudi Voranc (Pavle Ravnohrib), korporal Hafner (Tone Gogala) in ženski liki (Sonja Hribar-Marko, Cvetka Kos, Rozina Jop) so bili stebri tekočega sosledja, ob katerih so se amaterji in poklicni igralci združili v prijateljsko skupino, „noro na teater in godno, da Evropa pride k njej“ (Militarov).
Kdor hoče spoznati koroškega pisatelja, Prežihovega Voranca, in izpoved njegovih del na umetniški, a dobro razumljiv način, ima še priliko naslednjo soboto in nedeljo, 11. in 12. decembra, na popoldanskih in večernih predstavah v Št. Primožu.
3^5=
TihožB Jožice Serafin v Mdorjevi knjigarni
Prostore Mohorjeve knjigar- Društva likovnih samorastnikov ne že nekaj dni krasijo umetnij. Ljubljani. Sedaj je tudi člane slovenske slikarke Jožice ^lca slikarskega kluba ARTI, ki Serafin, ki podaja motive na9a vodi akademska slikarka zelo oseben način, saj izraža ^ra Kralj. Jožica Serafin je že toplino usklajenih barv, preciZ' ®°delovala na številnih Extem-no postavitev motiva in izred^0rah in skupinskih razstavah, no senzibilnost pri izbiri moti'sedaj je imela tudi že 14 sa-vov	dostojnih razstav.
Jožica Serafin je že v mlado- pn odprtju razstave je umet-
sti želela iti na Akademijo ^ ^c° Jožico Serafin predstavila
gž
niso dovoljevale. Slikarstva s6ši,n-.-7'"
je izučila pri akademskem sli' ln Ljubljano.
su zeieia ni na «ixciueiiiiju i, ---------------- ^
upodabljajočo umetnost, ved' , ra Kralj- S samostojno raz-dar ji takratne razmere tegavav° v Tinjah je Serafinova niso dovolievale. Slikarstva sestavila živi stik med Koro-
karju Izidorju Urbančiču Kraljeva je ugotovila, da Univerzi za tretje življenjsko petnici kljub izrazitemu sli-obdobje. Obiskovala pa je tudorskemu talentu ni uspelo priti risarsko in slikarsko šolo aka^0 osnovnega strokovnega demskega slikarja Sava Sovre-f1^3 in je zato njeno ama-ta. Dolga leta pa je že članih 6rsko ustvarjanje še posebej
zanimivo, saj dokazuje izredno svobodo ustvarjanja, ki ni pod osebnim ustvarjalnim vplivom določenega pedagoga. „Dvigniti se v svoj osebni izrazni stil ni dano vsakomur, ki ima slikarski talent,“ je rekla Mara Kralj.
Umetnica izbira motive večinoma in najraje v naši značilni pokrajini od morja do planin. Njene slike presenečajo s svojo toplino, da odhajaš domov bogatejši, srečnejši ob misli in spoznanju, da je slovenska zemlja tako zelo slikovita in lepa.
Razstavo slik Jožice Serafin si lahko ogledate še do 10. decembra 1993.
14
Kultura
Svetovna umetnost iz Zilje za naše domove
Mohorjeva založba nam je v umetniškem koledarju za leto 1994 predstavila svetovno znane slikarje s Čajne, zastopnike modernega slikarstva v 20. in 30. letih.
Med množico dobrih avstrijskih slikarjev 20. stoletja je nekaj takih, ki jih tudi poprečen Ko-rošec pozna: z začetka stoletja je znana dunajska secesija (Schiele, Kokoschka), od modernih Herbert Boeckl, po drugi svetovni vojni Maria Las-snig in Arnulf Rainer. Da pa je na Koroškem slovela t. i. „Cajn-ska šola“, le malokdo ve. Ko je dunajska šola zbledela in so politični sistemi v 1. svetovni vojni razpadli, je na podeželju vzcvetela skupina mladih slikarjev („Hagenbund“), iz katere je deloma po naključju, deloma zaradi osebnega prijateljstva in skupnega delovanja na Zilji nastala skupina še danes znana pod imenom „slikarji s Čajne“. Spoznali so se na Dunaju, učili so se pri znanih mojstrih v Stuttgartu in Parizu in blesteli so kot ekspresionisti na področjih portretiranja, heroizira-nja človeškega telesa in nacio-naino-realističnega slikarstva. Diktaturi avstrijske stanovske države in nacističnega režima sta jih, podobno kot druge
umetnike, zatrli na njihovi umetniški poti.
Direktor deželne galerije dr. Arnulf Rohsman je najlepše slike „slikarjev s Cajne“ zbral v umetnostnem koledarju, ki res ne bi smel manjkati v nobeni koroški hiši.
Sebastian Isepp, najstarejši med njimi (r. 1884), je še pristen zastopnik dunajske secesije in je delal predvsem do leta 1915. Od poznoimpresionistič-nega slikanja „intimnih pokrajin“ so se ohranile čudovite zimske beline v različnih odtenkih. V koledarju sta . dve upodobitvi rastlin: Potrošniki in Mali macesen.
Anton Kolig je bil na začetku pod vplivom Paula Cezanna in je pomemben predstavnik avstrijskega ekspresionizma.V času med svetovnima vojnama so sloveli njegovi moški akti. Čezmerno doživljanje človeškega telesa doseže svoj vrhunec v poskusu ponazoritve bo-gupodobnosti človeka (primera Sebastian, Avtoportret slikar v srajci). Po razsulu tretjega raj-
ha izgine iz njegovih slik hero-izem in pojavi se raztrganost človeške podobe (Plesalka) ._
Franz Wiegele, doma s Čajne, se je poročil s Katarino Kolig, Antonovo sestro. V tridesetih letih preživlja na Čajni svojo narodno-realistično obdobje, v naslednjih letih pa se ukvarja pretežno s slikanjem človeške glave. Iz njegovega najplodnejšega obdobja v Švici (1917-1925) kaže koledar dva slavna damska portreta.
Anton Mahringer je na Čajni obiskoval Koligove poletne akademije in se je po letu 1932 ustalil na Zilji (v Labenčah, pozneje v Št. Juriju). Značilne za njegove pokrajine in portrete so kristalne, iz ozadja razsvetljene površine, kar kažeta čudoviti sliki v koledarju. Zimska pokrajina in Dobrač po nevihti.
Dvanajst slik iz „čajnske šole“, izbrane podobe avstrijskega modernega slikarstva, je torej obvezno gradivo za spoznavanje domače umetnosti. Umetnostni koledar je izšel pri Mohorjevi založbi in bo gotovo navdušil tudi kupce zunaj Koroške. Zagotovite si ga pravočasno v eni od slovenskih knjigarn.
LJUBLJANA________ _
Visoko odlikovanje Poldeju Zundru in Hanziju Kežarju
Včeraj sta - na predlog KKZ in SPZ - župnik Poldej Zunder in Hanzej Kežar prejela v Ljubljani odličje svobo-
de, ki ga podeljuje Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Visoko odlikovanje sta prejela za zasluge za Mladinski center na Rebrci in za režisersko delo v kapelškem društvu SPD „Zarja" (župnik Poldej Zunder) ter za zasluge na glasbenem področju (Hanzej Kežar). Naš tednik obema prisrčno čestita!
Mag. Mojca Uršič
Kulturni utrinki
IZ SLOVENIJE
O 24. novembra je minilo 50 let, ko je tragično preminil slovenski pesnik France Balantič. Naslov njegove pesniške zbirke „V ognju groze plapolam", ki je izšla posthumno, vsem nadaljnjim generacijam sporoča, kakšen konec je bil usojen pesniku, ki se je boril za svobodo slovenskega naroda na tedaj politično napačni strani. Njegove pesmi so lirične, a hkrati polne ekspresivnosti. France Balantič, ki je komaj 22-leten dobesedno zgorel za slovenski narod, je letos prvič deležen javnega spomina, ki mu glede na umetniško moč, ki jo izražajo njegove pesmi, vsekakor pritiče.
□ Še do 10. decembra je v Murski Soboti na ogled 11. bienale male plastike. Se pred dvema letoma so se na tej prireditvi
predstavljali predvsem jugoslovanski likovni ustvarjalci z redkimi gosti iz sosednjih držav (Itali-
ja, Avstrija, Madžarska). Letos pa je razstava zasnovana na drugačnih temeljih in širše, saj govorimo o 11. bienalu evropske male plastike. Za to likovno zvrst velja, da oblikovani predmet lahko primemo v roke, da je oblikovan z rokami, skratka, da z rokami lahko občutimo njegovo telesnost. Letos se na murskosoboškem bienalu male pla-
stike predstavlja kar 29 avtorjev iz 10 držav.
□ V Mestni galeriji v Ljubljani smo si lahko ogledali razstavo, ki je rezultat anonimnega natečaja za celostno grafično podobo RTV Slovenija. Na natečaj nacionalne RTV postaje je prispelo kar 24 elaboratov, od katerih se je v ožji izbor uvrstilo kar deVet. Strokovna žirija je določila, da podeli prvo znižano na-grado Matjažu Vipotniku, ust-
varjalcu najbolj dovršene sodobne rešitve. Gre za kombinacijo krožnega znaka, ki je izraz moderne interpretacije zahodnoevropske tradicije, in logotipa ali črkovnega dela; različne barve pa identificirajo posamezne pod-organizacije nacionalne RTV. Dr. Stane Bernik, predsednik natečajne žirije, je ob priložnosti dejal, da je bilo težko pričakovati
kaj novega, vendar prvonagraje-na rešitev kljub temu izžareva živo govorico slovenskega oblikovanja.
□ Jerca Mrzel, priznana slovenska igralka in šansonjerka, je v sodelovanju z režiserjem Vinkom Möderndorferjem in s skladateljem Janijem Golobom za TV Slovenija posnela serijo oddaj z naslovom „Pevca pesem sladka“. Pripravili so kolaž devetih Prešernovih pesmi, ki predstavljajo pesnikovo življenjsko pot: oddaje so posnete v krajih, kjer je naš veliki poet živel. Jerca Mrzel je po rodu Korošica, saj se je rodila v Šmiklavžu pri Slovenjem Gradcu. Že od malega je tesno povezana s pesmijo in glasbo, saj je njena mati zelo rada prepevala stare ljudske pesmi, oče pa je igral na citre. Mladostna doživetja so v bodoči igralki zapustila močan pečat; tudi sama rada in zelo občuteno prepeva. Ker je Mrzelova prepričana, da imajo ljudje poezijo radi, da je nimajo časa brati, je poskrbela za njeno nekoliko drugačno predstavitev, „da bo prišlo do src," kakor je sama povedala.
„Da bo prišlo do src“
Od Balantiča do Prešerna in od evropske male plastike do celostne grafične podobe RTV Slovenija.
Oglas / Pismi bralcev
15
... fiUm» UUee» ... ÄU. 25/111
9020 Celovec
Fric Kumer brez posluha za malega človeka?
Z velikim začudenjem sem v 47. številki Našega tednika brala kritiko na račun pliberškega mestnega svetnika Frica Kumra, češ, da baje nima posluha za malega človeka. Nisem edina, ki dobro ve, kaj vse je Fric Kumer že naredil za navadne občane, zlasti še na podeželju.
Njegova povezanost s podeželskim ljudstvom in čut za resnične probleme ljudstva bi lahko bila marsikateremu politiku za zgled, ne glede na to, h kateri frakciji se prišteva in iz katere narodne skupnosti prihaja.
Fricu Kumru želim obilo zdravja in energije, da bi lahko še naprej pomagal s svojim političnim delovanjem predvsem tistim, ki so pomoči najbolj potrebni.
M. L. (ime in naslov uredništvu znana)
Opomba uredništva: Zelo nam je žal, če je v 47. NT nastal vtis, da Fric Kumer nima posluha za malega človeka. Za to se mu tudi iskreno opravičujemo. Sicer pa redni bralci Našega tednika dobro vedo, kako visoko cenimo
Kumrovo delovanje tako v občinski politiki kakor tudi na deželni ravni.
. . . njihov (moj) čas je minil
Take in podobne izjave slovenskih veljakov samozvane „večine“ objavlja NT v zvezi s polemiko med desnico in levico o skupnem „demokratičnem" zastopstvu koroških Slovencev. Toda že barantanja v sosvetu so skupno zastopstvo prikazala v problematični luči. Dodatni pridevek „demokratično" me vse preveč spominja na: ... nas je več, zato tudi večji delež sredstev in podobno. Nepreslišen ob tem je prizvok: oblast pripada nam: Naj se tudi vplivni možje v Narodnem
svetu ali EL ne strinjajo s takimi metodami, še manj z načinom občevanja z drugomislečimi — uradno geslo: Kdor ni z nami, je proti nam (slovenstvu) — to je pribito. Bog je dal človeku razum, pamet, prosto voljo . . . sem zato slab ali vsaj dvomljiv Slovenec, če s svojo glavo mislim, če po svoji volji odločam?
Izjava koroškega Slovenca, da je nekaterim rojakom, pregnancem in upornikom „čas minil“, ta vsekakor boli. Prepričan sem, da F. J. Smrtnik pozna usodo svoje rodbine — dedeja, babice, očeta s sestrami v letu pregnanstva koroških Slovencev. Brez dvoma ve tudi o oboroženem uporu naših ljudi proti nasilju (pobarvano tako ali drugače). Vsem tem (tudi sam sem bil v taborišču
Frauenaurach) je torej minil čas
—	tudi njegovim ljudem? Pa kaj; saj jih je v resnici vsako leto manj — preživeli pa naj se potemtakem spreobrnejo.
Reklamna številka Neue Zeitung od 28. okt. t. I. prinaša v komentarju „Moje stališče" Ingo-marja Pusta med drugim tole:
. . . 1942 je bilo 200 slovenskih družin iz Koroške preseljenih. Niso bili izgnani, kot Volksdeut-scherji, temveč odvedeni v taborišča v Nemčijo. Nihče vsled tega ni umrl. 1945 so se vrnili preseljeni nazaj v domovino ter bili z milijoni odškodovani.“
Torej čas teh ljudi je minil, to je preteklost — danes velja le še „skupno demokratično“ zastopstvo in to brez dvoma že „stoji"
—	potrebuje le še „uradno“ pobarvanega pečata. In naprej? Dobro se še spominjam, kako smo pred leti tudi volili svojo listo, svojega kandidata, da menda je temu že takrat „čas minil“. Boljšo usodo je doživel slovenski poslanec v dunajskem parlamentu, ki ni kandidiral na „naši“ listi. Čudno, ali ne?
Franc Černut, Loče
Izbrana božična darila v
MOHORJEVI
KNJIGARNI
v Celovcu
^!1!f


Od
13. do 23.
DECEMBRA
CELODNEVNO
ODPRTO
MOHORJEVA KNJIGARNA v Celovcu
9020 Celovec, Viktringer Ring 26, Tel. 0 46 3 / 56 5 15 - 17
16
Radio / TV / Prireditve
KONCERT ADVENTNIH PESMI
Čas: v petek, 3. decembra 1993, ob 19. uri Kraj: v farni cerkvi v Žvabeku
Sodelujejo:
Cerkveni pevski zbor Žvabek (Lipej Lutnik)
Mlada Podjuna (Vera Sadjak)
(predstavitev nove kasete božičnih pesmi)
Denise Kuschei in Susanne Klade (prečna flavta, kitara) Edith Zechner (citre)
Pevsko instrumentalna skupina Žvabek (Rosina Katz)
Pri sv. maši ob 18.30 molimo predvsem za umrle člane našega zbora: Barbara in Lojzej Pototschnig, Fridl Hirm, Martin Visotschnig.
Prireditelj: KPD „Drava“ Žvabek
T	PETEK, 3. dec. Kulturna obzorja.
A	SOBOTA, 4. dec. Od pesmi do pesmi —
T	od srca do srca.
E F*».	NEDELJA, 5. dec. 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem — Duhovna
D	misel (kpl. Slavko Thaler iz Št. Jakoba).
	18.10-18.30 Dogodki in
E	odmevi.
N	PONED., 6. dec. „Skriti denar in zgubljeni čas“. Programska zasnova kmečke	izobraževalne
V	skupnosti.
	TOREK, 7. dec.
R	Partnerski magazin.
A	SREDA, 8. dec. 6.30-7.00 Praznična (P.
D	Zunder). 18.10-18.30 Praznična (P. Zunder).
1	ČETRTEK, 9. dec.
U	Rož — Podjuna — Zilja.
mmämm	
	
DOBER DAN, KOROŠKA
Nedelja, 5. decembra, ob 13. uri v TV 2 Poned., 6. decembra, ob 16.20 v TV SLO 1
predvidoma z naslednjimi prispevki
Narodnostni sosvet na uradu zveznega kanclerja v drugo periodo z novim predsednikom. Dr. Marjan Sturm napoveduje skorajšnje srečanje z zveznim kanclerjem.
Kdo naj ne bi bil za demokracijo? Temeljno glasovanje o zastopstvu koroških Slovencev brez zmagovalcev.
Slovensko narodno gledališče iz Ljubljane 8. decembra v Celovcu. Cirkus po Cankarju: .Za narodov blagor" — zgodba o dveh taborih.
.Prišel je tihi čas — Advent, die Stille Zeit im Jahr". Koroški zbori sooblikujejo dvojezični adventni koncert v Bačah za akcijo .Luč v temo".
V Selah na Zgornjem Kotu si še danes s prejo krajšajo predbožične večere.
Miklavž — otroke razveseljuje, starejšim pa zbuja spomine na otroška leta.
Pri Športnem društvu v Št. Janžu, kjer imajo obetaven naraščaj, si tudi v novi smučarski sezoni obetajo dobre rezultate.
Radiše
PREMIERA IGRE:
„IGRAMO ZASE ... IN ZA VAS“
(Alenka Bole — v ljubeznivi kompani-ji z Astrid Lindgren in zgodbo Willia-ma Shakespearja o Romeu in Juliji) Čas: v nedeljo, 5. decembra, ob 10. uri (po maši)
Kraj: v Kulturnem domu na Radišah Nastopa: mladinska igralska skupina SRD „Radiše"
Režija: Alenka Bole Prireditelj: SRD „Radiše“
MIKLAVŽEVANJE PO DOMOVIH
Čas: v nedeljo, 5. decembra, med 16. in 20. uro
Starši, ki želijo, da jih sv. Miklavž obišče, naj se javijo pri Andreju Lam-pichlerju. Tel.: 392613
Celovec
Slovensko planinsko društvo Celovec
„PLANINE V SLIKI“
Kot vsako leto, tudi letos vabimo vse planince-fotografe k sodelovanju. Slike s planinskimi motivi naj bi imele velikost 30 x 21 cm. Vsak udeleženec lahko odda 3 slike. Vsaki sliki je treba dati geslo; slike pošljite najkasneje do 31. 12. 1993 na naslov:
Slovensko planinsko društvo Celovec Tarviser Str. 16 A-9020 Celovec
Slike bo ocenila tričlanska žirija. Razstavljene pa bodo od 22. 1. 1994 naprej v Mohorjevi knjigarni v Celovcu. Čakajo Vas lepe nagrade.
Dobrla vas
Društvo upokojencev Podjuna vljudno vabi vse člane na tradicionalno SREČANJE V ADVENTU Čas: v nedeljo, 5. decembra Kraj: RUTAR-LIDO v Dobrli vasi Spored: ob 11. uri sv. maša; ob 12. uri kosilo in nastop skupine mešanega pevskega zbora „Danica"
Vsi prisrčno vabljeni!
Pečnica
Dia-predavanje župnika Jurija Bucha:
LADAKH — ZANSKAR „Učiti se drugih kultur“
Čas: v soboto, 11. 12., ob 19.30 Kraj: v farovžu na Pečnici Prireditelj: SPD „Jepa-Baško jezero" v Ločah in Katoliška prosveta v Št. Jakobu
Pliberk
PREDSTAVITEV KASETE IN KNJIŽNEGA DARU
Čas: v nedeljo, 5. 12., ob 6. uri zjutraj ob priliki svitne Kraj: v farni cerkvi v Pliberku MePZ Podjuna bo z adventnimi pesmimi oblikoval svitno, nato pa bo po maši ob 7. uri zjutraj v farovžu predstavitev kasete adventnih in božičnih pesmi in knjižnega daru ob kavi in pecivu.
Prijatelji MePZ Podjune Pliberk, Mlade Podjune in Mohorjevih knjig prisrčno vabljeni!
Dunaj
OBČNI ZBOR KSŠŠDD
Čas: 9. december, ob 20. uri Kraj: v klubskih prostorih, Mondscheingasse
Št. Janž
ARGE Region Kultur (vseavstrijska organizacija za regionalno kulturo) in SPZ prirejata
SEMINAR O „POMENU SOCIO-KULTURNIH CENTROV NA PODEŽELJU“
Čas: od petka, 3., do sobote, 4. decembra 1993
Kraj: v stari šoli v Št. Janžu
Galerija Rožek
Razstava
KLEMENTINA GOLIJA IN KLAVDIJ TUTTA
odprta do 19. decembra 1993, od srede do nedelje, od 15. do 18. ure Kraj: v Galeriji Šikoronja, Rožek
Bistrica pri Šmihelu
ODPRTJE BOŽIČNE RAZSTAVE
Čas: v soboto, 4. dec., ob 16. uri Kraj: v Werkhof Bistrica/Feistritz Razstavljajo: Mežika Novak, Angela Goggl, Alfred Pototschnig — keramike, Siegi Semprimoschnig — slike, Bernhard Brandl, Albert Krajger — skulpture
Svoje izdelke razstavljajo tudi udeleženke tečaja „KERAMIKE" KPD „Šmihel".
Odprtje prodajne razstave sooblikuje mladinski zbor iz Šmihela pod vodstvom Olge Kušej
Razstava bo odprta do 24. decembra 1993
Prireditelj^ Katoliško prosvetno društvo Šmihel, Werkhof Bistrica/Feistritz
Šmihel
KULTURNO-UMETNIŠKI VEČER OB 100-LETNICI ROJSTVA PREŽIHOVEGA VORANCA
Čas: v petek, 3. decembra, ob 19.30 Kraj: v farni dvorani v Šmihelu Nastopa: gledališka igralka Jerica Mrzel
Prireditelji:	Slovenska	prosvetna
zveza, Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji in Katoliško prosvetno društvo Šmihel
Globasnica
MIKLAVŽEVANJE
Čas: v nedeljo, 5. 12., ob 14.30 Kraj: pri Šoštarju v Globasnici Pri Šoštarju je pripravljen knjižni dar, ki je pripravljen knjižni dar, ki ga lahko ob tej priliki darujete otrokom! Prireditelj:	Slovensko	kulturno
društvo Globasnica
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa predsednik dr. Matevž Grilc, 9020 Celovec, 10.-0ktober-Str. 25/111.
Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (2. glavni urednik), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), vsi: 9020 Celovec, 10.-Oktober-Str. 25/III, Karl Sadjak (oglasni oddelek).
Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, I0.-Oktober-Str. 25/111, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 0463/512528. Telefaks: 0463/512528-22.
CELOVEC—TINJE
KULTURNO DRUŠTVO „PETER MARKOVIČ“ ROŽEK in MOHORJEVA ZALOŽBA V CELOVCU vabita na
ogled razstave likovnih del
ČLANOV LIKOVNE SEKCIJE „VIR“ KULTURNEGA UMETNIŠKEGA DRUŠTVA RADOVLJICA
Razstava slik, ki vsebujejo motive iz znanih krajev južne Koroške, je v prostorih katoliškega doma prosveta SODALITAS V TINJAH do 18. decembra 1993.
17
Prireditve
V	nedeljo, 5. 12., ob 11. uri (po maši)
„KO PRIDE ZVEZDA“
Lutkovno gledališče Maribor
V	soboto, 11. 12., ob 19.30 „DREVO NAD PREPADOM“
Mladinska lutkovna skupina Šmihel — nato slavnostna otvoritev lutkovne dvorane in delavnice Senčna igra za odrasle in mladino
Višja šola za gospodarske poklice St. Peter
Dan staršev in občni zbor Združenja staršev
v soboto, 4. decembra 1993
Ob 8.30 se bo pričel občni zbor s sledečim dnevnim redom:
1.	Pozdrav
2.	Ugotovitev sklepčnosti
3.	Poročilo predsednice Združenja staršev
4.	Poročilo ravnatelja šole
5.	Poročilo blagajnika
6.	Poročilo preglednikov računov
7.	Razprava in razrešnica staremu odboru
8.	Volitev novega odbora
9.	Razno
Od 9.30 do 12. ure se bodo starši lahko pomenili z učitelji o šolskem Uspehu svojih otrok.
Predsednica Združenja staršev mag. Marina Einspieler Ravnatelj šole dr. Janko Zerzer
Dom v Tinjah
V soboto, 4. 12., od 14. do 17. ure
Tečaj za spretne roke:
ADVENTNI IN BOŽIČNI ARANŽMAJI
Voditelj: Matthias Tschinkel,
Celovec
v soboto, 4. dec., od 9. do 17. ure
Dan duhovne obnove: KATEKIZEM — MERILO VERE, nem. Predavatelj: mestni žpk. Peter Gra-nig, Beljak
v četrtek, 9. dec., od 14. do 18. ure
Kuharski tečaj: BOŽIČNO PECIVO Voditeljica: g. Burgi Primus, Ruda
od četrtka, 9. dec., od 18. ure do sobote, 11. dec., do 13. ure
Duhovne vaje za cerkvene pevke in pevce in organiste POJTE GOSPODU NOVO PESEM Voditelj: žpk. Florijan Zergoi, Kazaze
v soboto, 11. dec., od 14. do 18. ure Tečaj za spretne roke: IZDELOVANJE JASLIC (brez rezlanja figur) Voditelja: Matthias Tschinkel, Celovec, Gabriel Haas, Celovec
od sobote, 11. dec., od 15. ure do nedelje, 12. dec., do 18. ure
Duhovne vaje za srednješolke in srednješolce gimnazij, trgovske akademije in višje šole za ženske poklice: KAKO NAJTI SMISEL ŽIVLJENJA IN SMISELNO ŽIVETI Voditelj: kpl. Slavko Thaler, Št. Jakob v Rožu
Rebrca
DNEVI IGER IN PETJA 1993 za otroke od 8. do 14. leta
Čas: od 28. decembra 14.30 ure, do 30, decembra 13. ure Kraj: v Mladinskem centru na Rebrci Prireditelj: Katoliška otroška mladina Prijave so možne do 14. 12. na KOM, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec, tel.: 0463/511166-78
Gledališka predstava ob 100-letnici rojstva koro-škega pisatelja Prežihovega Voranca
PRIZORI S PREŽIHOM (Jernej Novak)
Sobota, 11. 12., ob 19.30 Nedelja, 12. 12., ob 14.30v in 19.30 Kraj: v Kulturnem domu v Št. Primožu Režija: Peter Militarov Scena: Meta Hočevar Koreografija: Tanja Zgonc Izvedba predstave: Gledališče ob Dravi Prireditelj in nosilec projekta: Slovenska prosvetna zveza
40. OBLETNICA ŠPORTNEGA DRUŠTVA ZAH0MEC IN OTVORITEV NOVIH SKAKALNIC V ZAH0MCU
Spored: 7. 12., ob 16. uri: maša za umrle člane športnega društva v farni cerkvi Ziljska Bistrica
ob 18. uri: jubilejna slavnost v kulturnem domu na Čajni za vse častne goste ter za tisk (slavnostni govori, kulturni spored, bife, družabno srečanje)
ob 20. uri: pričetek plesa športnikov v kulturnem domu na Čajni s kulturnim sporedom; za ples igra ansambel DRAVA
8. 12., ob 9.30: trening avstrijskih, slovenskih ter italijanskih skakalcev ob 12.30: blagoslovitev skakalnic, nato otvoritev skakalnic s kulturnim sporedom: sodeluje godba na pihala iz Ukev iz Kanalske doline, radio Koroška, itd.
ob 14. uri: začetek skokov na 75 m skakalnici
MIKLAVŽEV POPOLDAN
Čas: v nedeljo, 5. decembra, ob 14. uri Kraj: v farnem domu v Selah
Premiera igre „Vzorni soprog“ (Jean vahot)
Režija: Franci Končan Nastopa: Mlad. gledališka skupina Sele
Po predstavi: nastop otroškega zbora iz ljudske šole v Selah, vodi Jožica Mak Miklavž obdaruje otroke
Prireditelj: Katoliško prosvetno društvo „Planina" Sele V domu so razstavljene slovenske knjige za otroke in mladino. Izrabite priliko in naročite knjige, da boste ob raznih prilikah lahko smiselno obdarovali otroke!
MIKLAVŽEVANJE ZA ČLANE DRUŠTVA
Čas: v torek, 7. 12., ob 19.30 Kraj: v farnem domu v Selah
Ihr Uhren- und Schmuckfachgeschäft für den Weihnachtseinkauf
URE IN NAKIT
ERICH
LETSCHNTG
9150 BLEIBURG/PLI BERK, Hauptplatz 5 Telefon O 42 35 / 26 IO
18
petek,
3. december 1993
19
■V
Sport
V
Sport
SAK investiB v svoj naraščaj: na prvenstvu tekmuje 10 ekip
Juniorji SAK so prvi v koroški ligi. Stoje z leve: Müller, Zanki, Hren, trener Jože Fera, Tolmajer, Popovič, Sienčnik; spredaj: Nachbar, Blajs, Mandl, Wastian, Možina, Mochar.
Od vseh klubov v koroški ligi ima SAK največ lastnega naraščaja. SAK je zastopan v vseh kategorijah in tekmuje deloma v posameznih razredih starostnih skupin z več ekipami. Predpogoj za ta številčni podvig je bila ustanovitev centrov za naraščaj. Prva dva sta pričela delovati v sezoni 91/92 v Pliberku in Celovcu, letos je začel delovati še center St. Primož.
Trenerji. Ekipe vodijo izključno šolani trenerji, dva trenerja imata celo državno A-licenco. Juniorji (U19) so v rokah_ Jožeta Fera, ki je bil v Selah, Železni Kapli in
Slovenska športna zveza razpisuje
Smučarski teden v Nizkih Tatrah
Slovenska športna zveza vabi v zimskih semestralnih počitnicah na smučanje in snowboarding od 19. 2. 1994 do 26. 2. 1994 v zimskošportni center Jasna v Nizkih Tatrah. Jasna je najbolj priljubljeno smučišče (ženski svetovni pokal v alpskem smučanju) na Slovaškem, na severni strani 2045 m visokega Chopoka. Gondolska žičnica, 5 sedežnic in 11 vlečnic povezuje med seboj nad 40 km smučarskih prog.
Udeleženci smučarskega tedna bodo bivali v hotelu Ostredok (kat. ***) v neposredni bližini vzpenjač. Rezerviranih je 45 mest.
Cene:
odrasli S 3870,- (7 polpenzionov, prevoz z modernim Sienčnikovim avtobusom, šola v smučanju ali snowboar-dingu - z Elanovimi deskami, izlet v Demžnovske Jasky-ne)
otroci S 2430,- v pomožni postelji pri starših do 12 let
otroci S 3300,- v pomožni postelji pri starših do 15 let
S 95,- dnevna karta za vzpenjače.
Odhod iz Celovca bo 19. 2. 1994 ob 7. uri izpred Zvezne gimnazije za Slovence, Janežičev trg 1. Dostop je možen tudi pri av-tubusnem podjetju Sienčnik v Dobrli vasi.
Prihod nazaj pa bo 26. 2.1994 v večernih urah.
V dopoldanskih urah se vsak lahko udeleži izletov, pouka v smučanju in snowboardingu pod strokovnim vodstvom prof. Antona Mallleja, Kristijana Zeichna, Richarda Kunčiča in Danila Prušnika. Udeležba šole je prostovoljna.
Prijave sprejema do 15. decembra 1993 z naplačilom šil. 1000,- na osebo POSOJILNICA-BANK Celovec, Bahnhofstraße 1, konto štev. 1-03.029.113. Prijave bomo upoštevali po vrstnem redu.
................... ,	. d/iocner Nachbar,

Pogosto je že padla kritika, da SAK ne pospešuje lastnega naraščaja. 10 lastnih ekip naraščaja potrjuje nasprotno - in vse to brez lastnega igrišča.
Klopinju prvak s članskimi ekipami. V drugem letu delovanja pri SAK so vidni prvi večji uspehi. Juniorji so prvi na lestvici koroške lige. Drugi trener z najvišjo državno licenco je prof. mag. Mirko Oraže, ki trenira šolarje (Ul4). Moštvo igra v jakostni skupini. V ekipi je nekaj izrednih talentov, je ugotovil glavni trener SAK dr. Ivan Ramšak.
Ekipe. Mladinci (U 16) Janka
Woschitza so na vrhu lestvice v svoji skupini. Iz tega moštva je del igralcev že igral pri juniorjih. Njihova kakovost je presenetila vse strokovnjake. Če bodo delali tako naprej, bo imel SAK kmalu v I. ekipi spet večje število lastnih igralcev, je prepričan dr. Ivan Ramšak. Pred sezono je prišel med trenerje tudi metuzalem slovenskega nogometa prof. Branko Elsner in je pomagal pri sestav-


preSnwa/dnA'e2 Kordesch; spredaj. P ^esner> Kreutz
Na mestu bo
Prezimi! SAK U 8 Celovec
Ijanju sezonskih načrtov. „Nasveti profesorja so bili gotovo zelo koristni,“ je ocenil prof. Oraže sodelovanje z Elsnerjem.
Najmlajši. Osnova za nadaljnji razvoj pa so najmlajši nogometaši. Kar 4 ekipe U 8 (mlajši od 8 let) letos tekmujejo. Noben koroški klub nima javljenih toliko moštev. Izredno konstantno in dobro dela center Pliberk. Tri ekipe (U8, U10, U12) že tekmujejo, vodstvo pa je v zelo izkušenih rokah. Center vodi tajnik SAK Silvo Kumer, ki je tudi trener ekipe U 12. Moštvo U 10 pa trenira Pavle Steki z Raven, ki je že z Globasnici (tedaj z Wölblom, Galotom) postal prvak 2. razreda. Najmlajše pa je prevzel Hermann Enzi iz Vogrč. Z zelo izkušeno roko vodi male navdušene nogometaše, ki so se šele komaj skobacali iz plenic. Njegov najmlajši nogometaš je star 4 leta.
V	Celovcu vodi center predsednik SAK dr. Roland Grilc. Ekipi U 8 II, U 8 III in U 10 II trenira Radomir Savič. V ekipi SAK U 8 II igra tudi sin predsednika Nikolaj -„samo po sebi je razumljivo, da so pivi v skupini“.
V	Št. Primožu sta Franc Sadnikar in Benjamin Wakounig opravila v pravem smislu besede pionirsko delo. Zbrala sta okoli sebe toliko fantov, da je domači klub Rikarja vas začel škripati z zobmi. Ekipa SAK U 8 Št. Primož je prvo polovico sezone zelo uspešno zaključila. Mogoče se bo že naslednje leto vodstvu Franca in Benjamina priključilo nadaljnje moštvo.
Problemi. Klub vsem uspehom pa tarejo SAK bistveni problemi. SAK je namreč brez lastnega igrišča in to povsod. V Celovcu se potepajo mali SAK-ovci od igrišča do igrišča, deloma celo iz parka v park. V Št. Primožu so prvo poletje trenirali fantje v vrtu Franca Sadnikarja, kjer je mama gospa Justa Sadnikar pokazala veliko razumevanja za male Sako vce. Edino v Pliberku je uspelo v Vidri vasi za nekaj let dobiti ustrezno igrišče.
„Te težave vas delajo močne,“ je v pogovoru z vodvom SAK dejal celovški športni referent dr. Dieter Jandl, ko je iskal izgovor, zakaj koroški prvak SAK kot edini koroški klub še nima lastnega igrišča. Pa čeravno SAK nima igrišča, delo dokazuje, da tudi brez njega živi - pa še kako!
SŠZ Celovec/Carimpex I 5,5:2,5 proti SŠK „Obir“ Železna Kapla
Celovec - Šahisti Slovenske športne zveze /Carimpex I so v soboto dobili slovenski derbi proti doslej vodečim šahistom „Obir“ iz Železne Kaple prepričljivo s 5,5:2,5 in s to zmago prevzeli tudi vodstvo na lestvici 2. razreda D. SŠZ pa si je hkrati tudi na stežaj odprla vrata za play-off tekmovanje za vstop 1. razred, saj ji v zadnji tekmi (11. decembra proti Frantschachu) zadostuje zmaga v višini 5:3. Kapelčani pa imajo po sobotnem porazu verjetno samo še teoretične možnosti za klali-fikacijo za play-off tekmovanje, saj je WAC visoko premagal Frantschach. Kapelčani igrajo v zadnjem kolu proti Svečam, WAC pa proti Eitwegu.
Druga ekipa SSZ Celovec pa je nastopila v Golovici in bila poražena z 2,5:535. Zmagala sta mladinska igralca Štefan Amrusch in Borut Živ-kovič, remiziral pa je Ivan Lukan.
Rezulati 4. kola: SŠZ Celovec -SŠK „Obir" Železna Kapla 5,5:2,5, WAC - Frantschach 6:2, Sveče -Eitweg 4,5:3,5.
Lestvica: 1. SŠZ Celovec 21,2. WAC 19,5, 3. SŠK „Obir“ 18, 4. Frantschach 14,5, 5. Sveče 12,5, 6. SV Eitweg 10.5.
40 let ŠD ZAHOMEC
Otvoritev nove skakalnice
Ob priložnosti 40-letnega obstoja ter otvoritvi nove skakalnice vabi Športno društvo Zaho-mec na jubilejno slavnost, ki bo v torek, 7. 12 .93, in v sredo, 8. 12.
93. Prireditelji so pripravili obširen spored, ki sega od maše za umrle člane in do blagoslovitve skakalnic ter prve skakalne konkurence.
Spored:
7.12. 1993
16.00	- maša za umrle člane športnega društva v farni cerkvi Ziljske Bistrice
18.00	- jubilejna slavnost v kulturnem domu na Čajni za častne goste (in tisk).
20.00	- pričetek plesa športnikov v kulturnem domu na Čajni s kulturnim sporedom (za ples igra ansambel Drava).
8.12.1993
9.30 - trening avstrijskih, slovenskih in italijanskih skakalcev
12.30 - blagoslovitev skakalnic, nato otvoritev skakalnic s kulturnim sporedom (sodelujejo godba na pihala iz Ukev v Kanalski dolini, radio Koroško, i. d.).
14.00	- začetek skokov na 75-metrski skakalnici
V izteku skakalnic bodo pripravljena jedila in pijača, in tudi zabavni program.
Krščanska kulturna zveza v Celovcu vabi na osrednjo gledališko predstavo
„ZA NARODOV BLAGOR"
SREDA,
8. dec. 93 ob 14.30
v Mestnem gledališču v Celovcu
Nastopa: DRAMA — Slovensko narodno gledališče v Ljubljani
Režiser:
Boris Kobal
Anka Jernej, Črgoviče: Tudi jaz sem v prvih letih svoje otroke strašila z parkljem, če niso ubogali. Ko pa so parklji šli iz hiše, otroci niso imeli več strahu. Zato trdim, da niso več sodobni, ker s tem otrok ne moreš vzgajati. Nasprotno, otrok lahko dobi šok, ki ima za celo življenje posledice. Ne smeš vzgajati z ustrahovanjem, ampak z ljubeznijo. Pri tem lahko pomaga Miklavž.
Stanko Olip, Šteben pri Maloščah: Absolutno ne, ker ustrahovanje kot vzgojna metoda ni človeška.
Miklavž pa ja, ker nekaj dobrega prinese in ne kaznuje otroka, ki je morda kaj napačnega storil. Obisk svetega Miklavža v hišah je dobra in lepa navada. Samo brez parkljev. Ti naj sodelujejo na teku parkljev (Perchtenlauf).
Albert
Smrečnik st., Globasnica: Za mene ima parkelj smisel, ker s tem otrokom pokažeš razliko med dobrim in slabim. V parklju vidim hudiča, ki je ogledalo vsem, ki niso pridni. To je bilo v naših časih sredstvo za vzgojo, ki morda danes ni več sodobna. Pri miklavževanju naj sodeluje parkelj, ki z oliko lahko spremlja Miklavže tudi v hišo.
Ali so parklji še sprejemljivi za sodobno vzgojo otrok?
Pripravil
Bernard Sadovnik
Krista Hafner, Grebinj: Ne,
ker otroka z ustrahovanjem ne smeš vzgajati. Vzgajati moraš tako, da otrok postane uvideven. Tudi Miklavž naj pozitivno spodbuja otroke. Ne sme zapovedovati otrokom, česa vse ne smejo delati. Običaj
miklavževanja naj ostane. Samo starši naj ne naredijo napake, da s tem strašijo svoje otroke.
Hermann Ke-lich, Bajdiše:
S parkljem v današnji obliki močno pretiravajo in nima opravka z Miklavžem. Parkelj prihaja iz poganskih časov in ni sodoben. Miklavž pa je tudi dandanes velikega pomena, ker razveseli drugega in daje čut za ljubezen in pomoč ljudem v stiski. Ravno ta ljubezen do
sočloveka nazaduje. Miklavž ta deficit nekoliko olajšuje.
Miha Kreutz, Pliberk: Zame ni pravo miklavževanje, če pri Miklavžu ni parkljev. Seveda pa ne smejo biti divji in pretepati. Odigravati se mora na kulturni ravni. Parkelj pa zame ni pomemben z vzgojnega vidika, ampak iz tradicije. Ravno tako spadajo k Miklavžu tudi angeli.