leto XXXIV. — Številka 28 15. julija 1982 Cena 5,—šil. (7 din) Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Turizem — beg v dopust stran 3 Vinko Zaletel — 70-letnik stran 3 Nahajamo se v ekološki krizi stran 3 Nova maša v Selah stran 5 Koncert v Šmihelu stran 6 V Katoliškem domu prosvete od sobote, 14. avgusta 1982, ob 18. uri, do nedelje, 22. avgusta 1982, do 13. ure LEPI DOPUSTNIŠKI DNEVI V TINJAH Z LATINŠČINO KOT POGOVORNIM JEZIKOM Povabljeni so: • študentke in študentje srednjih in visokih šol • profesorji latinščine • teologi in duhovniki • vsi, ki bi radi doživeli in govorili latinščino kot resnično živ jezik Latinščina ni težka, kajti mi delamo drugače! V primeru, da še imaš kje doma kako latinsko slovnico in da se še z grozo spominjaš kakega „hudega“ latinskega profesorja, pusti, prosim, oboje doma — slovnico in spomin na profesorja — in pridi veselo in brez težave k nam, kajti Ml DELAMO DRUGAČE! Voditelj tečaja: Univ. prof. dr. p. Suitbert H. Sledi, OCD, Salzburška univerza Prireditelj: Katoliški dom prosvete SODALITAS v Tinjah/Tainach skupno s salzburško nadškofijo in krško škofijo. Prispevek: 1. Prispevek za tečaj 600.—šil. za študente: 300.— šil. 2. Prispevek za penzion na osnovi 2-posteljne sobe s polnim penzionom a) Soba s tušem + WC: 220,— šil. na dan b) Soba s tekočo vodo: 200.— šil. na dan za študente tudi pri cenah za penzion 20% popusta Prijave: Pismeno na Katoliški dom prosvete s priloženim odrezkom do 15. julija 1982. Udeležba pri celotnem programu je pogoj za obisk FERIAE LATINAE v Tinjah. Ob priliki nedeljske nove maše v Selah je župnik Tomaž Holmar v ogromnem številu zbranemu Ijudst-vu in novomašniku med drugim spregovoril o nalogah in dolžno-stih vsakega duhovnika. »Duhovnik mora oznanjati, če se noče izneveri svojemu poslanstvu. Učenec ne more biti nad mojstrom!" je dejal župnik Tomaž Holmar. „Če je Iju-dem prav ali ne, če oznanilo sprejmejo ali ne. Oznanjati mora celo, oe mora za to trpeti. Četudi oznanilo ni vedno predmet teologije, mora oznanjati, kar je aktualno!" Nadalje je župnik Holmar izrecno poudarjal, da se veliko premalo Prizadevamo za vprašanje miru. reveč važnosti polagamo v mate- Pravi mir zahteva mnogo stanovitnosti rialno blagostanje in s tem hudo zanemarjamo človeške vrednote, *ot so to svoboda, dostojanstvo, bratstvo in druga krščanska nače-a’ resnica, pravica in tudi zvesto-a do naroda! Veliko škodo si, ta- 0 župnik Holmar, prizadene tisti, 1 se zaradi poklicnih in prestižnih Vz[okov iztrga iz svojih korenin. „lz ekega življenja ne more odsevati °*ia resničnost. Tvoje korenine oločajo tvojo osebno rast!", je Poudarjal Tomaž Holmar. »Največkrat je vzrok takšnega iz-Korenjenja seveda bolj pritisk močnejšega naroda na šibkejšega. Du-ovnikova naloga je v tem primeru, a zavzame za šibkejšega, da 9a ščiti pred tistim, ki mu jemlje ziroma ne daje pravic! Edinole na a naoin oznanja duhovnik pravo ®snico in pravico in s tem ustvar-Pravi mir. Iz nejasnega, megle-eQa krščanskega miru izraste lah-0 zlagan mir, mir, ki izhaja iz na-acne ponižnosti molčečih zapo-avljenih. Pravi mir pa zahteva nogo značaja, stanovitnosti in ‘trajnosti; prav posebno pa od Ovnikov, ki naj so borci za res-i Co_'n za pravi mir. Duhovnikovo nastvo je pa v tem, da vztraja na ‘ J P0«- Toda kakor so nekoč pre-njali preroke, tako danes prebijajo klicarje pravice in resnice a ,.U2JV '■? Sr®dnji Ameriki, v raznih turi-'*1 in evr°pskih državah, pa . 1 v naših malih razmerah ...,“ zagotavljal govornik. Q a?a|j® je opomnil na besede paza Janeza Pavla II., ki kot že n at.eri.paPeži pred njim, zahteva: VelJavite resnico in pravico! To D jPredpogoj za pravi mir, za pravo jateljsko sožitje na tem svetu. ,-J® Prava podlaga za pravo ljube-n do bližnjega." Ob koncu je To-hov mar še zatrjeval, da je du-sti ■ Sat* mol'tve ter božje milo-n n da Je tudi duhovnikova vztrajaj V težkem poklicu edinole lolitve in božje milosti. Ker so Slovenci povabili dunajski Madrigalchor v Pliberk: Dunajski zbor ni sme! teti v »Grenziandheimu« V napolnjeni šmihelski cerkvi v Tinjah je konec zadnjega tedna pel svetovno znani Madrigalchor z Dunaja — na povabilo K KZ, MPZ, „Podjuna“ in KPD Šmihel. Slovenski domačini in tudi nemški prijatelji so polni navdušenja poslušali „angelsko petje" dunajskega zbora. Kvaliteten način petja je naše ljudstvo zelo dobro sprejelo. Prav tako so bili navdušeni dirigent Xaver Mayer in dunajski pevci — zaradi velike prijaznosti, ki so jo doživeli med koroškimi Slovenci. Brez težav so se npr. vživeli v domačo, šmihelsko družbo. (Več o koncertu na strani 6.) Koncert je bil lep, geneza tega koncerta pa je vse drugo kot lepa. Krščanska kulturna zveza je zaprosila za ta koncert pri Pliberškemu društvu „Grenzlandheim“ za dvorano. Hkrati je obvestila predstavnika društva „Grenzlandheim“, da ima mešani pevski zbor „Podjuna“ dobre zveze z omenjenim svetovno znanim zborom z Dunaja. Zato je tudi „Podjuna" sodelovala pri koncertu. V odgovoru društva »Grenzland-heim" piše predsednik Hans Mi-cheu, da bo to prošnjo K KZ predložil občnemu zboru »Grenzland-heim", ki bo predvidoma v jeseni. Vprašali smo predsednika, zakaj naj bi o tej prošnji odločal občni zbor. Hans Micheu: „Obstoja sklep občnega zbora našega društva, ki onemogoča prireditve Slovencev v naši hiši, ker Slovenci pri gradbi ,Grenzlandheima‘ niso hoteli sodelovati. Konkretno je odklonil sodelovanje rajni Lovro Potočnik, čeprav bi bilo dela dovolj: saj smo morali predvsem ,betlati‘ za denar. Zato lahko takšen sklep občnega zbora razveljavi samo občni zbor sam." Tako predsednik »Grenz-landheima". Ta trditev je seveda vse drugo kot resnična. Slovenci so namreč podprli gradnjo „Grenzlandheima“ z lepo vsoto denarja. Dobro se še spominjamo, ko so predstavniki „Grenzlandheima“ šli od hiše do hiše, „betlati“ kot kapucini ter tudi od slovenskih družin prejeli finanč- V torek, 13. julija, sta NSKS in KKZ obiskala prelata Aleša Zechnerja v njegovem domu v Celovcu in mu čestitala k 80-letnici in se mu zahvalila za vse njegovo delovanje v prid koroškim Slovencem. Predsednik NSKS, dr. Matevž Grilc in predsednik KKZ, Lovro Kašelj ter podpredsednica KKZ, Micka Demšar so slavljencu predali šopek rož in z njim pokramljali. Na obeh letošnjih slovenskih novih mašah se je zbralo nekaj tisoč ljudi. Tako v Št. Lipšu, kot v Selah je bila množica vernega ljudstva nepregledna, kar je dokaz, da naši ljudje radi gredo na nove maše in se veselijo vsakega novomašnika. Z vseh krajev in vseh dolin so prišli ljudje, posamič ali pa kar z avtobusi. V obeh farah so domačini sprejeli novomašnika prisrč- no in z vso gostoljubnostjo in tako pripomogli, da bosta obe novi maši ostali nepozabni za fari in za vse, ki so bili na novih mašah. Ljudstva nihče ni prešteval in zato tudi v našem listu ne boste našli kakšne številke. Kdo naj bi štel ljudi. Konec koncev pa je število tudi nepomembno, kajti šteje dejstvo, da je naša narodna skupnost in z njo tudi koroška Cerkev dobila dva duhovnika, ki sta globoko zasidrana med ljudstvom, da sta prišla iz ljudstva nazaj med ljudstvo in da bosta stebra v vsakem oziru. Važno pa je tudi, da bomo njima in vsem drugim duhovnikom pomagali, stali ob strani in jih ščitili, kadar se bo kdorkoli že začel zaganjati v njuno in njihovo delo in hotel razbiti enotnost in skupnost. Želimo njima, da bi s pomočjo Velikega Mojstra ostala stanovitna in močna — za blagor nas vseh. no podporo. Prav tako nismo pozabili obljube, da bo »Grenzland-heim" „Haus der Versohnung" (»hiša sprave") ter da bodo v tej hiši tudi Slovenci imeli svoj prostor. Pa je le tako, da jim sicer slovenski denar ni smrdel, zato pa se tem bolj bojijo slovenskih prireditev. Tako tudi svetovno znani dunajski Madrigalchor konec koncev ni smel nastopiti v pliberškem „Grenzlandheimu“. Zaradi slovenskih prirediteljev. Pa tudi v Pliberški farni cerkvi ne. Očitno lahko svojevrstni pliberški »kulturniki" vplivajo celo na župnika oz. na odločitve, za katere je pristojna izključno Cerkev. Kaj drugega si ne moremo predstavljati: težko bi razumeli Cerkev, ki razlikuje dvoje vrst ovčic — bele in (črno)rjave ... Slovenske organizacije so hotele omogočiti, da bi mesto Pliberk slišalo svetovno znani zbor z Dunaja. Vendar so mu predstavniki »Grenz-landheima" zaprli vrata primerne dvorane in tudi farna cerkev je bila zaprta. Tako zapirajo vrata ne samo Slovencem, temveč tudi svetovno znanemu zboru, ki pripada večinskemu narodu. Pa kaj hočeš, prav se šika tem pliberškim Purgarjem: dosegli so, da mesto Pliberk ni zamudilo samo odličnega koncerta — Dunajčani so se vrhu tega lahko z lastnimi očmi prepričali o koroški stvarnosti! [naš tednik Piše Janko Kulmesch Koroška dijaška zveza je s svojimi kolodvorskimi akcijami zbudila v javnosti veliko pozornost. Zlasti zadnja akcija je žela odličen odmev, čeprav se je na drugi strani ponovno izkazalo, da so Korošci, ki želijo na uradih uporabljati svojo slovensko materinščino, v resnici tujci v domovini. Zadnji teden so razne slovenske mladinske organizacije priredile „osrednjo manifestacijo“. Na manifestacijo je vabilo 6 organizacij, odzvalo pa se je vabilu zelo, zelo malo mladine. Slovenska mladina naj bi prote- lo nizka udeležba predvsem dijaške in študentske mladine dokazuje, da so morali glede učinkovite propagande slabo delati. Če sploh. Časa bi imeli dovolj. Gotovo drži, da je trenutno precej težko, spodbuditi velik del mladine k resnemu ter doslednemu družbeno-političnemu delu. Morda velja to za dijaško in študirajočo mladino še bolj kot za kmečko in delavsko na podeželju. Gotovo drži, da pri vzogji, zlasti v dijaških domovih, ne upoštevajo v zadostni meri potreb tako imenovanega modernega časa. Čeprav je tre- Po „manifestaciji“ stirala proti deželnemu glavarju VVagnerju ter zadnjim dogodkom (Velikovec, Žitara vas, kolodvorska akcija KDZ...). Wag-ner je bil na dopustu, zato je delegacijo mladinskih organizacij sprejel deželni svetnik Rudolf Gallob, mdr. referent za varstvo okolja. Nočem na tem mestu na dolgo in široko razpravljati o vzrokih te skromne udeležbe. Prav tako nima smisla, iskati krivce. Kljub temu pa ne prideš mimo nekaterih načelnih ugotovitev. Manifestacijo so prireditelji slabo pripravili. Odločili so se za neprimeren termin, VJagner sam je bil na dopustu (kar je bilo prireditelju že prej znano), gotovo niso sestavili dovolj premišljenega programa ter: ze- ba na drugi strani videti požrtvovalno delo, ki ga opravljajo tisti, ki so odgovorni za vzgojo naše mladine. Prav tako pa tudi drži, da je število mladincev, ki se zanimajo za družbenopolitično delo višje, kot se izraža v organizacijah samih. Očitno jih tudi razni funkcionarji mladine, tako poklicni kot „amaterji“, ne znajo primerno nagovoriti. Mladina, ki je kritična in ki hoče resno delati, nam je v veliko korist. Narodne organizacije brez kritične in delavne mladine — kaj takega si ne moremo predstavljati. Samo kritična in delavna mladina lahko gradi bodočnost. Med drugim pa lahko tudi prireja uspešne manifestacije ... Nedavno smo čitali, da je Koroški deželni šolski svet zavrnil vlogo osrednjih slovenskih organizacij samo zato, ker je bila napisana v slovenščini. Poročilo o tem v „Našem tedniku" končuje: „Mar to ni kričeča krivica, diskriminacija slovenskega jezika?" Odgovor je seveda pritrdilen. Vendar bi se dalo vprašanje nekoliko drugače zastaviti: „Mar to ne ponižuje nemškega naroda?" Kajti dejanje je predvsem hud udarec po ugledu in časti nemškega naroda. To je kulturen narod, ki se je v svetovni literaturi uveljavil z največjimi imeni, zato je lahko do drugih jezikov in kultur širok in prijateljski. Nihče ne ogroža njegovega obstoja, pa mu zato ni treba obrambne napadalnosti. Če bi se nemški jezik šele oblikoval ali pa bi mu grozilo, da izgine iz obličja zemlje, bi razumeli, da se mora uveljaviti na vse mogoče načine in da ne more imeti razumevanja za druge jezike. Ker pa te nevarnosti ni, je ozkost lahko samo delo ljudi, ki se sicer štejejo k nemškemu je- ziku, pa sploh niso Nemci; če pa vendarle so Nemci, se ne zavedajo, kakšno škodo delajo s tem svojemu narodu, saj je intolerantnost, kakršno so izpričali, smešna in bedna hkrati. Zadeva je še hujša, kot se na prvi pogled zdi, ker takega dopisa, ki odklanja slovensko vlogo, ni napisala kakršnakoli oblast, ki bi jo morda celo lahko razumeli, saj kdaj je mogoče od oblasti pričakovati kaj dobrega? Huje je, ker ga je napisala šolska oblast, se pravi tista, pri kateri bi vendarle morali pričakovati ravnanje. Lahko sicer predpostavljamo, da so tisti, ki so dopis oblikovali, ugledni in pametni možje. Če je tako, pa morajo biti žrtev predsodkov, saj bi drugače ne mogli storiti, kar so storili. V svetu, kjer med družbami in poedinci nastaja toliko konfliktov in kjer smo vsi tako ali drugače obremenjeni z nesporazumi preteklosti, ni čudno, če človek kdaj ne spregleda, če nasede slepoti, tudi slepoti predsodkov. Ni ga, ki bi se mu to kdaj ne zgodilo. To sodi k danostim življenja in često sami ne vemo, kdaj nas je kak predsodek potegnil s seboj. Zaradi tega je za zaključek edino vreden in smiseln poziv k razmišljanju nas vseh, kako ugotavljati vzroke predsodkov, in kako jih odpravljati; pri sebi, pri drugih, predvsem pa v_tako lepi deželi, kot je Koroška. Šolniki nemškega jezika naj pridejo k nam v Prekmurje in v AP Vojvodino, da vidijo svetle zglede dvo- in večjezičnosti. Lepo bi bilo, če bi bila tudi Koroška tak zgled. Dokler pa to ni, ni stvar samo slovenskih organizacij, da se pritožujejo nad zavrnjenim dopisom v slovenščini, ampak bi morali prvi nastopiti šolniki in drugi kulturni delavci nemškega jezika, da protestirajo proti dejanju, ki je nemščino zlorabilo za ravnanje duhovne revščine. J. Zalokar Poročilo slovenskih študentov Kot smo se zmenili na občnem zboru, se je klubsko delovanje osredotočilo v preteklem semestru na sledeče te-žiščne točke: dvojezično šolstvo, pregnanstvo in upor ter mirovno gibanje. V Opernpasaži smo z lepaki, s slikami, z letaki in z ustnim razlaganjem informirali dunajsko javnost o žitrajskem primeru in o politični situaciji na Koroškem. V velikonočnih počitnicah smo isto akcijo izvedli tudi na celovškem starem trgu. Zbrali smo nad tisoč solidarnostnih podpisov za ravnatelja Kukoviče, ki smo jih odposlali na žitrajski občinski urad, ravnatelju Kukoviči, VVagnerju, Sindoc-u in deželnemu šolskemu svetu. Dvojezično šolstvo bo tudi v prihodnem semestru ena izmed te-žiščnih točk našega delovanja. Od 28. 4. do 4. 5. je na univerzi stala razstava, ki jo je sestavil Slovenski znanstveni inštitut ob 40-letnici pregnanstva. Na zaključni prireditvi so predavali dr. Karl Stuhlpfarrer, dr. Janko Malle, ter Franci Černut. Pri veliki vseavstriski demostraciji za mir in razorožitev 15. 5. je KSŠ podprl platformo in sodeloval pri pripravah. V zimskem semestru nameravamo organizirati še nekaj prireditev ob tematiki miru, in sodelovati pri tednu razoroževanja OZN. Nadalje smo prire-(Nadaljevanje na 5. strani) MENJAVA ZA AMERIŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA Karikatur: „Die Preš se",'Bas Turizem — beg v dopust Turizem nima samo dobrih, temveč tudi slabe lastnosti „Kalimera! Apo pu iste?“ — Dober dan! Od kod ste? — Tako me je pozdravil pred 6 leti posestnik male taverne v kretski vasici Amnisos. Bil sem na študijskem potovanju na grškem otoku Kreta. Prvič sem bil tu. Kreta je naredila takoj zelo globok vtis name. Značaj tega otoka sem najprej doživel z očmi (pičlo poraščene visoke gore, lepe peščene plaže in pobočja med malimi polji majhne bele hišice s svetlo p lavo pobarvanimi vrati in okni), nato pa še s srcem: domačini, ki sem jih srečal — večinoma moški — so bili prijazni in so mi pogledali z jasnim ponosnim pogledom v oči. Takrat sem se zaljubil v to deželo in v ta narod. Že jeseni istega leta sem imel možnost spet obiskati Kreto. Tokrat na žalost nisem imel priložnosti srečati Jorga, posestnika tiste male taverne. Prišel pa sem leto pozneje spet v Kreto. Takoj sem poiskal „svojo" malo gostilno. A bila je zaprta. Zgledalo je, kot da že dolgo nihče ni bil v mali hišici. Na vprašanje sem zvedel, da dela Jorgo zdaj v velikem restavrantu tik ob morju kot natakar. Seveda sem ga šel obiskat. Jorgo me je sicer spoznal, toda kje je bila zdaj njegova nekdanja gostoljubnost. Še časa ni imel, da bi me pozdravil. Zvedel sem, da je moral svojo gostilno prodati in da dela — sicer nerad — zdaj za tujega gospoda. Zvečer je končno imel malo več časa, toda kako sem bil razočaran, ko sem opazil, da sploh ni imel več zanimanja za človeka, temveč le za denar. Kaj se je zgodilo? Kot povsod, kamor pride, je turizem tudi tu v najkrajšem času okužil ljudi, ki niso poznali materializma, ki so imeli čas za pogovor. Denarja niso potrebovali, saj so pridelali skoraj vse, kar so rabili, sami, kar pa so morali kupiti, so plačali z denarjem, ki so ga dobili za produkte, ki so jih proizvajali. Že na prvih turistih so opazili, da se oblačijo popolnoma drugače, da ne poznajo nikakršnih tabujev, da se napijejo skoraj vsak dan, da imajo mnogo denarja. In že se je začel razkroj družbenega reda: kdor je bil do sedaj pastir, je hotel imeti dovolj denarja, da bi si kupil jeans, kvarc-uro, motorno kolo itd. Začel se je materializem; mladino niso več zanimale stare šege in navade. Ljudska noša, ki so jo do pred nekaj leti še vsi nosili, ni več „in“, ljudska glasba in ljudski plesi pa so obstali le, ker so ugajali tudi turistom — in ti so bili vendar tisti, ki so prinesli denar in ki so bili moderni. Upravičeno sem bil razočaran in žalosten. Začel sem premišljevati, ali ima turizem na sebi sploh kaj koristnega. Opazil sem, da je situacija v vseh deželah, ki imajo veliko turizma, ista. V svoji knjigi „TAU-TAU“ opisuje nemški pisatelj Herbert Tichy, kako je doživel na aziatskem otoku Saravak vojni ples plemena Daja-kov: V mali vasici so pričakovali prihod francoske skupine turistov. Nekaj ur pred prihodom so morale zginiti ure, radioaparati, petrolejke, kuhalniki na plin, ameriški časopisi in vse, kar bi turistom lahko izdalo, da Dajaki ne živijo več v nekdanjem paradižu. Vpliv turizma na naravne narode ali ..primitivna" plemena je podoben boleznim, ki so jih belci prinesli med južnoameriške Indijance. Te bolezni za nas belce niso smrtne ali sploh nevarne, telesa Indijancev pa niso bila pripravljena na te neznane bolezni in zato niso imela možnosti, se proti njim braniti. Tako so cela plemena izumrla. V našem primeru sicer ne izumirajo rodovi, pač pa njihova kultura in njihov družbeni red. Toda, ali turizem res nima ničesar dobrega na sebi? Pojdimo k izviru! Zakaj sploh obstoja turizem? Vzroki so različni: Države večinoma želijo turizem, ker pomaga državnemu gospodarstvu, ker prinese v deželo devize, ker vzbudi v mnogih državljanih željo po večjem zaslužku in s tem poveča njihovo voljo do dela. Domačini sami želijo turizem. Ne samo zaradi zaslužka, temveč tudi, ker jim da turizem možnost, da spoznajo nove, neznane ljudi, njih način življenja, deloma njihovo kulturo. Želijo pa tudi sami s ponosom pokazati tujcem svojo deželo, svoj način življenja, navade in kulturo. Na drugi strani pa samo pomislimo, kako lepo in zanimivo je za nas priti v neznano deželo, jo odkrivati, se seznanjati z njeno zgodovino in njenimi prebivalci. Kako prijetno je, če prideš zdelan, nervozen, vsega sit — z eno besedo: zrel za dopust — v deželo, kjer zgleda, da se vrti svet veliko počasneje, da, da čas nima več tistega pomena kot doma. Po lepem dopustu pridemo domov s sklepom, da se ne bomo pustili več prisiliti pod jarem stresa. Kmalu pa opazimo, da smo nehote spet zdrčali v isti življenjski tir kot prej- Koliko Jorgov smo spoznali v našem dopustu! S kolikimi smo postali prijatelji! Koliko novih in zanimivih vtisov smo prinesli s seboj domov! Koliko lažje prenašamo zdaj jarem stresa! Da, to, ravno to je najvažnejši vzrok za turizem. Pritisk dela, ki ga opravljamo, hitroživost našega življenja in pomanjkanje časa za prijetne medčloveške kontakte — ti vzbujajo v nas poželenje po begu iz te okolice — po begu v dopust. Torej, kaj naj napravim letos? Naj grem na dopust nekam, kjer turizem ne more več napraviti škode? Ali naj ostanem doma in greh1 na planine? Ali pa bom šel na dopust le spet tja, kamor me najbolj vleče? Kamorkoli bom šel, vedno s® bom zavedal, da naj sem ponosen na svojo domovino, njeno zgodovi no in prosveto. S prav tako velikih1 spoštovanjem pa bom doživljal tu jino in nje ljudi. (Janko Zvvitter, turist, v ..Družini in dom 15. julija 1982 • 1 [naš tednik] 1 ozadja/3 Te dni praznuje Vinico zaletel TO-letnico videl Je, da potrebujemo pomoč Pred 70 leti, 20. julija 1912, se je rodil v Št. Vidu nad Ljubljano človek, ki ga danes pozna in spoštuje domala vsa Koroška. Ze kot študent in bogoslovec je rad zahajal na Koroško, prerajžal je naše tri doline, se srečaval s prijatelji. Po drugi svetovni vojni se je odločil, da se bo preselil na Koroško. Videl je, da slovenski narod potrebuje pomoč, saj je bilo treba iz ruševin, ki Jih je povzročil nacizem, zopet zgraditi slovensko kulturno trdnjavo na Koroškem. Ko so se pomirili hudi dnevi, je Vinko Zaletel potem, ko je zaključil študij teologije, prišel kot dušni Pastir na Koroško. Vzljubil je to deželo in ni se od nje ločil do danes. Najprej ga je pot zanesla v Skocijan, kjer je bil najbolj znan. Nato se je mladi duhovnik preselil v Šmihel nad Pliberkom, kjer se je takoj lotil dela za slovenski narod, za slovensko kulturo. Zbral je okrog sebe igralce, pevce in z nji-roi vadil. Vinko Zaletel je bil in je še odličen režiser, čeprav ni imel prav nobene tozadevne šole. Dobro se še spominja, kako dobro je ožgala" božična igra „Petrčkove Poslednje sanje". Kljub velikim težavam, ki so jih imeli igralci in režiser v tedanjih razmerah, so delo uspešno in odlično nadaljevali. Za Vinka Zaletela ni bilo počitka. V Št. Jakobu, kamor je nato odšel, je svoje požrtvovalno delo nadaljeval. Neprestano je z igralci naštudiral nove igre, neprestano je gostoval s svojo skupino po vsej Koroški. Čeprav so bili pogoji v Št. Jakobu slabi, je delo kar naprej cvetelo. Kaj kmalu se je tedanji ..šentjakobski režiser" lotil s svojo skupino radijskih iger. Vinko Zaletel je bil tudi prvi, ki je s svojo skupino Miklove Zale z Leteči fotograf, predavatelj. . . ... ter režiser: 8. 12. 1978 smo v celovškem mestnem gledališču lahko občudovali Martina Krpana. uprizoritvijo nastopil v celovškem gledališču. V tem času se je Krščanska kulturna zveza tudi prvič predstavila v Sloveniji — s komadom ..Martin Krpan", ki ga je prav tako režiral Vinko Zaletel. Z „Marti-nom Krpanom" je igralska skupina nastopila v Domžalah ter v Menge- šu, kjer je žela velik uspeh. Z isto igro pa so igralci rajžali tudi po številnih domačih odrih. Nešteto iger je Vinko naštudiral z igralci v Rožu in Podjuni, vedno je pripravljal nove, komaj je bila ena gotova, že je začenjal z novo. In kdo ga ne pozna, letečega foto- grafa, provizorja v Vogrčah, ki je obletel že skorajda ves svet. Ko se je vračal s potovanj domov, je našim ljudem kazal slike in jim predaval o življenju in razmerah v tujini. Leteči fotograf, režiser in predavatelj je prvič šel na rajžo, ko je deloval v Št. Jakobu. Prepotoval je Nemčijo, Nizozemsko, Anglijo, Kanado, Portugalsko, Španijo, Francijo. Petkrat je bil leteči fotograf v Severni Ameriki, trikrat je bil v Južni Ameriki — v Argentini, Braziliji, Venezueli, v Ekvadoru, v Čilu. Po Aziji je Vinko Zaletel potoval tri mesece, bil je na Japonskem, na Filipinih, v Indiji, Pakistanu, dva meseca je rajžal po Avstraliji ... Vse, kar je doživel, videl in slikal, vse to je pokazal in predaval širom po Koroškem. Nad 1700(!) predavanj je Vinko Zaletel imel na Koroškem, nad dvesto jih je imel v Južni Ameriki, v Avstraliji in drugod. Tam je predaval in seznanjal ljudi z življenjem in usodo koroških Slovencev. Veliko predavanj pa je imel tudi na Primorskem. Vrhu tega redno pošilja v tujino pisma, v katerih poroča o Slovencih na Koroškem, o življenju, težavah, o mladini, o kulturi... Nad 30.000(!) diapozitivov je napravil na svojih potovanjih, vse je pokazal našim ljudem. Predaval je po vsem dvojezičnem ozemlju, povsod tam, kjer živijo Slovenci. Velikokrat je bil Vinko Zaletel edini, ki je v nekatere obrobne kraje ponesel slovensko besedo. Kjer ni bilo nobenih prireditev, nobenih pevskih zborov, tudi tam je Vinko Zaletel redno imel svoja predavanja. Mnogo je videl in doživel v tujini. Bil je stalen in vesten dopisnik Našega tednika, vse do danes poroča o zanimivih dogodkih doma in v svetu. Neki urednik Našega tednika mu je svoj čas „ pihal na dušo", da bi svoja doživetja v tujini zbral in jih izdal. In Vinko Zaletel se je lotil tudi tega dela. Izdal je tri knjige — Po Indiji sem ter tja, Po daljnem Vzhodu ter Po Afriki in Južni Ameriki. Spisati je hotel še knjigo o Avstraliji, toda začele so mu pešati oči, knjige ni mogel dokončati. Polovico svojega duhovniškega življenja, 25 let, je Vinko Zaletel v Vogrčah. Vedno mu je bila velika skrb slovenska mladina in kultura. Vso to delo je opravljal vsa leta poleg svojega duhovniškega poklica. „Nikoli nisem pričakoval in zahteval, da bi me kdo častil in priznaval, delal sem kolikor sem mogel, za slovenski narod na Koroškem." Kljub temu, da je Vinko Zaletel delal v hudih tedanjih razmerah, nikoli ni klonil, njegovo delo je obrodilo bogate sadove. Te dni praznuje Vinko Zaletel svojo 70-letnico. K življenjskemu jubileju mu iz vsega srca čestitamo in se mu hkrati najprisrčneje zahvaljujemo za ves njegov trud, za vso njegovo požrtvovalno delo. Želimo mu osebnega zadovoljstva, zdravja in mu kličemo še na mnoga leta. Prav posebno pa smo veseli, da ga še danes lahko štejemo med zveste in vestne dopisnike Našega tednika. Mirovno gibanje, gibanje tako imenovanih zelenih („die Grunen“), ekološki problemi — vsa ta vprašanja igrajo predvsem v nemški družbi (pa ne samo!) vedno večjo vlogo. Zlasti mladina zagovarja ideje zelenih, kot smo to mdr. morali spoznati °b priliki velike demonstra-c'ie za mir in razorožitev, ki ie bila 15. maja na Dunaju. Ulrich Restat, eden izmed vodilnih predstavnikov nemškega gibanja zelenih v Hes-senu ter poslanec mestnega Parlamenta, trenutno uživa dopust v Bilčovsu. Naša sodelavka Martina Ogris se je z ni'm pogovarjala za NT. "Narava je v ekološki krizi, iz katere kmalu ne bo več izhoda!" je eno izmed glavnih Svaril gibanja zelenih, ki se prav gotovo najbolj močno pojavlja v ž-R Nemčiji. V teku dveh .let si Je pridobila stranka zelenih toli-0 volilcev, da je na najboljši P°1i, da postane tretja največja stranka. S tem polagoma izpod-r'nja nemške svobodnjake (DP). Vsaj ena izemd večinskih s rank bo prej ali slej prisiljena, a se koalicijsko poveže z »zelenimi". Odposlanec zelene stranke mestnega parlamenta v Kasslu, Ulrich Restat nam je skušal pojasniti vzroke, cilje in perspektive gibanja zelenih v Nemčiji. Restat je star 42 let, uči na posebni šoli za prizadete, je poročen in ima tri otroke. Svojo politično kariero je začel s tem, da je ubežal pred nemško vojsko in se močno udejstvoval v študentskem gibanju 1968. Zavzemal se je za najrazličnejše „alternativne“ ljudske iniciative in se s tem počasi približal gibanju zelenih. 1979 se je začela v Nemčiji uveljavljati zelena stranka, in Restat je bil eden izmed njenih ustanoviteljev v Hessenu. Bistveno je sooblikoval program strank in že 1980 postal predsednik zelenih v Hessenu. Danes je parlamentarni odposlanec in se prav posebno zavzema za mirovno gibanje. Zanimivi so njegovi predlogi in vloge pred mestnim svetom. Predlagal je na primer, da se v Kasslu postavi spomenik vsem dezerterjem Hitlerjeve vojske! Seveda s tem predlogom ni bil zelo uspešen. Kot glavna vprašanja zelenih je navedel sledeče točke: Ekologija: Zeleni hočejo preprečiti, da bi se narava do kon- ca potopila v ekološki krizi. S tem, da nastopajo proti velepro-jektom kot so to nepotrebna letališča (Frankfurt), jedrske elektrarne, veletovarne, ki s svojimi odpadki hudo onesnažijo ozračje in vodovje, s tem da nastopajo proti gradnji avtocest, ki po njihovem mnenju služijo samo pretiranemu udobju prebivalstva. Tako hočejo rešiti ekološko ravnotežje in kjer je že razrušeno, ga hočejo obnoviti. Z vso silo zastopajo in tudi gojijo biološko-dinamično kmetovanje in ponovno uporabo surovin (re-cycling). Ekonomija: Osredotočijo se na problem diskrepance med ekologijo in ekonomijo. So proti gospodarski rasti za vsako ceno, se pravi proti gospodarski rasti v škodo naravi in prebivalstvu. Sicer pa niso izrecno za gospodarski zastoj ali celo za nazadnjaštvo v družbi brez vsake industrije, kar se jim dostikrat očita. So proti vsakemu nasilju, kar se najbolj izraža v tem, da so se kot celotna stranka vključili v mirovno gibanje. Zahtevajo, da se polagoma razpustijo vojaški pakti, kot so to NATO in Varšavski pakt. Nemška vojska naj izstopi iz NATO in se pola- goma razpusti! Države naj se branijo brez nasilja. To med drugim tudi pomeni, da se naj ne brani teritorij, temveč demokracija. Kot vzorne primere navedejo Ghandija v Indiji ali pa Praško vigred na Čehoslovaš-kem. Seveda so tudi v lastnih vrstah proti vsakemu nasilju. Ulrich Restat, trenutno v Bilčovsu na dopustu. Distancirajo se na primer od skupine, ki z nasiljem hočejo preprečiti gradnjo jedrskih elektrarn. Glede družbene politike zagovarjajo bazične demokracije, kar se odraža v tesni povezanosti s terenom, v tem da politiki izvršujejo samo eno funkcijo (kar bi v Avstriji gotovo povzročilo mnogo „sprememb“ in razburjenja ...) in vrhu tega imajo še rotacijski sistem: to je obvezna zamena funkcije po določeni dobi. Ženske so po zelenem strankarskem programu seveda popolnoma enakopravne! Zanimivo in za bodoče verjetno tudi merodajno je dejstvo, da zelene voli 30—40% vseh mladincev. To je razumljivo: mlada generacija bo morala živeti v ekološki krizi, ki so jo povzročile zadnje generacije. Strah mladih za obstoj človeštva je prav posebno v Nemčiji opravičen. Nemčija je v večji vojni nevarnosti, ker je včlanjena v NATO, koncentracija industrijskih obratov se bliža skrajnemu robu ekološke tolerance, v Nemčiji deluje več atomskih elektrarn. To so verjetno tudi vzrok, zakaj se Zeleno gibanje v Avstriji še ni bistveno uveljavilo. K temu še pride, da so avstrijske stranke po nemškem zgledu verjetno pravočasno spoznale, odkod piha veter. Stranke tu in tam same privlečejo na dan neko, vsaj na videz „zeleno“ idejo, in s tem vzbudijo vtis, da se avstrijska vlada sama dosti pobriga za ekološka vprašanja. 4/Rož, Podjuna, Žila il naš tednik! 15. julija 1982 KULTURNI VEČER Prireditelj: SPD „Danica“ v Št. Vidu v Podjuni Kraj: Kulturni dom v Št. Primožu Čas: sobota, 17. 7. 1982, ob 20.30 Spored oblikujejo: Folklorna skupina SPD „Zarja“ iz Železne Kaple Mlajši mladinski zbor SPD „Danica“, Trio „Korotan" s pevci SPD „Danica“ VEČER SLOVENSKE PESMI IN FOLKLORE Prireditelj: SPD „Trta“ v Žitari vasi Kraj: Ljudska šola v Žitari vasi Čas: nedelja, 18. 7. 1982, ob 20.30 Sodelujejo: Pevci in plesalci iz Žita-re vasi in Št. Lipša VOŽNJA V TAIZE Prireditelj: Katoliška mladina v Celovcu Čas: od 18. do 26. julija 1982 Cena: 1500,— šil. Proga: postaje po Koroški na Lienz — Južna Tirolska — Innsbruck — Predarlska — Liechtenstein — Švica — Maria Einsiedeln (prenočišče) — Macon — Cluny —- Taize (kjer ostanemo 6 dni) nazaj se peljemo na Chamonix — skozi Mont Blanc-predor — Aosta — Milano — Lig-nano — Trbiž — Beljak in domov (ne pozabi na veljaven potni list) KONCERT Prireditelj: Camping Rož Kraj: Camping „Rož“ v Kočuhi pri Šmarjeti v Rožu Čas: nedelja, 18. 7. 1982, ob 18. uri Gostuje nizozemski mladinski orkester. Vsi prisrčno vabljeni! DSG Sele vabi staro in mlado k sv. maši na SETIČE, ki bo v nedeljo, 18. julija 1982, ob 11. uri. Maševal bo novomašnik Stanko Olip. KULTURNI VEČER Prireditelj: SPD „Edinost“ v Škofi- čah Kraj: gostilna Burger v Škofičah Čas: sobota, 17. 7. 1982, ob 20.30 Nastopajo domači mešani pevski zbor, tamubraški orkester iz Hodiš in folklorna skupina SPD „Trta“ iz Žitare vasi. TEKMA KOSCEV Prireditelj: SPD „Radiše" Kraj: pri Privodniku v Verovcah Čas: nedelja, 18. julija 1982, ob 15.00 KULTURNI VEČER Prireditelj: SPD „Danica“ v Št. Vidu Kraj: kulturni dom „Danica“ v Št. Primožu Čas: petek, 23. julija 1982, ob 20.30 Sodelujejo: Mešani zbor SPD „Dani-ca“, Trio „Korotan“ s pevci SPD „Danica“ in duo „Helmut in Heinzi" POHOD NA PECO Prireditelj: SPD „Zarja“ v Železni Kapli Čas: nedelja, 18. julija 1982. Zbiranje od 7. ure naprej pri gostilni Riepl v Lepeni pod Peco. Po povratku je za udeležence pripravljeno majhno okrepčilo. 3. SPOMINSKI POHOD NA KOMELJ „Po poteh Domnove čete" Prireditelj: Zveza koroških partizanov Čas: nedelja, 18. julija 1982 Zbirališče od 8.00 do 8.30 ure pri Lipeju Koleniku, pd. Lombarju v Čir-kovčah pri Pliberku. Odhod ob 8.30. Dom v Tinjah Vas vabi na solnogra-ške poletne igre: Hugo von Hoffmannsthal SLEHERNIK (JEDERMANN) (igra bogatega moža, ki se bori s smrtjo) Čas: v nedeljo, 1. avgusta 1982 za: Šmihel, Kazaze, Dobrlo vas, Galicijo, Apače, Šmarjeto v Rožu, Borovlje, Svetna vas, Kapla ob Dravi, Bistrica v Rožu in Št. Jakob. Vodi: mag. Ivan Olip, župnik iz Šmarjete v Rožu. Cena: vstopnina: šil. 300.— za vožnjo: šil. 240.— Prijave: čimprej na Dom v Tinjah, 9121 Tinje (0 42 39/26 42) Obirsko V četrtek, 10. junija 1982, se je na 7. rednem občnem zboru SPD „Obir“ na Obirskem v Kovačevi gostilni zbralo lepo število domačih društvenih članov pa tudi častnih gostov kot predsednik ZSO dipl. inž. Feliks VVieser, predsednik SPZ v Celovcu Valentin Polanšek, podpredsednik SPZ Jožko Hudi in predsednik SPD „Zarja“ iz Železne Kaple Miha Travnik. Občni zbor je otvoril moški zbor SPD „Obir“ pod vodstvom Valentina Polanška s pesmima „Dekle moje, prinesi mi vode" in „Vinska“. Nato pa so se kar vrstila poročila, ki so izpričevala pestro društveno dejavnost in zdravo zagnanost. Blagajniško poročilo je bilo ravno tako zanimivo kot izvajanja predsednika, tajnice ali zastopnikov posameznih sekcij. V spomin smo priklicali prireditve zadnjih delov* nih mesecev kot na primer kolesarski i izlet na Jezerski vrh, III. mednarodno srečanje pisateljev manjšinskih narodov, vsakoletni pohod na Obir v spomin Hermanu Veiiku, jesenski avtobusni izlet v štajersko glavno mesto Gradec z obiskom Vinske ceste. Nepričakovano dobro se je nadalje obneslo miklavževanje, tekmovalcev pri sankaških tekmah pa itak še nikoli ni primanjkovalo. Pridno smo hodili h Kova- Vrba Slovensko prosvetno društvo „Dra-bosnjak" na Kostanjah je v soboto, 10. julija, vabilo na „Večer slovenske pesmi in folklore". V slavnostni dvorani v Vrbi se je zbralo precejšnjo število gostov, mdr. tudi številni letoviščarji. Vse navzoče je prisrčno pozdravil predsednik društva, Janez Lesjak, prav posebno občinskega odbornika EL, Hermana Mačnika. Večer je otvorila mladinska skupina iz Št. Lipša, ki jo vodi Pepca VVeiss in ki je zaigrala melodije Lenčke Kupper. Folklorna skupina iz Globasnice, pod vodstvom Marice VVautsche, je s svojimi poskočnimi plesi poskrbela za poživitev kulturnega večera. Kot vse ostale skupine, je tudi tamburaška skupina iz Slovenjega Plajberka, vodi jo Pavel Lausegger, imela največje težave s slabo akustiko v slavnostni dvorani v Vrbi. Tako marsikatera lepa pesem ni zvenela tako živo, kot v drugih, akustičnih prostorih. Večer slovenske pesmi in folklore je zaključil moški zbor SPD „Jepa-Baško jezero" iz Loč, ki ga vodi Aleš Schuster. Pristne slovenske pesmi so navdušile publiko. Med posameznimi točkami je povezoval ravnatelj Slovenske gimnazije dr. Reginald. Vospernik. Citiral je iz zbirke Volkmarja Haselbacha. Na žalost — zaradi slabe akustike — vzdušje v dvorani ni bilo najboljše. Kljub temu pa je večer le dosegel svoj cilj, namreč, da so letoviščarji videli, da živita na Koroškem dva naroda in dve kulturi. Letoviščarji naj spoznajo, kot je bilo tudi zapisano v vabilu domačega društva, da na južnem Koroškem čutimo ob vsakem koraku ljudsko kulturo, ki je sicer kultura manjšine, na vsak način pa je enakopravna nemški kulturi in s tem tudi predstavlja obogatitev za Koroško. Obirsko Do zadnjega smo društveniki Slovenskega prosvetnega društva „Obir“ na Obirskem mislili, da nam bo pri našem II. kolesarskem izletu vreme prekrižalo vse načrte, saj je bilo za konec tedna napovedano slabo vreme. Na tihem pa smo vendarle upali, da bo šlo gladko. Zato smo tudi vse potrebno pripravili, seveda s piknikom vred. Preteklo nedeljo, 4. julija 1982, ob 10. uri dopoldne smo se torej zbrali pri Kovaču gledalci, navijači in cela tropa kolesarjev, nekateri z navadnimi ali mini-kolesi, spet drugi pa kar s hujšimi modeli na tri, pet ali celo deset prestav. A model ni bil merodajen, saj to, kar nas je čakalo, ni bila tekma, temveč izlet. Preden smo se skupno odpeljali, nam je drugi društveni tajnik mag. dr. Ludvik Karničar izrekel prisrčno dobrodošlico ter čestital, ker smo se ob taki vročini upali s kolesi na dan. Brž nam je še obrazložil organizacijski potek izleta — nato pa vsi na start! Z Obirskega nas je pot vodila v Železno Kaplo, kjer je bil pri Esso-črpalki prvi skupni postanek. Četudi izlet, kot že omenjeno, ni bil tekmovalnega značaja, je omembe vredno, da so za ta prvi del proge (7 km) nekateri najhitrejši in najspretnejši potrebovali manj kot 15 minut. V Železni Kapli smo se kratko oddahnili in zaman stegovali vratove za kapelskimi kolesarji „Zarja- 5u gledat igralce odrskih del „Jara meščanka", „Stara garda", „lzjema in pravilo" ter poslušat domače pevke in pevce (obirski ženski oktet, moški zbor) ffli tuje goste (moški oktet iz Žirovnice). Domačemu župniku smo pod geslom „30 let pod sončnim Obirjem z dušnim pastirjem Tomažem Hol-marjem" pripravili kot izraz spoštovanja in zahvale prijeten večer z recitacijami, petjem in citranjem. Ob vseh teh in še drugih prireditvenih večerih pa še marsikdo najde čas za branje. Knjižničarka Vida Polanšek je kot vsa zadnja leta tudi letos domačinom prodala 20 knjižnih darov SPZ, medtem ko trenutno 10 šolarjev pripravlja na dosego bralnih značk. Slovensko prosvetno društvo „Obir“ pa je odprto tudi navzven. Izven domačega kraja obiskuje in sodeluje pri raznih prireditvah, ki jih prirejata obe centralni organizaciji v Celovcu, sosednja društva ali tržna občina Železna Kapla-Bela. Tako je domači moški zbor po zadnjem lanskoletnem občnem zboru nastopal 6-krat, Obirski ženski oktet pa 25-krat, medtem ko pevke 26 povabilom niso mogle slediti in so jih tako žal odpovedale. Uspešno dejavnost SPD „Obir“ na Obirskem ter ..izredno priden odbor" so hvalili vsi na začetku omenjeni ni". Seveda smo upoštevali, da bi težko sodelovali, ker so se pozno vrnili s pevskega gostovanja v Sloveniji. Tako smo se pač sami spet lotili najbolj napornega dela izletniške proge, in sicer nazaj na Obirsko, skozi Korške peči in nato še naprej mimo Franclnove gostilne, skupno torej kakih 15 km. Vedno huje je pritiskala vročina. Iz klančkov, ki jih sicer z avtom ne občutiš in niti ne opaziš, so tokrat postajali pravi klanci in strmine. Po taki muki je gotovo vsak posameznik že kar štel zadnje ovinke, dokler ni zagledal Markunove hiše. Spodaj na travniku je bilo poskrbljeno za to, kar amaterski športnik v takšni „stiski“ najbolj potrebuje. S poštenimi okrepčili in osvežili sta nas razvajala Angelca Cudrmann in Danijel Brumnik. Tukaj pri pikniku je bila naša druga postaja. Ob veselem razpoloženju smo kratkomalo zamudili težke, temne oblake, ki so se začeli zbirati nad nami. Ni trajalo dolgo in že smo bežali pred ploho. Jurij Markun nas je vse gostoljubno sprejel v lepo obnovljeni hiši, za kar smo mu bili nadvse hvaležni. Po končanem pikniku, ko nas je že spet grelo toplo korško sonce, smo se kolesarji posamič ali v manjših skupinah vračali nazaj domov na Obirsko. Zahvalo je treba izreči vsem sodelujočim, še posebno Rapoldovi družini v Kortah, ki nam je radevolje dovolila piknik na svojem posestvu. Ob robu je treba še dodati, da lanski I. in letošnji II. kolesarski izlet SPD „Obir" nikakor nista neke vrste prisiljeni, tako imenovani alibi-prireditvi, temveč vsestranska želja naših domačinov! Zlasti mladina si skupnega organiziranega izleta želi. Kotmara vas Po dolgih letih je v torek, 6. julija 1982, zvečer spet zagorel v Kotmari vasi kres v čast svetima Cirilu in Metodu. Daleč naokrog je bilo videti kres, ki so ga napravili na Prkovci v Šmarjeti. Tudi huda ploha, ki se je ulila med grmenjem in bliskanjem, ni mogla zadušiti plamena. No, nekateri so se zmotili in so mislili, da je strela kam usekala. Pa je bil le kres, ki so ga zažgali društveniki v čast slovanskima apostoloma, ki ju je papež Janez Pavel II. imenoval za zavetnika Evrope. Št. Jur Šentjursko žegnanje je za starejše Šentjurčane še vedno največji „praz-nik" majhne vasice pod Peco. Tudi zadnjo nedeljo se je pred idilično cerkvico zbrala ogromna množica domačinov, pa tudi radovedni letoviščarji so se udeležili tega žegnanja. Po dvojezični maši in pranganju, so starejši odšli v šotor in „pogasili" žejo, otroci pa so raje z nasmejanim obrazom grizli lectar in druge sladkarije. A še vedno so oči gledale na kupe dobrot na mizi prodajalca. Le nekateri so opazili, da v množici v šotoru ni bilo videti pristnih, starejših domačinov. Ti so žegnanje raje praznovali doma v prijateljskem krogu. Opazili so namreč, da šentjursko žegnanje ni več tako domače, kot je bilo nekdaj. Vse se jim zdi nekoliko rjavo-tuje ... častni gostje, poudarjali zgledno urejeno članstvo, vzpodbujali navzoče k optimizmu pri delu v bodoče ter opozarjali, da je člen 7 zadeva nas vseh in da bomo imeli le to, kar si bomo skupno pridelali in priborili sami. Ker so društveni člani bili z aktivnostjo starega odbora vsestransko zadovoljni, so kar z aplavzom potrdili, da naj odbor ostane nespremenjen. Odbor SPD „Obir“ je takole sestavljen: predsednik dr. Gusti Brumnik, podpredsednica Mira Haderlap, tajnica Marta Polanšek, namestnik tajnice dr. Ludvik Karničar, blagajnik Nuži Furjan, namestnik blagajnika Feliks Haderlap, dodatni odbornik Danijel Brumnik, preglednika Dolfi Štern in Izidor Oraže. V vsako sekcijo sta izvoljena po dva zastopnika. Preden smo se razšli, nas je ob koncu s petjem še enkrat nepričakovano razveselil in s kvaliteto presenetil domači moški zbor s pesmimi „Pastirc pa pase", „Kapelška“ in „Dečva je činkel-ca“. Vesele Že vrsto let prireja SPD „Danica“ kulturne prireditve za goste, ki iščejo oddih v okolici Zablaškega in Klopinj-skega jezera. Pri teh prireditvah informirajo društveniki obiskovalce o koroških Slovencih. Danica po navadi povabi k sodelovanju tudi okolišnja društva in folklorne skupine ter glasbene ansamble. Prva letošnja prireditev — „ st rokovni" izraz je koroški večer — je bila v petek, 9. julija pri Uranku na Veselah. Med gosti, ki so prišli zelo številno, je bilo opaziti tudi take, ki že več let prihajajo na dopust v ta kraj in so redni obiskovalci koroških večerov in prireditev Danice. Mešani zbor Danice je vse pozdravil s slovensko in nemško pesmijo, Stanko VVakounig pa je vsem izrekel dobrodošlico, pa tudi povezoval je posamezne točke. Zapeli pa so tudi pevci SPD „Vinko Poljanec", enoosebni ansambel „Franc“ je pa pred koncertom in po njem zabaval staro in mlado, da je plesišče bilo skoraj premajhno. Sad teh kulturnih prireditev ^a goste pa so tudi številni osebni in pevski stiki. Saj se znajdejo pri teh prireditvah ljudje z vseh vetrov. Loče Pretekli petek je bil pri Pušniku v Ločah folklorni večer, predvsem namenjen letoviščarjem tukajšnje okolice. Veliko število gostov je do zadnjega kotička napolnilo teraso Ročičnikove gostilne in celo ..stojišče" onkraj ceste je bilo polno. Videti je bilo tudi dosti domačinov. V imenu društva je tajnik Jožko pozdravil navzoče v obeh deželnih jezikih, medtem, ko je za dokaj duhovito povezavo skrbel g. Lepuschitz v nemščini. SPD „Jepa-Baško jezero" je za to prireditev povabilo tudi plesalce folklorne skupine Dorfgemeinschaft iz Loč, ki so s svojim nastopom prijetno presenetili in posredovali navdušeni publiki nekaj šegavih ljudskih plesov. Velik delež je pripadal tamburaškemu ansamblu s koroškimi in jugoslovanskimi vižami. S tem žanjejo mladi godci vedno spet dosti odobravanja med poslušalci. Tudi pomlajeni moški pevski zbor pod taktirko Aleša Schusterja je znal navdušiti občinstvo. Bila je dobro uspela prireditev, ki je nudila ljudem tukaj na dopustu tudi košček kulturnega užitka — slovenske pesmi in zvokov tamburic. Med gosti so pevci proslavili tudi navzočega rojaka iz Avstralije, zlatomašnika dr. Janka Mikula, ki se pravkar nahaja v rojstnem kraju. O moškem pevskem zbru SPD „Jepa-Baško jezerol“ bi bilo še treba omeniti, da obhaja letos svoj, nekak srebrni jubilej, ki ga je kar na tihem praznoval pri „Kosi“ na Ravnah. Prav tukaj je imel tudi svoj prvi javni nastop, saj so bili prvi pevci predvsem tukajšnji domačini — Fuggarjeva brata, Zeichen Rudi, Tratnikovi iz Ledine ter nekaj Ločanov; vodil jih je pa Triesnigov Šimej. Svojo pesem so ponesli po celi Koroški in tudi preko meje v matično državo. Iz tedanjih mladeničev so kmalu postali možje, družinski očetje, gospodarji, ki so kljub obilnemu delu ostali zvesti zboru, še naprej olepševali naše prireditve ali spremljali tudi marsikaterega našega rojaka na njegovi zadnji poti. Prehodno je prevzel skrb vodje tudi Tratnikov Martin. Ob letošnji 60. obletnici društva pa je bilo treba misliti tudi na mlad naraščaj, saj so nekdanji „Baški fantje" le že precej odrasli fantovskim letom. In prav s pomladitvijo je nastala tudi želja po močni, izku- Amalija Glinig, pd. Gornikova mama, Gradiče pri Suhi, je praznovala svoj 73. rojstni dan. Čestitamo! Margareti Mochar iz Srej pri Škocijanu vse najboljše k 70-letnici! Pičekov oče iz Štebna pri Globasnici je praznoval svojo 55-letnico. Čestitamo! Margareta Sitter, pd. Bohne-tova mama, Obirsko, je praznovala svoj 73. rojstni dan. Čestitamo! Elizabeti Karničar, pd. Varho-vi mami, doma na Obirskem, vse najboljše za 81. rojstni dan! Sigi Hobel iz Bilčovsa je pred kratkim zaključil študij na pedagoški akademiji. Čestitamo! Lovrenc Schellander, Kajzaze pri Bilčovsu, je bil imenovan za ekonomskega svetnika. Čestitamo! Družini Ingrid in Miha Zablat-nik se je rodila hčerkica, ki jo bodo krstili na ime Breda. Čestitamo! . šeni vodilni roki, ki smo jo našli v osebi temperamentnega zborovodje Aleša Schusterja. Z veliko požrtvovalnostjo skrbi za koliko le mogoče redne vaje, za note in predvsem za pravo prijateljsko vzdušje med pevci, brez katerega je obstoj vsakega zbora problematičen. Prav njegov iskren način omogoča mladim, novodošlim brezhibno vključitev v krog starejših, kjer se kmalu počutijo popolnoma domači. Tudi program pesmi je sestavljen tako, da odgovarja vsem, saj obsega šaljive, zahtevne umetne in tudi občutljive domače speve. Danes šteje zbor okrog 20 pevcev in je z dobrim uspehom že nastopal na srečanju zamejskih planincev pod Golico, na družabni prireditvi pri „Kosi" na Ravnah in na folklornem večeru v Ločah ter Vrbi. Zato tem potom prisrčna hvala Alešu za ves njegov trud, saj je potrebno res veliko idealizma še tistih nekaj redkih uric doma žrtvovati vajam, nastopom in narodnemu delovanju sploh, kajti njegovo službeno mesto je vendarle na Dunaju in sega čestokrat do Moskve. Bilčovs SPD ..Bilka" v Bilčovsu je minulo soboto vabilo na že tradicionalni kulturni večer. Predsednik društva Ogris-Gašpar Martič je pozdravil nad 250 domačih in tujih gostov. Mešani in moški zbor društva sta pod vodstvom Urha Kassla in Jožka Boštjančiča zapela dobro razpoloženim poslušalcem. Nemške povezovalne besede med pesmimi naj ne bi bile prevod slovenskega besedila, temveč pojasnile naj bi tudi razmere, v katerih se razvija gostom predstavljena slovenska kultura! Slovenski prvci so zapeli tudi nemško ljudsko pesem- ° tem je SPD „Bilka" v Bilčovsu hotelo izraziti svojo pripravljenost za kulturno sodelovanje tudi z nemškimi društvi. Po končanem kulturnem programu je ..Planinski sekstet" iz Podjune zabaval goste še daleč čez polnoč. NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo ..Narodni svet koroških Slovencev". Uredništvo: Jože VVakounig (gla'|' ni urednik), urednika: Janko Kul-mesch in Franc VVakounig; Viktrin-ger Ring 26, 9020 Celovec. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec- NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik , Viktringer Ring 26, 9020 Celovec-Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: 0 42 22/51 25 2° Naš zastopnik za Jugoslavijo ADlT' DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23. 15. julija 1982 7T- domače vesti/5 naš tedniki_________________________________________________________________ Nova maša Stanka Olipa v Selah: Večtisočglava množica pri novi maši Sobota in nedelja sta bila za Sele, tako za faro kot za občino velik praznik. Stanko Olip, pd. Užnikov, se je Vrnil domov kot novomašnik. Kdor je Prišel v soboto nekaj ur pred sprejemom novomašnika v Sele, je videl, kako so vaščani pridno delali, da bi sprejem in nova maša potekla v najboljšem vzdušju. V soboto se je zbrala fara, da bi sprejela Stanka Olipa. Prišel je tudi linški škof in bivši šentlamberški opat Maximilian Aichern. Pomešal se je med čakajočo množico in skupno z Vsem pričakal novomašnika. V cerkvi le po besednem bogoslužju povedal nekaj misli. Stanka Olipa je s pesmijo „Novomašnik bod’ pozdravljen" pozdravil govornik spomnil tudi rajnega Selškega župnika Alojzija Vavtija. Kratko je spregovoril tudi novomaš-nikov prijatelj in linški škof Maximilian Aichern. O sprejemu je dejal, da je bil vesel in prisrčen, pač prikaz vernosti ljudstva. Novomašnika so sprejeli kot svojega. O njem je dejal, da ga pozna kot stvarnega človeka, polnega idealizma in globokovernega. Omenil je tudi svetnika Mohorja in Fortunata, ki ju ljudje južno od Drave častijo. Naj njun zgled pomaga novomašniku pri njegovem delu med prebivalstvom južne Koroške. V razgovoru z Našim tednikom je škof Aichern dejal, da mu slovanski jeziki niso tuji, kajti v okviru svojega opatskega delovanja je večkrat obiskal benediktinske samostane v Jugoslaviji, Stanko Olip jemlje slovo od doma. Pri oltarju so novomašniku asistirali njegov brat, njegovi duhovni bratje, prijatelj iz Tirolske in novomašnik Jozej Marketz. Vse je Stanko Olip vernikom predstavil. Novomašni pridigar je bil obirski župnik Tomaž Holmar. V pridigi, ki je tako retorično kot vsebinsko bila neverjetno izpovedna, krepka, je pridigar prikazal lik duhovnika, ki naj bo znamenje tudi tistim, ki za profit in zaradi pritiska družbe zamečujejo svoj narod, v katerega so po božji volji vsajeni. O pomanjkanju duhovniških poklicev in dejstvu, da marsikateri duhovnik zapusti ta poklic, je dejal, da je to sad pomanjkanja molitve in da nihče nima pravice, zaradi tega na koga metati kamenja (glej uvodnik stran 1). Po maši sta oba novomašnika delila svoj blagoslov. Popoldansko slavje je bilo v farni dvorani in sestre iz Št. Ruperta in domači dobri „duhovi“ so pripravili veliko pojedino, pri kateri so se vrstili nagovori, petje, zabava in smeh. Na večer pa je bil v farni cerkvi zahvalni žegen. V Stanku Olipu in Jozeju Marketzu smo dobili dva duhovnika, ki bosta znamenje in na katera se bo narod opi- Novomašnik Stanko in prof. Močilnik, ki je bil učitelj in razrednik novomašnika. ral. Obema želimo veliko uspehov in pa pomoči ter moči tudi takrat, ko bo veliki petek. Uredništvo Našega tednika se pridružuje čestitkam in prisrčnim že-|iam- Franc VVakounig Z. leve na desno: provizor Ivan Matko, Škof M. Aichern, brat novomašnika, Ivan Olip, župnik F. Zergoi in rektor Jože Kopeinig. Pevski zbor, nato pa so se vrstili pozdravni govori župana Antona Hribernika, ravnatelja selske šole Hanzeja Jakliča. V imenu farnega sveta je novomašniku izrekel voščila Pavel Olip in avla Oraže ga je v imenu selske mla-dine pozdravila. Prisrčno ga je pozdravil provizor Ivan Matko. Vsi govorniki s° izrazili veselje, da je eden letošnjih eovomašnikov Selan, mu zaželeli veli-0 usPeha pri njegovem delu in dejali, a bi se vez med njim in Selani nikoli ne Pretrgala. y cerkvi je bilo besedno bogoslužje, Pri katerem je pridigal novomašnikov rat Ivan. Dejal je, da se je Stanko po °9ern iskanju, pri katerem nikoli ni 1 ,1 božji klic, naj postane duhovnik, d oaii za delo v Gospodovem vinogra-u 'n da je fara s sprejemom pokazala, a ti duhovnik nekaj pomeni. Vendar Pa bo kot duhovnik doživel cvetno ne-e jo, veliki teden z velikim petkom in a Veliko noč. V svojem govoru se je pa tudi sedaj kot linški škof ima stike z dušnopastirskimi ustanovami za jugoslovanske delavce v svoji škofiji. Selška fara je podarila novomašniku nov avto, da bo, kot so povedali, mogel čim bolje opravljati svojo veliko nalogo. Na Setičah je mladina pripravila kres in naredila iz bakel velik kelih in hostijo. Veličansko je ta simbol duhovništva svetil na Sele in okolico. V nedeljo zjutraj se je že pri Užniku zbrala večtisočglava množica, ko je Stanko Olip jemal slovo od doma. Po pesmi, blagoslovu matere in duhovnega očeta Hanzija Robleka je spregovoril dekan Poldej Kassl. Dejal je, da je selska fara zelen travnik, na katerem uspevajo duhovniški poklici in da naj bo duhovnik znamenje, tako znamenje, kot ga je novomašnik sam videl v rajnem selskem župniku Alojziju Vavtiju. Sprevod, ki se je vil od doma, je bil kot ogromna migljajoča črta med travniki in drevesi. V. Gotthardt je tisti ^Menim, da v pismu bralca pod naslo-nih1'"^6^ priPorr|b k seznamu k raje v-'men „Dvojezična Koroška", ki ga sk h^-Sa' nadzornik slovenščine v Ijud-1 šolah, R. Vouk, ni potrebno pate-bijn vPra®anja, kdo neki naj bi to cin • ”Pravzaprav iznašel in sank-hiral naj novejšo pisavo" Žile brez j’a '. rv°’ kar je treba tu zapisati, da Zi-n'n to brez „j“ ne predstavlja nobene p. 6 pisave. marveč se gre tu edino za sanje besede ŽILA. Pisava in pisanje kov6 'ka raz^ka 'n t0 navaja tudi Vou-c ,,a ^njiga ..Jezikovne vaje in slovni-■ Nadalje sem se iz te knjige naučil, zd Se nai v pisani slovenščini, bodisi obi kSP'S ali Pisana beseda v katerikoli q ' ne uporablja tujk. p0rnruP0’. kar i® treba k temu pismu pri-je mt' ie- da mi sploh ni jasno, kako bral1"10^ ^ouk spregledati pismo kot n-’-'. sem 9a napisal že pred več časrvk m letom’ ko P3 je opazil, da oba 1 a kar naenkrat posnemata pra-°.Pisanje besede ŽILA. Za to pravil-iskre"San^e b' Se Pma na tem mestu jan^H*3 2abvalil, zahvalil bi se pa tudi sta U 2erzeriu ter Francu Kattnigu, da 2iLASenUP.ala zapisati pravilno besedo iasnn i/* jS t0 nekaterim trn v peti, je ’ kaib opaziti so morali, da so se pač motili. Primerjanje Žile z Ljubljano je do skrajnosti neprimerno, če hoče pisec pisma bralcev nakazati potrebo „j“ po črki „l“. Ko je pa že ti dve besedi navedel, pa bom še jaz navedel ravno tako neumen primer, morda mu bo dal misliti. Krajevno ime v Podjuni se imenuje DOBRLA VAS. Ker pa je menda po ..slovenskem pravopisu" potrebno pisanje besede za vsakim „1“ z „j“, se bo od zdaj naprej glasila DOBRLA VAS DOBRLJA VAS. Kako lepo to zveni, kajne! „Če veljajo pravila pravopisa, bi jih morali upoštevati!"? Takšna primerjava je za nos privlečena in Žilo ne bo spremenila v ZILJO. Kdor je prepričan, da obstaja na Koroškem še nekje kaka dolina Zilja poleg doline Žile, potem naj to razkrije v kakšni razpravi še javnosti, da jo opozori na to, da je na južnem Koroškem štiri slovenskih dolin in sicer: ROŽ, PODJUNA, ŽILA in ZILJA. Da trditev Vouka ne drži, je jasen dokaz krajevno ime SELE. Črka „1“ ravno tako stoji med dvema samoglasnikoma, a nikjer ni nobenega „j“, ki bi po Voukovi trditvi seveda moral biti prisoten, kajti „če veljajo pravila, jih je treba upoštevati". Kar se tiče ..Slovenskega pravopisa", bi zapisal na kratko samo tole: pravopis je nastajal na podlagi besed, ki so nastale med ljudstvom in katere je ljudstvo tudi uporabljalo. Iz narečij so se zbrale tiste besede, ki najbolj ustrezajo vsem narečnim skupinam, tako da so razumljive. In tudi tu je bil potreben dolg razvoj, od Trubarja naprej vse do danes in jezik se še vedno razvija. Več o tem v pismu bralca, ki ga je Tednik natisnil pred enim letom. Zares bi bilo bolje, če bi se R. Votik ..potrudil s povpraševanjem zunaj pri ljudeh", potem bi tega izbruha glede Žile ne bilo natisnjenega. ŽILA z vrinjenim „j“ je napačna in to se upam zagovarjati na vsakem simpoziju in za gotovo vem, da se bo pisalo besedo ŽILA še v naprej brez „j“, kar narekuje potreba po pravilnosti. V kolikor se tega še ne dela, se še bo. Črka „j“ besedo ŽILA ne napravi bolj slovensko, marveč napačno. Vincenc Gotthardt ml. Opomba uredništva: Veseli smo, če lahko objavimo pisma bralcev. Radi pa bi opozorili, da v posameznih prispevkih izraženo mnenje ni nujno tudi mnenje uredništva. Gostišče Smrečnik v Globasnici išče gostinsko pomočnico, vstop takoj možen. Prijave na tel.: 0 42 36 / 20 05 01 Kupim 10 m3 suhih drv. Ponudbe na upravo Našega tednika tel.: 0 42 22/51 25 28 -21. Stanko Sadjak: P« slikanju grem svojo pot, čeprav ni lahka Delovanje In ustvarjanje koroških slovenskih umetnikov, slikarjev, pesnikov Je večinoma samorastniškega izvora. Pa najsi so to čelnice na bečel-nih sodih, poslikani križi in znamenja po poljih in ob poteh, naše narodne pesmi in starodavne skrinje. Dočim o prejšnjih umetnikih niti imena ne vemo — je pač ljudsko izročilo, danes lahko rečemo, da samorastniško ustvarjanje ni zamrlo in da ustvarjalci ne stojijo več pod mernikom. Eden takih samorastniških likov je Stanko Sadjak iz strpne vasi. Oče dveh hčerk se je rodil leta 1955 v Šmihelu; po tamkajšnji ljudski šoli je obiskoval štiri leta Slovensko gimnazijo in se nato zaposlil pri železnici. Glasba in risanje sta ga že zmeraj močno pritegovali, je pa tudi v družini to — njegov oče je znan organist in dirigent. Predenj je krepkeje prijel za čopič in rezilo, je godel v ansamblu «Bellamies-Katarinski fantje«. Poleg slikanja se ukvarja tudi z lesorezi in prav na tem področju tam učili, kako se mešajo barve, kaj je perspektiva, sploh pa je vse skupaj bilo zelo šolsko. Konec koncev sem moral tako delati, kot so mi predpisovali. Naš tednik: Iskal si zato svoj stil, svoj način in se znašel pri laku in lesorezih. St. Sadjak: To je res. Lak je zelo zahteven. Ljudem pa so moje slike ugajale in jih radi kupujejo. Hudi pa so bili kritiki, „pravi“ umetniki pa so mi zamerili mojo tehniko. Pri nas sem jo prvi začel uporabljati. Neka kritičarka je celo dejala, da me čaka trda pot. Odgovoril sem ji, da to vem, a je moja pot. Naš tednik: Od nedelje, 18. 7. naprej boš razstavljal v Tinjah. Kje si že razstavljal in kolikokrat samostojno! St. Sadjak: Razstavljal sem že v Pliberku, Beljaku, Linzu, Dunaju in v Parizu, kjer sem za lesorez „K postaji" dobil prvo nagrado. Zato sem smel razstavljati v celovški »Stadthaus-Kellergalerie". To je bila prva samostojna razstava, druga pa bo v Tinjah. Vsako leto pa razstavljam svoja dela pri železnici. Naš tednik: Želim ti uspešno razstavljanje v Tinjah in nadaljnjo ustvarjanje ter se ti zahvaljujem za razgovor. Franc VJakounig je dosegel lepe uspehe. Naš tednik: Kakšen material uporabljaš pri slikanju? St. Sadjak: V prvi vrsti delam z lakom, upodabljam pa naravo, ljudi, delovno mesto — to posebej v lesorezih, povsod pa je kanček moje fantazije zraven. Naš tednik: Ali si obiskoval kakšne tečaje in šole ali pa je vse bolj intuitivno? St. Sadjak: Sindikat prireja različne tečaje in udeležil sem se. Reči pa moram, da z njimi nisem zadovoljen, ker so nas Poročilo slov. študentov... (Nadaljevanje z 2. strani) dili v Klubu diskusijski večer o Žitari vasi, o Poljski, pomenek s tovarišem Mitjo Ribičičem, predavanje dr. Arndor-ferja ter mirovno prireditev s Fritzom NuBbockom (cantautor). Kakor vsako leto, smo se 29. 4. na komemoraciji v državnem sodišču spomnili selskih žrtev. Napram očitkom nekaterih, da KSŠD premalo deluje na Koroškem, je treba omeniti, da smo v velikonočnih počitnicah obiskali osrednji organizaciji, skupno z graškim in celovškim Klubom organizirali študijsko posvetovanje, da smo, kot že omenjeno, informirali Celovčane o žitrajskem primeru in pobirali solidarnostne podpise, da smo se udeležili podijske diskusije v Žitari vasi, da se je sedem delegatov udeležilo občnega zbora ZSO in s tem izpričalo pripravljenost Kluba za sodelovanje z osrednjima organizacijama, da trenutno soorganiziramo mladinsko protestno manifestacijo. 18. 6. so KSŠD obiskali odborniki SPZ. Med drugim smo se pogovarjali o sodelovanju koroških kulturnih organizacij, o problemu tradicionalne in sodobne kulture ter o sodelovanju KSŠD s SPZ. Konkretni predlog je bil, da se npr. organizira teden sodobne slovenske kulture na Koroškem. 18. 6. so številne študentske in druge organizacije na Dunaju organizirale demonstracijo proti izraelski agresiji v Libanonu- Odbor KSŠD Celovški sejem 1982 Letos bo Celovški sejem od petka, 13. avgusta, do nedelje, 22. avgusta. Prebivalstvo se lahko na tej tradicionalni prireditvi informira o najnovejšem stanju tehnike, mode itd. Informirale bodo obširno obiskovalce različna koroška podjetja in institucije. Posebno pozornost bodo posvetili letos gradbeništvu ter kmetijstvu oz. dodatnim napravam za traktorje in kmetijske stroje. S temi stroji naj bi kmetje delali bolj racionalno. Tudi mizarstvo in tesarstvo ne bo prikrajšano na tem sejmu. Posamezne prireditve celovškega sejma so namenjene mladini, druge pa spet starejšim ljudem. Celovški sejem bo vsak dan odprt od 9. do 18. ure, zabavišče bo do dveh zjutraj odprto. Slovenski fant želi spoznati in ljubiti slovensko dekle z resnimi nameni. Na upravo NT pod šifro »tajnica". Svetovno znani zbor pei v farni cerkvi v Šmihelu zadnjo soboto je na povabilo mpz »Podjuna«, kulturnega društva Šmihel in Krščanske kulturne zveze gostoval svetovno znani dunajski madrigala! zbor (Wiener Madrigalchor) v farni cerkvi v Šmihelu. Zbor se je prejšnji teden nahajal v Domu v Tinjah in tam bil na delovnem dopustu. Poleg izletov po Koroški in sproščeni družabnosti je tudi redno vadil nekaj ur na dan. Dunajski Madrigalchor (pod vodstvom Xaverja Meyerja) je navdušil domačine in nemške prijatelje. skupno z MPZ „Podjuna“ svoj program s tako perfektnostjo, da je težko slišati kaj podobnega. V cerkvi je vladala tišina, kot da bi vsi iz začudenja zadrževali sapo, z dolgim in močnim aplavzom pa so pokazali, kako so bili presenečeni. Kot zadnjo točko pa so gostje zapeli slovensko pesem „Ti, o Marija". Po koncertu se je v farni dvorani ob jedi in pijači razvil prijeten večer. V teku tega večera so nam člani zbora pokazali, katere posebne spretnosti še obvladajo poleg zborovskega petja. Zaigrali so na raznih instrumentih, videli smo sijajen igralski prizor in poleg tega je bilo še veliko smešnega, tako da smo se skoraj neprestano smejali. In tedaj je sigurno vsak mislil to, kar je direktor Herman Germ v kratkem govoru izrekel: „Nisem mislil, da se za tako slovitim imenom — Madrigalchor — skrivajo tako prijetni in ljubeznivi ljudje. Clemens Papak, član zbora je izrekel željo, da bi MPZ „Podjuna“ nastopil na Dunaju in s tem še intenziviral stike, ki so bili že v začetku tako topli in intenzivni. Na vsak način pa so naši gostje obljubili, da bodo spet prišli, tako v Tinje kot tudi v Šmihel. Kar nekam toplo je bilo naše srce, ko smo se od tega večera vračali domov. Lepo je, če ima človek prijatelje. Pevovodja tega zbora F. Xaver Mayer je nekaterim našim rojakom že nekaj let znan kot izvrsten voditelj šolanj za pevovodje. Pri teh srečanjih je F. Xaver Mayer spoznal mentaliteto slovenskega človeka in je tako že nekaj časa gojil idejo, svojemu zboru z Dunaja pokazati Koroško in jih seznaniti s koroškimi Slovenci. Letos se mu je to posrečilo. Številni člani tega zbora so za to priložnost darovali več kot teden dni svojega dopusta. V do zadnjega sedeža zasedeni šmihelski cerkvi je zbor predvajal Kot veste, je SPD »Drabos-njak“ lani začelo z akcijo „Za Drabosnjakov dom“. Hočemo popraviti farovški hlev v Zgornji vasi pri Kostanjah. Obračamo se na Vas in Vas prosimo za nadaljnjo finančno pomoč. Svoj prispevek in dar prenakažete na konto 3070 »Drabosnjakov dom“ pri Posojilnici Podravlje. Dirigent Xaver Meyer igra na šmihelske orgle, poje pa Helga VJagner. Kaj pravite h koncertu? bdi plakati dvojezični, je biio zelo malo nemškogovorečih go- dunajski Madrigalchor Ti o Ma-rija". Dunajski zbor je s tem nastopom prispeval k boljšemu roškem. Tudi nemškim prijateljem je prireditev zelo ugajala. Xaver Meyer je s tem ,zkazai svojo simpatijo do koroških Slovencev. izvrstno. Veselilo me je. da je dunajski zbor ob koncu zapel slovensko pesem z velikim najski Madrigalchor je sigurno m, r,pi- čen primer je bil ravno v soboto, ko se je mešam pevski zbor sigurno imel doslej najbolj kvaliteten nastop. Prireditev je na vsak način uspela. Dr. Pavel Apovnik: Zbor j.e imel zelo visoko kvaliteto. poleg tega je bilo vzdušje Marjan Schuster: Zbor je pei fantastično. Morda je bi la prireditev za nekatere prezahtevna, ampak v glavnem so bili poslušalci zelo. zelo navdušeni. Lepo je, da se je dunajski zbor tako potrudil, da je naštudiral tudi slovensko pesem. Ljudje so bili zelo ganjeni. Veselilo me je tudi, da se je Madrigalchor v naši domači družbi zelo dobro počutil. Pntinl 1114*1: * l h.lil — lrlU|p|iotUml: 10» k'i._,nlml KULTURNO POLITIČNO GLASILO V soboto, 1. decembra 1962, se je v prostorih v Mohorjevi hiši v Celovcu vršil občni zbor Zveze absolventk slovenskih gospodinjskih šol. Predsednica zveze in voditeljica sestanka, gdč. Rezi Hobel je pozdravila goste in vsa navzoča dekleta. Prvi referat je imel urednik Flori Lipuš. Mdr. je dejal: Od dekleta, ki je hodilo v gospodinjsko šolo v Št. Rupert ali Št. Jakob pričakujemo več kot od drugih. Človek, ki msili samo nase, in išče le sebe, ne osrečuje. Če hočeš ži- veti zase, živi za druge! Imate svoj list Odmevi. Imate druga slovenska glasila: Vero in dom, Naš tednik. In jih imate zato, da se boste ob njih spočivale? Pri Našem tedniku vedno manjka domačih novic — ne zato, ker bi se ne dogajale, temveč zato, ker jih nihče ne opiše. In vendar berejo ljudje izmed vsega najrajši te! Če bi si vsaka absolventka, ki je vendar upanje in bodočnost našega naroda stavila nalogo, da bo samo vsak tretji teden popisala kak dogodek iz domačega kraja in ga poslala uredniku, kakšna pomlad bi vzcvetela. Mlad veter bi zavel po naših listih, veter, ki bi ga vsakdo z veseljem občutil in sprejel in ki bi bil močan dovolj, da bi oblikoval bodoči rod. Dekleta, imate kulturo, več kot si mislite. Napolnite z njo slovenske liste. (NT, 6. 12. 1962) 52. Pripis. Mislim, da se bo dobil kak dober tuj človek, ki mi bode grob izkopal, grob na samoti, kakršen mi bo prav. Drugega ne potrebujem. Tudi tega ne potrebujem, da bi ti vedel zanj. Pusti tedaj vse znemar. Ne trudi se popraševati, kje sem bil poslednji čas. Skrbel bom, da bo daleč od tebe. ŠTIRIINDVAJSETO POGLAVJE Gospod Benjamin s Slemenic je bil star dokaj let. Tudi bral je nekatero pismo in marsikateri testa- ment. Vendar si je mož v tej uri priznal, da enakega pisma in testamenta še ni imel v rokah. Čuden človek, čuden oče, pisalec tega pisma! Kakor ga ni mogel umeti v življenju, tako se mu je zdaj iz pisma videl nerazumljiv. Ali je mogoče, da ima tak človek kaj ljubezni do svoje krvi, svojega sina, ki mu z mrzlo, kratko besedo pove, da je njegova mati zavržena, ki mu razloži vse svoje grehe, ki ga na smrtni postelji pusti in se gre daleč na tuje obesit ali ustrelit! In vendar, če je graščak to reč po drugi strani ogledoval, moral si je pritegniti, da je imel ta čudni človek še precej veliko ljubezni. Zaradi majhnega vzroka — vsaj Slemeničanu se je majhen zdel — pustil je življenje, da ne bi nadlegoval sina; šel je daleč, da ne bi nadlegoval sina. Pa vse to bi bil lahko storil, da ne bi bil sinu zagrinjala odtegnil od skrivnosti, katera mu je morala vse življenje pravo veselje kaliti, kadar se je bode domislil. Zopet pak je morda bolje za človeka, če si zna to in ono razložiti, kakor če ostane neveden in v temi o takih rečeh, katere bi rad vedel, naj so potem dobre ali slabe. Tako je premišljal graščak, prebravši pismo. Kar je bral o umrlem desetem bratu, kar je videl v testamentu o Kvasu, vse se mu je zdelo čudno, ni skoro vedel, ali bere prav ali ne. Dolgo je vrtel pisanje v rokah, še enkrat in še enkrat bral in ni vedel skoro, kaj bi rekel Marijanu, kako bi ga tolažil. ,,Kaj čem zdaj storiti?" pravi Marijan. ,,Ničesar ne. Skušajte se razmisliti na druge reči-Delati je še čas. Slabi ste še in naj prvo se morate varovati. Ko bi bil mogel vedeti, da je pismo tako resnobno, ne bi ga vam bil še dal." „Razmisliti? Kako?" „Bo že kako, že! Ni tako hudo, kakor si mislim-Očeta res nimate, pa bodite preverjeni, da imate prijatelje, ki bodo storili vse za vas, kar je mogoče in kar potrebujete dejanja in sveta. Vsaj kar morem jaz, to vam je gotovo." Marijan seže graščaku v roko. „Morda ni po volji vašega rajnkega očeta, da sem tudi jaz bral to pismo, ki je gotovo pisano samo za vas. Za to pa ne skrbite. Vedel bom te reči sam. bi' cer pa vam svetujem, ne kažite ga nikomur več. Na dalje vam svetujem, da ostanete nekaj dni pri nas-Tu imate boljšo postrežbo ko doma in---------" „Doma nimam," pristavi Marijan. „Imate denar in domov je potlej veliko; pa o tem bova že še govorila. Tukaj pri nas imate nekaj drv ščine, kolikor toliko, in v zadnjem stanju je moro bolje za vas, da niste sami." Marijan je ostal na Slemenicah. Več dni se je graščak skrbno ogibal pogovor na peljati na te reči. Videl je, da se ni motil, ko je mis lil, da mladeniču žalostna vest ne bo toliko do. srca segla, da bi njegovemu še slabemu zdravju škodil _i_L! naš tednik od petka, 16. julija 1982 do četrtka, 22. julija 1982 1 ___________________________ petek, 16. julija: 9.00 Poročila — 9-05 Am, dam, des — 10.00 Latinščina ~~ 10.15 Angleščina — 10.30 Slon se m°čno moti — 12.15 George Gallup — 13.00 Poročila — 15.00 Ljubezen gospe Karoline — 17.00 Am, dam, des — 17.25 VVombli — 17.30 Matt in Jenny " 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pan-optikum — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sl|ki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kriminal XV — 21.20 Takšno ali takšno je življenje — 22.20 Šport — 22.30 Nočni študij — 23.25 Kriminal XY — 23.45 Poročila. SOBOTA, 17. julija: 9.00 Poročila — ■05 Italijanščina — 9.35 Francoščina ~~ 10.05 Latinščina — 10.20 Anglešči-— 10.35 Veselje nad glasbo — H.00 Klavn — 11.25 Arheologija svetega pisma — 11.55 Nočni študij — 3.00 Poročila — 15.40 Nastopač — 17.00 Risati, slikati, oblikovati — 17.30 Miper — 17.55 Za lahko noč — 18.00 vakrat sedem — 18.30 Dobre volje z glasbo — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 ^as v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Astr° show — 21.50 Šport — 22.15 sdnarodna prireditev 1982 v Lignano 22.35 Poročila. NEDELJA, 18. julija: 11.00 Ura tiska 15.20 Balduin — 16.45 Nils Holgers-®°n — 17.10 Don in Peter — 17.15 ehmka za otroke — 17.40 Helmi — 17-45 Klub seniorjev — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.50 port _ 20.15 Orlando Paladino — ^2.45 Šport — 23.00 Poročila. PONEDELJEK, 19. julija: 9.00 Poroči-a ~ 9.95 Am, dam, des — 9.30 Prosim * mizi — 10.15 Angleščina — 10.30 astopač — 11.50 Azijatski sloni — 2.35 Roke kvišku, mojster pride — 13-00 Poročila — 15.00 Bee Gees — '3.45 ASKO — zvezni praznik — 16.35 ^d večera do jutra — 17.00 Am, dam, es — 17.25 Točno glej — 17.30 Ne-°9 je bil... človek — 17.55 Za lahko oc _ 18.00 Človek in žival — 18.30 a' — 19-00 Avstrija v sliki — 19.30 s v sliki — 20.15 Šport ob ponedelj- ^SaPro,i,i - 2, 55 - g T® P EK, 20. julija: 9.00 Poročila — q Am’ dam> des — 9.30 Latinščina 11 sn45 An9leščina — 10.30 Balduin — __"V Nekam - 12.15 Klub seniorjev 2 V3'00 Poročila — 15.00- Ujetnik iz s .n 6 ~ 16.35 Poti literature v Altaus-OdH ~ Am, dam, des — 17.25 J °aja 2 miško — 17.55 Za lahko noč 18-00 Nečak iz Amerike — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Meščan, kmet in bankir — 21.00 Klekljarica čipk — 22.45 Poročila. SREDA, 21. julija: 9.00 Poročila — 9.05 Oddaja z miško — 9.35 Latinščina — 9.50 Angleščina —- 10.35 Kaj že mama ve o ljubezni — 12.05 Color clas-sics — 12.15 Meščan, kmet in bankir — 13.00 Poročila — 15.00 Kri in slava — 16.00 Sanje na črnem ledu — 17.00 Rdeči balonček — 17.30 Pinokijo — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Policijski inšpektor 1 — 18.30 Mi —- 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Roke kot žamet —■ 21.50 Poročila. ČETRTEK, 22. julija: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Latinščina — 10.15 Angleščina — 10.30 Če bi bili vsi angelci — 12.05 Možje brez živcev — 12.15 Cesta strun — 13.00 Poročila — 15.00 Vse za Anito — 16.30 Naša divja mačka — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Točno glej — 17.30 Slike naše zemlje — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pogled v lonec — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kakor pač Bogu ugaja — 21.15 Potovanje v preteklost — 22.00 Šport — 22.50 Poročila. PETEK, 16. julija: 18.00 Galerija — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Velike reke — 21.00 Oča-rujoča raziskovanja — 21.20 Politika ob petkih — 22.20 Lov na Komputer — 23.55 Poročila. SOBOTA, 17. julija: 17.35 Spoznajte melodijo — 18.25 Poletno gledališče — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki —- 19.50 Slučaj za ljudskega odvetnika — 20.15 Če vidim tvoje oči — 22.15 Vprašanja kristjana — 22.20 Jerry Cotton — 23.50 Poročila. NEDELJA, 18. julija: 14.00 Športni popoldan — 18.30 Okay — 19.30 Zgodovina dveh mest —■ 21.45 Apropo film — 22.30 Da ne bom pozabil vam pripovedovati — 23.10 Poročila. PONEDELJEK, 19. julija: 18.00 Perspektive — 18.30 Bonanza — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Deske, ki pomenijo svet — 21.05 Belo-zelena dinastija — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Aleksander, življenjski umetnik — 23.50 Poročila. TOREK, 20. julija: 18.00 Orientacija —- 18.30 Bonanza — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kaj sem? — 21.03 Dallas — 21.50 Deset pred deseto. SREDA, 21. julija: 18.00 Dežela in ljudje — 18.30 Bonanza — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kultura ob sredah — 21.05 Prizorišča svetovne literature — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Za hudiča — 23.00 Frankenstein — 23.45 Poročila. ČETRTEK, 22. julija: 18.00 Potovanje po Avstriji — 18.30 Bonanza — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Simpl-revue —- 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Klub 2. PETEK, 16. julija: 18.05 Poročila — 18.10 Radenci ’82: Plesni orkester RTV Priština — 18.30 Obzornik — 18.45 Pot v prihodnost: Komunakacijska sredstva v prihodnosti človeštva — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 C. Alvaro: Strah vlada svetu — 21.05 Ne prezrite — 21.20 Španske operne zvezde: Teresa Ber-ganza — 22.15 Spremljamo — sodelujmo — 22.25 Nočni kino: Poslikani človek — 0.05 Poročila. SOBOTA, 17. julija: 17.15 Poročila — 17.20 Bajeslovni Fittipaldi — 18.55 Naš kraj: Leše — 19.10 Zlata ptica — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Skadarlija — Stradun — Baš Čaršija — 21.45 Zrcalo tedna — 22.00 Ujetnik druge Avenije — 23.35 Poročila. NEDELJA, 18. julija: 9.00 Poročila — 9.05 Živ žav — 9.55 Ženske z obale — 11.25 TV kažipot — 11.45 Čez tri gore — 12.15 Kmetijska oddaja —- 13.15 Poročila — 16.15 Poročila — 16.20 Brasil special —■ 17.10 Športna poročila — 17.25 Komisar Moulin — 18.45 Opera narave — 19.10 Risanka — 19.23 TV in radio nocoj — 19.25 Zrno do zrna — 19.30 TV D — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Čez neprekinjeno črto — 21.00 Človek brez meja — 21.30 Športni pregled — 22.00 Gorsko-hitrostna avtomobilska dirka za JP — 22.15 Poročila. PONEDELJEK, 19. julija: 17.40 Poročila — 17.45 Čudoviti svet pajkov — 18.30 Obzornik — 18.45 Hit meseca — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Izsiljevanje — 21.25 Kulturne diagonale — 22.10 V znamenju. TOREK, 20. julija: 18.00 Poročila — 18.05 Zgodbe o prismukih — 18.15 Kitajska — 18.30 Obzornik — 18.45 Mostovi Hidak — 19.00 Knjiga —- 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Skupno — 20.45 Jean Christophe — 21.40 V znamenju. SREDA, 21. julija: 17.55 Poročila — 18.00 Gusarji kapitana Gancha — 18.30 Obzornik — 18.45 Akud Branko Krsmanovič — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Film tedna: Bog slon — 21.55 V znamenju. ČETRTEK, 22. julija: 9.00 Poročila — 9.05 Z godci in pevci v Logatcu — 9.35 Živ žav — 10.25 Šuhu in leteča princesa — 11.40 Pojo naj ljudje — 12.20 Poročila — 15.00 Pesmice z vseh vetrov — 15.30 Poročila — 15.35 Pokonci, Delfina — 17.10 Naše lastovke — 18.10 Ustvarjanje Titove Jugoslavije — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Glasbeni četrtek — 21.20 Težnost nič — 22.10 Poročila. PETEK, 16. julija: 18.00 TV dnevnik — 18.15 Plavica — 18.45 Telestart — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Čas ljubezni — 20.40 Poročila — 20.50 Povečava — 21.40 Nočni kino: Najboljša ženska mojega življenja. SOBOTA, 17. julija: 16.55 Moja rdeča kapica in maček bum-bum se v snu sprehajata po svetu — 18.00 Človek in pol — 19.00 Narodna glasba — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Radenci ’82: Plesni orkester RTV Sarajevo — 20.30 Poezija — 21.05 Poročila — 21.10 Človek in čas — 21.55 Športna sobota — NEDELJA, 18. julija: 14.45 Motodirke za VN Jugoslavije — 17.30 Glasbeno popoldne — 19.00 Velike razstave — 19.30 TVD — 20.00 Jazz na ekranu — 20.40 Poročila — 20.50 Bogastvo Rou-gonovih — 21.45 Cordillera Blanca. PONEDELJEK, 19. julija: 17.40 TVD v madžarščini — 18.00 TVD — 18.15 Lutkarski pogovori —- 18.30 Ljudske pripovedke — 18.45 Brandenburški koncert št. 2 — 19.00 Telesport — 19.30 TVD — 20.00 Znanost in mi — 21.00 Poročila — 21.10 Zabava vas Al Stewart. TOREK, 20. julija: 17.40 TVD v madžarščini — 18.00 TVD — 18.15 Otroška oddaja — 18.45 Prijatelji glasbe — 19.30 TVD — 20.00 Narodna glasba — 20.45 Čas podvigov — 21.55 Poročila — 21.40 Koncert zagrebške filharmonije na dubrovniških poletnih pripredit-vah, SREDA, 21. julija: 17.40 TVD v madžarščini — 18.00 TVD — 18.15 Padla z neba — 18.45 Narodna glasba — 19.30 TVD — 20.00 Srečanja — 20.50 Poročila — 20.55 TV drama. ČETRTEK, 22. julija: 17.40 TVD v madžarščini — 18.00 TVD — 18.15 40 zelenih slonov — 18.40 Dašenka — 18.45 Muppet show — 19.30 TVD — 20.00 Shrljive zgodbe. Petek, 16. julija: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Popevke na tekočem traku. Sobota, 17. julija: 09.00—09.55 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. Nedelja, 18. julija: 07.05—07.35 Duhovna misel — Naj pesmica naša darilo vam bo. Ponedeljek, 19. julija: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Iz ljudstva za ljudstvo: O nekdanjih mlinih ob reki Bistrici pod Peco — 2. oddaja. Torek, 20. julija: 09.30—10.00 Land an der Drau — Dežela ob Dravi. 14.10—15.00 Koroški obzornik — Zapojmo pesmico — Otroci, poslušajte! Sreda, 21. julija: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Za oddih in premišljevanje. Četrtek, 22. julija: 14.10—15.00 Koroški obzornik — „Triglav“ — Slovenski klub v deželi kengurujev. kar7* dobri naturi je v druščini kmalu pozabi Prenesel marsikateri drug v enakem stanju tak se mu Je kmalu utrdilo in ž njim preče n del Prejšnje veselosti. Xu2,Manico je govoril Marijan tačas precej velike dali* te^a graščak na tihem vesel, zakaj pove dob m*1? 7e PreJ> da je imel mož zraven vseh svoji pr r\ lastnosti tudi precej samopridnosti, in bil j jrr.ev^c Praktičen, da ne bi bil vedel, koliko veljav Sej3 , 6?3r na tem svetu. Všečna pa mu je bila m ti z a mu bogati Marijan utegnil vendarle postz e • Vendar se je tudi Kvasa domišljal in priznal p0 6 m°ral, da je zdaj majhno drugače sodil dedič estva na Polesku ko pred svojega učenika. ri k° bi bil skrbni oče vedel, kakovi so pogovc de/71 • ^arijanom in Manico, popustil bi bil pn kj r^v°iega številjenja. Marijan se je ravnal po uki k u §a Je °če v poslednjem pismu dal: ne bodi n Za Ur na Potu" Ker mu je Manica naravnost i KvVSelej °drekla, vdal se je in govoril je ž njo nov'fU ^ladeniču, ki je bil brez vsake globlje in stz težko*16 Strasta’ zlasti po zadnjih skušnjah to ni bil je d iv a’ Ce^° neb° veselje je naposled imel, ko m broto *Ca °kijubila prijateljstvo in je to njeno dc ie • P°vrnil, da je Kvasova pisma prejemal na sve lme in jih Manici oddajal. Kakih pet tednov je tako minilo. Marijan je skoro pozabil, da ni domač. Benjamin ga neko popoldne povabi, naj gre ž njim k nekemu sosednemu graščaku kaki dve uri od Sle-menic. Dasiravno ne posebno rad, vdal se je Marijan vendar, ker ni imel nobenega izgovora. Usedla sta se na voz in odpeljala. „Danes se morava zmeniti do dobrega,” pravi graščak po potu. ,,Ondan nisem hotel z vami o rečeh govoriti, katere vam gotovo le neprijetne spomine bude, zlasti zato ne, ker ste bili še slabega zdravja. Zdaj ste se okrepčali in mislim, da ste se že tudi privadili in vdali v to, kar je in drugače ne more biti. Jaz mislim, da se vam bo treba ozreti za kako domačijo. Polesek morate tako prepustiti Kvasu. Dobro pa je in najbolj varno, da svoje premoženje kam založite, to je da kaj kupite. Bog obvaruj, da bi mislili, kakor bi se vas jaz ali kdo drug naveličal v naši hiši, temveč radi vas imamo vsi kot sina in pri nas ste lahko, kadar in dokler hočete. To pa boste sami sprevideli, če kaj pomislite, da je prav, kar vam svetujem." Marijan pobesi glavo in molči. „Kaj mislite?” vpraša Benjamin. ,,Vi me domislite, da moram po očetovi želji iti od tod. Pa kam čem iti? Zares, to mi je težko. Tukaj sem ljudem in kraju vajen, drugod se ne bi mogel privaditi," pravi mladenič. ,,Saj vam ni treba bog ve kam iti. Oče vam ni določil doklej. Če kupite dve uri od Poleska kako domačijo, niste več na Polesku. In jaz ne vem, zakaj bi daleč hodili; niti ne urnem, zakaj vam je vaš oče ta svet dal. Gotovo je, da je to ena njegovih čudnih želj, za katero ni imel nobenega imenitnega vzroka. Česar se je bal, da bi namreč tista pisma v tretje roke prišla, to se ni zgodilo. O njem tukajšnji svet ne ve ničesar. Tedaj so vsi njegovi razlogi spodbiti in brez vsake vesti lahko mislite, da je njegovi volji ustreženo, če storite, kakor vam jaz pravim.” Marijan zopet nekaj časa ni odgovoril. „Kvasu moram Polesek prepustiti. Kadar boste hoteli in utegniti, naredila bova pisanja, kar jih je treba, da se mu pošljejo," pravi potem. ,,To ni mogoče. Vi niste še dovolj stari in skazati ne morete, da ste očetov dedič, če pisma ne pokažete, česar pa gotovo ne boste storili. Za zdaj ne morete na svoje ime ničesar kupiti, ničesar oddati. Čez tri leta pak, ko očeta ne bo nazaj, lahko ga razglasite za mrtvega in potem boste delali na svoje ime." ,,Kako! Jaz sem že Kvasu pisal, da je Polesek njegov, in sem mu poslal, kar sem dobil za letošnjo najemnino." ,,To me prav veseli in je pravično. Tako lahko delamo ta tri leta in potem se reč popolnoma uravna. Vse to bom jaz preskrbel, če hočete. Tudi če boste kaj kupovali, delal bom jaz za vas?" (Dalje) 8/šport/kronika ■t 111 Ingš tedniki Farni mladini Globasnica in Pliberk sta vabili v nedeljo, 10. julija, na nogometni turnir Katoliške mladine. Turnirja so se udeležila moštva iz Šmihela, Doba, z Blata in iz Globasnice. Najavljeni sta tudi bile moštvi iz Pliberka in Št. Primoža, na žalost sta pa v zadnjem trenutku odpovedale in se udeležile v Šmihelu nogometnega turnirja ZSM, ki je svoj nogometni turnir pozneje najavila kot Katoliška mladina. To ponovno priča o slabi koordinaciji koroških slovenskih organizacij. V prvi igri turnirja sta se pomerili moštvi KDZ-Blato in farna mladina Globasnica. Huda vročina je spominjala na svetovno nogometno prvenstvo v Španiji. Moštvo KDZ-Blato, ki je imelo v svoji sredini nekatere igralce Slovenskega atletskega kluba, je po pol uri že vodilo 2:0. Zgle-dalo je, kot da bi bila igra že odločena. Na žalost pa so pri KDZ-Blato tako imenovani „profesionalci" pričeli igrati na svojo lastno roko, kar je borbeno moštvo iz Globasnice takoj izkoristilo in v najkrajšem času se je glasil rezultat 3:2. Ponoven dokaz, da v nogometu ne morejo zmagati posamezniki, ampak le celotno moštvo. Nato sta igrali moštvi Banda Dob in Šmihel. Že kmalu se je izkazalo, da so v moštvu Šmihela bolj izkušeni igralci kot pri Dobu. Kljub temu pa so bili igralci Doba ..neprijeten" nasprotnik, saj je bil rezultat polčasa 0:0. Nazadnje pa je odločila boljša kondicija Šmihelča-nov, ki so zmagali 4:1. Banda Dob je zastrelila tudi enajstmetrovko. V kratki pavzi so se igralci okrepčali pri Šoštarju v Globasnici. Višek športnega popoldneva pa je bil seveda dekliški nogomet. Napeto igro med globaški-mi (trenirata jih Jenšac Jurij in Sadjak Štefan) in pliberškimi (trener Marko Trampusch) dekleti si je ogledalo precejšnjo število gledalcev. Borbeno igro bi lahko v posameznih fazah primerjali z ameriškim »ragbi-jem“. Tehnično boljša pliberška dekleta so že kmalu vodile pre-prečljivo 4:0. Globaška dekleta, ki so šele v drugem polčasu pričele dobro igrati, so nenadoma zadele dvakrat v črno, kar je bil tudi končni rezultat (4:2). Pliberška dekleta pa so prikričale v kabine: „Zmaga je naša!" Sledila je igra za tretje in četrte mesto med KDZ-Blato in Bando Dob. Izmučeni igralci so tudi v tej igri pokazali lep nogomet. Moštvo KDZ-Blato pa tokrat ni podcenjevalo nasprotnika. V hitri igri je premagalo Bando Dob 5:2. Kar štirikrat je zadel v črno igralec SAK, Miha Kreutz. Finale se je torej glasil: Farna mladina Globasnica proti Šmihelu. Globašani so'se borili do zadnjega in premagali tehnično izvrstno moštvo iz Šmihela 2:1. Koncert ansambla Lojzeta Slaka Prireditelj: SPD „Srce“ v Dobrli vasi Kraj: samostan v Dobrli vasi (ob slabem vremenu v avli glavne šole) Čas: četrtek, 22. julija 1982, ob 20. uri Naš športni reporter | Jurij Perč Svet nogometa ima po 52 tekmah novega kralja, ki se je minulo nedeljo kronal v zadnji tekmi proti Zvezni republiki Nemčiji. Ako bi kdo pred svetovnim nogometnim prvenstvom v Španiji trdil, da bo „zlati kelih“ osvojila nogometna reprezentanca Italije, bi se mu svet verjetno smehljaj in ga ne bi jemal čisto resno. Celo trener naših sosedov, ki so osvojili zlato, je dejal, da bo Italija, če bo imela vsaj malo sreče, premagala Argentince, o tem pa, da bi Rossi & Co premagali Brazilce, se Be-arzotu niti sanjalo ni. Prišlo je drugače. Italijani so vrgli iz tekmovanja Argentino, vrhu tega pa še Brazilijo, ki se je morala skupno z Argentino posloviti od Španije že predčasno. Svet nogometa je bil zbegan, novinarji niso našli pravih besed, govorilo se je o napakah Brazilcev, ki da so odločile tekmo med Brazilijo in Italijo. Najboljši, najlepši in vse naj... nogomet Brazilcev se je spotaknil (temeljito) ob enajsterici „penzioni-stov“. Judi italijanski tisk je pred svetovnim turnirjem pisal o italijanskem moštvu, ki „med vrhunskimi nogometnimi moštvi nima kaj iskati". Bearzota so kritizirali na vse mogoče načine, ko se je odločil za „ st aro gardo". Ko je vpoklical tudi Rossija, ki ga je italijanska no- gometna zveza izključila iz tekmovanja za dve leti, je moral trener slišati in prestati najhujše očitke, tudi groženj ni manjkalo. V nedeljo pa, ko so naši sosedje pobili roge visokonosnim Nemcem, je Bearzot naenkrat najbolši trener, Rossi pa najboljši napadalec sveta. Kdo bi si mislil, da bo Italija po zelo slabih tekmah v prvem delu turnirja, segla po zlatu? Kdo bi si mislil, da bo Nemčija prilezla v finale? Kdo bi si pred tednom dni upal trditi, da bo izpadla Brazilija? Gotovo bodo strokovnjaki še dolgo časa diskutirali, če je svetovni prvak 1982 zares najboljše nogometno moštvo. Prav , gotovo Italija ni bila „predvide-ni“ svetovni prvak. AH so naši sosedje zares najboljši nogometaši na svetu? Tega bi si sicer ne upal trditi, na vsak način pa moštvo, ki premaga svetovnega prvaka iz leta 1978, Argentino in trikratnega svetovnega prvaka Brazilijo ter v finalu dvakratnega svetovnega prvaka ZRN, zasluži največje odlikovanje. V Španiji ni bilo enajsterice, ki bi odigrala vse tekme zadovoljivo. Med ta moštva šteje tudi Italija, šteje posebno še Zvezna republika Nemčija, ki je komajda zlezla iz enega kola v drugo. Naslov svetovnega prvaka si je priborila enajsterica, ki si je najboljše razdelila svoje moči, enajsterica, ki se je stopnjevala iz tekme v tekmo. Prav gotovo pa tudi razdelitev skupin ni bila najbolj posrečena. Kajti Argentina in Brazilija sta morali tekmovati med sabo, torej je bilo že pred tekmovanjem jasno, da se bo moralo eno od odličnih nogometnih ekip predčasno posloviti. Tako je bilo izhodišče. Italijani so prekrižali tako Brazilcem kot tudi Argentini vse račune, s tem pa so napravili tudi organizatorjem veliko uslugo, saj je bila skupina z Brazilijo in Argentino zares nesrečno izbrana. Novemu „kralju nogometa", Italiji, je treba čestitati k velikemu uspehu. Kralj nogometa — Italija 15. julija 1982 Ob robu povedano ... Badlpajsarija in nova maša V nedeljo je bila v Selah nova maša in prišlo je naroda, skoraj kot listja in trave. Ljudje niso prišli na kako demonstracijo ali manifestacijo. Prišli so, da bi skupaj z novomašnikom praznovali ta veliki dan in se z njim poveselili. Del množice je našel prostor pod Mažejevo lipo in tam sledil bogoslužju. Krajevna žandarmerija z avtomobili ni imela veliko dela, ker so vozniki disciplinirano pustili vozila na parkiriščih. Oba selska žandarja sta bila v službi. Eden od njiju, starejši in zelo razvpit, pa je očitno menil, da mora tudi svoje prispevati. Samo, njegov prispevek je bil vse kaj drugega kot to. Med mašo je začel — ime žandarja je uredništvu znano —- zmerjati navzoče vernike in začel nemško, ker se slovenščine po tolikih letih službovanja v Selah še ni naučil — spu- ščati izjave kot: „Vsi, ki so danes tu, so izdajalci domovine." „Naj gredo čez Karavanke h Titu" in podobno. Pravijo, da taki in podobni izpadi tega žandarja niso kaj posebnega. Treba pa se je le pobarati, kaj je oseba s tako gnusno in sovražno miselnostjo zgubila v tako odgovorni službi. Zakaj spuščajo takega uradnika nad ljudi. Če je bil pijan v službi in v uniformi, potem naj ga pokličejo na zagovor. Če pa je zlorabil novo mašo za hujskanje, tako proti slovenski narodni skupnosti in proti Cerkvi, in vse to v službenem času, ga je pa nemudoma treba odpoklicati. Takih varuhov reda ne potrebujemo. Kajti medtem ko je on zmerjal ljudi, je njegov predstojnik urejal promet in vzorno vršil svojo službo. Pregovor pravi, da vsaka stvar dozori! Tudi tu je mera polna. trn Kot stari petelini Sobota, 10. 7. 1982. Ob 9.20 uri dopoldne. Na celovškem kolodvoru, „Schalter“ 2. Dva mlada turista, ki ne znata nemško, sta želela kupiti vozovnico. V francoščini. Uradnik ju ni razumel. Očitno zna samo nemško. Poslal ju je v prostor, kjer posredujejo razne informacije. Tu so le uradniki, ki obvladajo poleg nemščine še kak drug jezik. Ko sta se mlada fanta poslovila od „Schalterja“, se je uradnik, ki očitno zna samo nemško, zelo nakuhal. „V Avstriji naj govorijo nemško, kam pa pridemo drugače" — tako je dejal svojim kolegom. In se je pri tem smejal, smejal se je naravnost škodoželjno. Verjetno se mu je zdelo, da je zelo pameten. Da delajo pri avstrijski železnici, predvsem v Celovcu oziroma na Koroškem, razni »pamet-ni“ uradniki, ni nič novega. Dobro se še spominjamo, kako znajo zapirati okenca, če slišijo slovensko besedo. Kako nervozno znajo gledati dijake, ki se poslužujejo slovenske materinščine. No, v tem primeru »enojezični" uradnik ni zaprl okenca. »Zadovoljil" se je s tem, da je oštel mlada turista, kajti: »V Avstriji se govori nemško!" Znano je, da je avstrijska železnica draga. Isto velja za njene uradnike. Zato se skuša vodstvo avstrijske železnice prikupiti državljanom s pozitivno, prijazno propagando. Mar tudi z dragimi uradniki, ki se nakuhajo kot stari petelini, če jih ne prosiš za vozovnico po nem- DAROVI ZA TISKOVNI SKLAD Reimund Grainer, Podroje 50.—; Josefina Jenschatz, Globasnica 20.—; Stefan Sadjak, Globasnica 20.—; Marija Smrečnik, Globasnica 30.—; Fric Hudi, Globasnica 50.—; Štefan Koren, Večna vas 20.—; Peter Hutter, Večna vas 20.—; Franc Hafner, Večna vas 20.—; Janez Fračko, Večna vas 20.—; Ana Dlopst, Večna vas 20.—; Franc Fera, Večna vas 20.—; Marija Dlopst, Podgora 20.—; Albin Vauče, Letina 50.—; Marija Telič, Letina 20.—; Jože Partl, Bistrica 50.— Franc Vrhnjak, Dvor 20.—; Johan Korešnik, Bukovje 20.—; Tomaž Ni-mec, Plešivc 20.—; Johan Ogris, Kotmara vas 20.—; Jožko Pak, Tra-besinje 20.—; Katarina Leutscha-cher, Kotmara vas 20.—. Počitniška delovna akcija Katoliške mladine V počitniških mesecih (od 20. julija) bo izvedla Katoliška mladina na Žili delovno akcijo. Popravili bomo staro župnišče, ki naj bi potem služilo kot mladinski center v Zilski dolini ter kot kraj srečanja in izobraževanja. Če imaš čas (tudi samo en dan), veselje in če hočeš spoznati tudi Zilsko dolino, si prisrčno povabljen(a) k sodelovanju. Prijavnico oddaj pri Katoliški mladini (Viktringer Ring 26) ali jo pa pošlji meni na naslov. Urban Popotnig Zilska Bistrica 16 9613 Feistritz a. d. Gail Podrobnejše informacije dobi vsak posameznik, če se prijavi. Prijavnica za počitniško akcijo na Žili Ime:........................................... naslov:......................................... telefon:............................. najbolj bi mi ustrezal čas od............... do Prevozno sredstvo □ si priskrbim sam. □ bi potreboval.