i
i
“Prosen-astronom” — 2010/6/16 — 14:06 — page 1 — #1 i
i
i
i
i
i
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje
ISSN 0351-6652
Letnik 17 (1989/1990)
Številka 4
Strani 214–216
Marijan Prosen:
ASTRONOM IZ LJUBLJANE
Ključne besede: astronomija.
Elektronska verzija: http://www.presek.si/17/994-Prosen-Perlah.pdf
c© 1990 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
c© 2010 DMFA – založništvo
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali
posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-
ljeno.
. .'-''----I'''-,'\'l~lIITll /0 ~, '
. ,'~ "'-" 'j~ r L" <>,
ASTRONOM IZ LJUBLJANE
Slovenci se lahko pohvalimo. da smo imeli pred Kopernikom (+ 1543) vsaj
tri. pred Keplerjem (+ 1630) pa vsaj pet astro nomov. ki so se s svojimi deli
bolj ali manj uveljavili v tedanji zahodni in srednji kulturni Evropi. O štirih
ast ronomih, posebej o razumniku in polihistoru (vsevedu) Andreju Perlahu .
pišemo v rubriki Novice v tem Preseku . o petem , katerega št iristoletnica
smrti pot eka prav letos . pa bomo tudi spregovorili v tej številk i. To je Jakob
Strauss . po izobrazbi sicer filozof. fizik in zdravnik. ki pa je post al najbolj
znan po astronomskih delih.
J . Strauss se je rodil 1533 v Ljublja ni. Bil je meščanskega stan u. Na
Dunaju je kon čal filozofsko fakulteto in 1558 post al magist er fi lozofije. Že
naslednje leto je kot redni profesor za čel predavati fiziko na dunajski univerzi.
Ni znano. kdaj in zakaj je prenehal s predavanji . Najbrž ga je zanimanje
za naravoslovje usmerilo v študij medicine. ki ga je zaklju čil v Padovi. kjer
je 1565 iz medicine tudi doktoriral. Spet ne vemo. kje se je doktor in
magist er J.-S. -Labacensis Carniolanus (Ljubljanski Kranjce) zadrževal do
svoje nastanitve v Celju. kjer je živel od 1571 do svoje smrti 1590 in deloval .
kot št ajerski deželni zdravnik .
Ze kot štud ent se je Strauss močno posvečal astronomiji. ki so jo na
Dunaju marljivo gojili. med njimi tud i naš rojak Perlah . Z astronomije pa se
je Strauss ukvarjal tudi pozneje . ko je bil zdravnik. vse do svoje sm rti.
COMMENTARIA '
EP HEMER IDVM CLARISSIMI VI• •
RI D.AX DR EL PERLA-CMII STlRl , ).1E01 .
CAF..Ui.T I S D0CTO k J ~ , A C TS ~(" An l:. ·
mi:lVi;:nncnliOrdiruoj quondarn.MJ.Ulcm.ui•
ci, ad vfirm f1: udio(omm jcJ, fidditcr con-
fa ip:J.,ve~ulfq; :ab(q. P r.t'ccptO:CC)Cl
fQulcdionotmcQ riadc
sn en ec
p,,{..i: .
•
/~:~~.:, ..
h..·~·r;, ·\
J l". \ ' , '. '
\ K!~ i.' l 'tt: .,;,
"~~:; ':~;;,/
C..n.:;'~:ti.f ;,s P~JO':{:;I~ft; ,.\lif.. .\.~"'.
r: .."i,' ;,sb~· 'Ij· I\'ol~ ,>:,.- ~ .
Slika 1. Naslovnica Strau sso ve
k nj l21ce z opisom opazovanja velike-
ga ko m et a 1577 . Edini Izvod knj l21ce
hran i dunajska univerzitetna k njtz n t-
ca .
v. ,. .... .... ,,, A VfT ll. •.~~
" , ~"d;,:j,.H l: ;::iJi;,; \ Act..il.••
•Anne '>l . D. l~ ·.
215
Glavno in tudi najzanimivejše Straussovo astronomsko delo je latinsko
napisana knjižica Opis novega in čudežnegs kometa. ki je ze čel svetiti v tem
1577. letu . četrtegs dne pred novemb erskimi nonami (to je 2. novembra) . Ta
komet je bil najsvetlejši komet 16. stoletja. Knjižico so natisnili v ljubljanski
tiskarni Jan ža Mandelca še istega leta . ko se je pojavil komet (slika 1 in
slika 2). Kljub astrološkemu gledanju na pojav kometov (to je. da so kometi
zlovešča znamenja . znanilci vsega slabega - prinašalci bolezni. vojn. potresov
in drugih naravnih nesreč in nadlog. kar vodi v splošno ' uničenje sveta) .
moramo o vsebini knjižice povedati. da se je Strauss lotil raziskovanja tega
kometa na povsem znanstven način . Določil je lege kometa med zvezdami
in ocenil njegovo relat ivno oddaljenost od Zemlje (v primeri z oddaljenostjo
Lune od Zemlje). Ugotovil je. da gre za vesoljsko telo. ki se giblje v večji
odd aljenosti. kot je od nas oddaljena Luna. To je bila za tedanji čas izredno
napredna misel. saj je bilo med znanstveniki še vedno trdno vsidrano prasta ro
mišljenje iz antičnih časov . da so kometi optični pojavi v zemeljskem ozračju
(kot je npr. mavrica). Tudi danski astronom Tycho Brahe je iz opazovanj
ugotovil. da se veliki komet 1577 giblje v večji
Slika 2. Navidezno olbanje komet a 1577 med zv ezdami; po Tha dduesu
Hacsclusu . P raoa 1578. Komet se j e pojavil na severnem nebu. B il j e eden
najvecj th komet ov vseh ča s o v. Opazova li so oa od novembra 1577 do j an uarj a
1578. Ra zvil je ve č kot 20 0 dole rep. ki j e secal od ozvezdja Strelca do
K ozorooa.