Poštnina plačana v gotovini. Cena 2 Din. Avanti... Leto II. V Celju, dne 13. marca 1927. (Glej tekst na strani 56.) Kronika. 52 Nadin: Vlade: Devet dni al’ deset B’li srno na vlad’ Pa kriza nam spet Sega na vrat . . . Predsednik: Kot Ahasver, popotnik večen Uzunovič je tečen: Bi rešil rad svoj vrat Kot vsakokrat! Po predsedniški stolici še vedno Rad bi se zviiral In Jugoslav’j.o bedno B’ rad komandiral. Radikali: Propadajo, ker vsak Rad postal bi II. Baja, Radikalov prvak In portir vladnega raja. Študentovska: Kaj trpel boš muko? Radi kljuk se raje Obesi na prvo kljuko! Radio: Natakni slušalko In posluhni malko: Čul boš grom topov In novico: v penzijo Gre Društvo narodov. Tempom mutantur. Minul je pust, nastal je post; Marsikje akviziter Odslej bo stalen gost. Mussolini pravi da: Preveč nas je na naš kas. Lahko zato povsod vtikamo nos. Imamo zakon Proti nerodovitnosti braka. Torej kaj nam naj bo Za enega ali dva vojaka??? Z era. V starih časih j.e imela pravica zave¬ zane oči, 'torej je bila slepa — kako je mogla pravično soditi? Sedaj so ji odvezali eno oko in so ji dali lepše ime: korupcija. Ponekod ji pravijo tudi protekcija i. t. d. To pa je napačno! Ona je in ostane pravica, če tudi se, je nekoliko modernizirala! Zera. Želja. Oče reče svojemu sinu: Poslušaj, malček; za praznike nas obišče štor¬ klja in ti prinese seboj darilce. Ali že¬ liš bratca ali sestro? Potem govorim z mamico.« Sinček: »Veš kaj\ papa! če je štor¬ klji in tebi vseeno in če tudi mamica, nima nič proti temu, potem bi najraje imel lepega konjička.« Naša inteligenca. Trikrat blagor naši domovini; čast in slava, vsem inteligentom — stebrom njenim ... To so Slave sini, spadajoči k »boljšim regimentom«. Bele roke, rokavice svilne . . . Bog ne da ji, da bi se umazale! Fraki in cilindre na obilne ude, glave bistre — o vseznale. Pollne kupice, kosila, mastna, praizna srca, duše, lena volja — a povsodi prva mesta častna: to so jim vsekdar »kulturna«,pol ja. Mastne plače v g izda vem brezdelju, in prezir, posmeh vsem nižjim slojem, valjati v nenravnem se veselju s farizejstvom skritim v srcu svojem. To so vsa načela in dejanja naše »vzvišene« inteligence . . . Zlata doba,, lepa kakor sanja čaka — blagor nam! — še vse Slovence. Trikrat blagor tebi, domovina! Glej, inteligenca duhovita, ljuto se bori za — dobra vina, mastne plače in sploh za, —. »korita«. -«! Ne zdravnik Hrček: »No, kaj ti" je zdravnik prepovedal delati, da se že več dni sprehajaš po ulicah.?« Smrček: »Ne zdravnik — ampak moj šef.« Ml. A’ iti pare mu ni zapustila. A. »Zakaj se pa tako kislo držiš?« B. : »Pred nekaj dnevi je umrla bogata teta, pa mi ni niti pare zapu¬ stila,« Ml. Strie Franel. Velecejneni kolega! U zadnem pismčki srn dobu proš¬ ta deb se mdva tikala. Dober, zakva de se kot stara znanca im prjatla nab ti¬ kala midva! Bo sej tist Nacek s Prle¬ kije ki me u Muhah krega vedli, de na more kar tko kukr bi reku našga sl&v- nga prjatlstva ajigentlih razbt zde j k sva per tu. Pa, kva sm že hotu rečt, nej le pi¬ šejo Nacki ud kuhajna žgancov in ud fabricirajna punarjenga vina, sej kot zanikan kmetje tko druzga na vejo. Midva mava na kej druzga mislt in pred uči cegnemih čitavcov s pra v t use ta glavne znanost, kukr na primer tek¬ me, pulitka, filme, dohtarija in še marskej, kako se nam po mesteli gudi in kako zvemo, če bo pa naš list al caj- temige pisale ud žgancai r , bo to zanimal kvečjemu moja ta stara, ne pa visoka mestna telegenca, kjeri prpadama mi. — Pa prav Nacek d"e sam šimfam. Se preč vid, kako je zanikan, k nave, de doms usak puš-ten' im. z obrazu človk šimfa čez use, kar je šimfajsna vreden. A ne žvema u tašnih oajtih, de inorš šimfat? I t Uprašov sme, koko je kej pr nas duma? Cist dober drgač, če nas nab blo talk kukr nas je! Mal gnarja, pa ve¬ lik gobcev za žrt, kso zinir lačn! Sej nab poigruntov kok nas je, pa čeb iri ure skp gruntov! Čeb štev naše grile, ruše in Švabe, ki nam pumagaja jest. pa še nas zravn. nas nab sestev do druzga leta. Samih Idi z nevmr j oča du - š'a nas je pa dvejsett. Na vsak posti > pe¬ ni« pu dva, ne en posti štir, pa nas glili puluviCa še na tleh spi. Uporne k moja tastara menaža talajo, puzabjo še zmir za dva al tri stalat, pol zmanka;, čeprav je menaže tolk, de monn zju- trej ud šesteh do sedmeh sam vuda nost za župca, krampirček in repca. In kadar gre moja taistara na plač, gresta še dve punce ž njo, pa morjo še trije naprot jet du Šemtjiakopske cirklei, drgač na morejo vsega na en pot dam 53 zmest. — Pa nebeden meče umrt. Čeh kjerga pank rta u zid zaihriisov, de bsi glava razhov — 'a misleš deb s j o'? Kaj pa! Dva cela pankrta b nazaj pršla, no en sam! Jest sm tavžntknat gor na magi- stnat prašna, dav, deb mi nakazal kje kokšn skret, de bse kje umaknil z moja tastaira, deb se naš pamkrti ?ohka uže 1 - nil — pa se neben še na zmen! Zatu sm zdelov načrt, deb u naš kuhn z dil lia- redu še en štuk utdlzgorej, pa bi gor use ta majhne pankrte zmetal, de nab bl.ii zmiiir pud nugam. Udspodej b bli mi, ta velk, ma dilah zgur pa smrkovci, Al smpuzabu, deb blimita.spud mokri, k hi pamkrti lulal pa kalile prevračal odzgur — pa župce b blo prveč in sla¬ na bi bla hudo! — Pumoč je še bi' dnejn kt čezdan. U kuhn, kjeder sp ima s ta- staro, spit zravn še pet al šest patfikrtov na cujmali kso znesene iz vseh St: rh vetrov, pud miza, na miz, na skrinj, pud postla, u uziičkih spe ja in čeli bi v kjer tko mejčken, bše u ladle ud inize zlezu. Kuhna je pa mejčkena in pu zini pu noč sešema ciljne in plenice u mej, pa ti pamkrti zvečer tak prah vzdignejo kse ravsajo in kavsajo, de je pol v.s veš zamazan bi kt pred prajmam. Ja tok je teli pamkrtov, die nimajo ta stara, k pridejo včas punoč z železnco z Dulen- skega, kam pustavt purmaiičkov, zajč¬ kov, pisk in kure, pa morjo pred pu ure pankrte prekladat, de nardijo pro¬ stor za žvalce. Jest sm pa že reku, de nej zvali kam drgam pustavlajo, drgač se bo včas še kjera zadešila, kjer ni dost zraka za njo. Deb mel pa vrat« udprte tu še za guvort ni, zakva pa pot kurim s k cimam du emajsteh, de nam je bi topi. Pa tud — ta najmanjš pan- krtek bse prehladu, kje revček star ko- mej štir mesce in je tud brez tega zmir bulam. Kva b pa reku mesten fizikat, čeb otrok pu naš nemarnost se prehla¬ du in umno? Kjer je že ura pozna, ti bom dragi kolega drugbrt še kej> povodov ud moje familje, k se ma, drgač dober, sam tko nekam čuden betežen, shi iti zelen srna vsi. Pa bo že bul, sej berem, de puvsod ldje bulehajo ud španske in gripe — pa tud jest na miomi pomagat! En prisrčen komplement sprejmi od sojga prjatla Francki. Muhe filozofirajo ... Jugoslavija je zelo moderna dr¬ žava, ki povsod napreduje. Napredek se vidi n. pr. pri dijakih: Lansko leto so dobili »delavske knjižice«, letos »dinstmainske kape!«, kmalu bodo še »fasadi« škornje, obleko, da jih bodo potem lahko izpostavili v menažeriji. * V nekem gledališču se je zgodil pred kratkim vesel dogodek. Pri neki predstavi je bila navzoča tudi gospa Gimfbara. Med odmorom je jedla bon¬ bone. Nenadoma ji pade bonbonijera iz lože v prvem nadstropju na tla in iz nje se vsujejo mesto sladkorčkov — kuhani fižoli. $miki. * »Kako izgleda sedaj gospod Be- bernik?« »Dollg in suh je, da bi lahko pre¬ nočil v klarinetu.« Snu ki. 4 »Veš kaj je novega?« »Kaj?« »Da bodo v predmestju napravili novo pokopališče — radi zdrave lege.« * Ali toliko zaupam kako tajnost gospodični Mili?« »Seveda. Ta molči kot kura, ki je znesla jajce.« Šrutki. * »Dragi oče, rad bi pustil svoj jiu- ridičnil študij, in se posvetil muziki. « — »Dobro, toda na moje dvorišče mi ne prideš igrat.« S nitki * Mož: »Glej stara, oni sod. ki se gu¬ ga na vodi kakor . . .« Žena: » . . . kakor ti vsak večer ko greš iz gostilne domov.« Ml. Izredna kavarna. Gost: Za Boga kakšna je ta Vaša kavarna? V kavi servirate muhe, a onih za brat pa nimate! 54 Z našega muholovca. Tudi pravilno. Potnik Bolte stopi k pod Prešer¬ novim spomenikom stoječemu postre^- ščku Ogrinu in ga prosi, da naj mu nese tri malte kovčke v Moste. »Zakaj pa ne gospodi«, mu odvr¬ ne postrešček Ogrin. »40 dinarčkov mi boste dali za to.« »Kaj, 40 dimariokov?« se začudi potnik Bolte', »to je pa vsekakor preveč; od tukaj do Most.« »0 ne, gospod«, pristava postre¬ šček, »od tukaj do Most samo 20 dinar¬ čkov, ker moram pa priti semkaj nazaj, pa 20 dinarčkov. Saj Vi tudi plačate vozno karto: če se peljete iz Ljubljane v Piiibenco. plačate za tja, če se pa pelje¬ te nazaj, pa plačate zopet za nazaj. Policijska prepoved! Kajenje blizu fijjakerskih konj je strogo prepovedano, ker so konji tako suh k da se lahko vžgejo! Brezupno. Urednik (vrže poslani mu rokopis v koš, ki pa pade zopet iz njega): »Ta¬ ko torej, niti koš te ne.sprejme! Kino plakat (z velikim napisom): »V večnem mrazu 1 «, spodaj pa napisa¬ no z drobnimi črkami: »Za centralno kurjave poskrbljeno. « Ml. Dobro povedal. Pametna misel. Mlekar in mlekarica sta nosila zo¬ bozdravniku mleko. Ker je imel pre¬ malo pacijentov, jima ni mogel plačati mleka. Ko jima n.a ponovno opozorilo ni mogel' plačati, je rekla žena veselo: »Dobro misel imam.. Mleko si bova na drug način izplačala. Popoldne bo¬ va prišla zopet sem, ter si bova diala vsak po tri zobe izdreti.« Ml. Primarij. A. : »Zakaj se drži mladi zdravnik tako kislo?« B, - »Edini pacijent mu je izostal.« A. : »Tzoistal? Zakaj pa?« B. : »Zbolel je.« Ml. Eujant terrible. Mala Emica: Mama, ali znajo vsi angelčki leteti? Mama: Seveda, Emica. Erniica: Ali zna naša sobarica Ančka tudi leteti? Mama: Kako ti pride kaj takega na misel? Emica: Veš, papa ji pravi »moji angeljček«. Mama: 0, boš videla, kako bo le¬ tela! Triindvajsetkrat je poskusila. Almira (reče žalostno kuharici)' »Micka, vi ste oseba, s katero se da go¬ vorit. Ali veste kaj je nesrečna lju¬ bezen . . .?« Micka: »Oh — to sem že trimidvaj- setkrat občutila . . .« Ker ima marelo . . . Dedek: »Janezek, zakaj pa se jo- češ?« Janezek: »Včeraj sem dobil novo marelo. deževati pa noče.« MI. Beračeva molitev: Učitelj: »Pomnite dobro, ni vse zlato, kar se sveti! — No, Mihec, povej mi tak predmet!« Mihec: »Vaš nos, gospod učitelj.« Razumljivo. A. : »Ali že veš Pepe, da je gospod Tavčar pred nekaj meseci vmrl?« B. : »No, ja, hvala Bogu, bodem vsaj kaj »poverbaili«; saj sem malo bil z njim. v »žlahti«; no, pa tudi bogat je bil.« A.: »Kdo ti je pa to natrobil, da.je bil bogat, ter da ima dosti denarja. Le ne verjemi ljudem. Le posluš. V »caj- tengah« sem bral, da so ga pokopali na državne stroške; no vidiš, Pepe. to je bogastvo. Ha, ha!« Otroško. Teta. je prinesla mafernu nečaku za Miklavža nekaj piškotov in bombonov, po katerih je poželjivo hlastnil ter jih začel v usta mašiti. »Kako se pa reče«, ga pokara ma¬ ti, »ako se kaj dobi v dar?« »Se!« je odgovoril nečak, oziroma sinek.. Ob sklepu šolskega leta. Mati: »Že zopet si prinesla talko slabo izpričevalo domov. Ivanka! Joj- mene, kako bo ata hud.« 'Ivanka: »Imaš prav, mama! Zad¬ nji čas je, da gre ata k učiteljici ter jo ozmerja, ker mi dela tako slaba izpri¬ čevala!« h/e/ar. »Moj dragi Jezus, marredii, da do¬ bim na loteriji stotiboč dinarjev. Ob¬ ljubljam ti, da bom dal polovico siro¬ makom, a če mi ne verjameš, daj mi samo petdeset tisoč.* Ml. Pogovori. »Kaj sodit* © gospej Končič?« • — »Neznosna je, a to j« tudi urjena edina, napaka«. S trnki. V vojni. V vojni je naletel Ara Malenovič do nemške patrulje. »Tkmolite, ste-li t-i »eroaanik?.«’ ' Šunki. 55 I. Gospod Kodeliski je jahač nedeljski. Ker konja «ladat» ni igrača zato po cesti se obrača. Na poti vse mendra: gosi in zraven tudi še ljudi. II. MisJer Levi, Davidov sin, osla jaha «Cepelin» Ker osel solnca se boji, razpne nad njim svoj ,parapli‘. Mali Izak zadaj hlača, «Cepelinu» muhe zvrača. III. Je Janezek jahač najbolji, parira «Cuzi» mu po volji. S sabljo maha, da gorje, a s konjem hopka semintje. IV. Gospod senjor Bradač je naš «Burger» predjahač Kadar on po cest’ leti, nobeno okno prazno ni. In «$iml» vstavi svoj kalop, «forberc» «flikne» Bradač, hop! Nadin: Kdor o slabih časih toži... Kdor o slabih časih toži — on ne vidi kaik se četa pivcev množi — on ne vidi po gostilnah in kavarnah. Kak naisiLad še raka proži — on ne vidi že za slehernim vogalom, kamor vsak srce položi — on ne vidi. Da so dame in gospice vsak dan bolj. podobne roži - on ne vidi. In da lahkožitvcev »nobel« zmerom več med ljudstvom kroži on ne viidii. l)a za skrivno cderuštvo zmerom so ostrejši noži —■ on ne vidi. in — o radost! — da še vodno vsi ljudje zato so v koži — on, ne vidi • - Nadin: Vsem muhastim „Muharjem“. Kdor obroja im. prezira »Muho« brez razlogov — njemu grlo suho ! bržčas je najivečji, »ideal«. A njegov estetski čut le juho zna oceniti pravilno. On se skoraj le za dobro kuho vas žarnima im deluje; a za humor in satiro gluho ubo čuje radio le laskanje klečeplazno — im strastem potuho . . . Logično. Učitelj; »Jakec, kaj je po narod¬ nosti tvoj oče?« Jakec: »Trd Hrvat, gospod uči¬ telj.« Učitelj: »Zakaj pa ravno trd Hr- v at. Saj nisem še nikoli slišal, da bi za¬ vidal drugo narodnost.« Jakec: »Zato, ker ne zna pisat in ne brat.« » Materin pouk. Mati: »Pred vsem moraš storiti vse, kar mož ocl tebe zahteva, hčerka.« Hčerka: »Ako pa bo mož tako ne¬ umen. d;i ne bo ničesar zahteval od mene?« Štefue. Profesorjev klobuk. Profesor je podaril ubogemu div¬ jaku Matiji klobuk s pripomba: »Upam, tli boste od sedaj na,preji, ko bodete no¬ sili. moj klobuk, malo bolj brihtni in pametni!« Gez nekoliko tednov je profesor iz¬ praševal Matijo, toda. temu se o tej sno¬ vi niti sanjalo ni. Ves razburjen za¬ kriči profesor: »Ampak Matija, opazujem, da ste od dne do dne bolj neumni!« »To opazujem tudi jaz, gospod profesor; predvsem odkar nosim Vaš klobuk«, odgovori Matija,. B. 56 Joro: Življenje... (Opeva Angelca Klemenova.) Mnogo sm premišljevala.. Koku bi dalo se živet, Koku bi srcu duška dala. Da neb treba blu se umret. Nazadnje sm v pržon zašla, Oj to je blu grenko življenje, In kaji — Klemena sm zagledala, Olajšamo mi je blu trpljenje. Večkrat »not« sm »Muhe« brala, De mi tolk ni douhčes Mu, Pa sm jih tud drugem dala. Smeha: dost — nič kolk — je blu. Kdo si ti — ja, kdo pa ti, sprašvala se tku oba, ker moje velike oči, že douh niso vidle Francka. Vndiair hmaf sva se spoznala, lubezen obl ubila. si. In spet je bila sreča mata. da gledala sva sl u oči«. . "•V Zares sm u vanj se zal ubila. U Franclna — Klemenovga, U srcu bom ga tud nosila, Dok burn imela kaj srca. Res sm poročena žena. pajnkrtov kar šest imam, Ime moje je Angela, In poštenje — sadno — poznam. Vse povsud je hodu. z mano, ■ in j st — ko je že u »luko.« biu. Vsak dan mu nosila hrano, Sajrnu de naiačn biu. Reki so neumen je, Ha..jd na Studenc uboh France, K’je gnarca zmiraan dost itnu, Zetu pa je tku pršlu. Na Studencu je mrežo pidu. Sam deb prej. k men pršu. Zetu se sam bub je usm ilu. Da. ni še kej huijšga Mu. ^ ' : , ' ] •" ■ :r. i m ■. ti Srečnu se Studenca rešu, Pi*ee pozabu je na vse, Ko je pa na zemlju trešu, Zopet spominu se na me. flvanti... (K sliki na prvi strani.) »Avanti junaki) Italije, na Kitajsko, po kolonije! črne srajce, ve naprej, da naš bo vzhod odšle ji!« Tako de Benito Mussolini iin na barke vro »bambiinl«. »Evviva! Hoo-ruk! In barke letijo. Oh, vsa zemlja zatrepetaj, ko »črne čete« stopijo v Šang-hai! »Evviva! Addio!« Al bo šel kanton curuk! Toda groza! Rumeni privre in »črnim« junakom se hlače treso. Bežijo, da pot po hrbtu lije. junaški sinovi Italije . . . Dobro sredstvo. Gospod, srečajoč na cesti zdrav¬ nika: »Preljubi gospod zdravnik, sve¬ tujte mi, kaj naj storim, mene že ko¬ maj meso noge. tako me obdaja sla¬ bost?« Zdravnik: »Vzemite si avto!« ! . Dv.lf. Raztreseni profesot•. Dijak je profesorja matematike silno razjezil, v sled svojega neznanja. Matematik se ni mogel obvladati, pri¬ jel je trepetajočega študenta za ovrat¬ nik ter ga je vlekel proti: vratom, da ga na hodniku med štirimi očmi pošteno premikasti. Ko je bil z nesrečno žrtvijo že blizu vrat, so se ta nenadoma odprla, in v šolsko sobi vstopi nadzornik. V raz¬ burjenosti je profesor stopil k nadzor¬ niku, ter mu priselil par mastnih klo¬ fut. dijaku pa je podal roko. B. France Klemen. Enkrat se je pa zlagou, To je Mo pa sam takrat, K’je reku de je brate imu. Kar je pa imel čist pr on. Adn mi je gor na Bledu, Drugi doktorat imu, Na »igeriht« je tku povedu., Sam de je mal hecu blu. Od Franclna »lovu sm uzela. Mogoče zadnje Mo je to, Pii tm geriht pa mi je reku, Angelce: bodi pametno. ■d Klicana Ma pred senat, Štilr mesce sm dobila, Zetu se ni treba nobeni bat, Geb’ ktera tku, kd jest naiil tla. Doibr Franci bio z menoj, Je kej ukradu al pa ne, Povedu men je to takoj, 1 In nikoli, de bi zlagan se. Pet let mu jie dau »geriht«, Ko je kmete strašu tam pr Vič, Da drugič bo mal bol pr briht, De ne bo treba klicat prič. Ksm mesce štir dobila. Grenka utrca mi je odbila, Vesela spet domu pršlu. Je Angelca Podržajeva. Vedno me je on podpiran, Z gnarjam, blagam, kur je blu, • Vrata mi je tud odpirou, ■ Kadar je opasno blu. Malu je dobio, kaj ne, K uilkr dobrega je sturu, Pet let že prežene se, Oh sam de ni nobenga um urn. Kdu mi bo zdej za šnopsek dajal. Ker glažek to je moje use. Ta pravi mož ne mara me . . . 57 MMMAMMMMftMMMNMMMMlMMMI f 7 HJotieek za ugankarje. Jj Rešitev ugank v 6. in 7. štev. «Muhe.» 1. Drevesa: Drevo pade, kamor visi, 2. Uganka: a, na, ona, Mona, Emona, demona. 3. Uganke: 1) IV—I = V. 2) XI - IV - VI. 3) deset. 4) konec sveta je pri črki a. 4. Sah: Ali ste slišali čudni ta glas, da Muhe iz Celja največji so špas? 5. Demant: V Posetnica. (France, Maribor) el Pravilno so rešili: Smasek Emil, Maribor, ki je iz¬ žreban za nagrado v obliki polletne naročnine. — Deloma so rešili prav: J. Kladenšiek, Zadobrova;. Pr.. Mari¬ bor. F. K. Ljubljana. Ostale rešitve — 52 po številu — ne morejo priti v po¬ štev. Telefonsko poročilo. (France, Maribor) Trgovski potnik javlja: 3.-6. VI. Bremen 5. II. Praga 7. V. Belgrad 5. IV. Berlin 3, I. Dunaj 2. VII. Ljubljana 5. VIII. Zagreb 3.-5. III. Moskva St. Cepinec Mota. Kaj je mož po poklicu? Vraza. (France, Maribor) Z menoj se greh odpravi; zamenjaj črki pravi, nov daš obraz mi s tem in v veselje mladim sem ljudem. Mreža. Tam kjer so prazni kvadrati postavi sledeče črke: c, c, g, j, j, 1, 1, 1, n, r, v, z, — Dobiti moraš imena dveh oseb in dveh živali, ki jih najdeš ponajveč v gozdu. Lepota. On: »Da sem jaz grd. to ve vsakdo, cla si; pa ti lepa, o tem ne ve nihče!« j{^ Ltisfcniea uredništva, »Jaro«: Sprejeli smo le to, kar objavljamo, menda se je izgubilo na pošti. Veselilo bi nas, če nam slične, res zanimive stvari, še pošljete. Sicer pa bolje, da se pismeno pomenimo. Zdravi! A. O., Maribor: Vaša slika je do¬ bra, zaenkirat je radi tehničnih težkoč ne objavljamo. F. R., Ljubljana: Dobro. Take stvari so naan vsak čas dobrodošle. J. M., Studencii, Maribor: Žal. to pot ni mogoče, je clobro. Karikatur imamo manj. Pošljite! F. K., Mojstrana: Hranimo za ko¬ ledar. Pozdravljieni! Ostalim: Kar je dobrega, pride. Do takrat potrpite! Dopisovanja želita. Dva -r- večerna komarja — se želita seznaniti z večernim pajkom ženskega spola — da bi skupno v spomladanskih večerih predli mrežo — ne za žično industrijo — temveč za kratek čas. Le resne ponudbe na upravo «Muh» pod «Hrček in Smrček«, Celje, poštni pre¬ dal 13. Trdno sem sklenil, da bodem kupoval od sedaj naprej sukno, kamgarn, ševjot, platno, cefir ter sploh vso manufakturo radi zelo nizkih cen, dobre kva¬ litete irr velike izbire samo v veletrgovini R. Stermecki, Celje št. 72. Vzorci proti vrnitvi. 24-5 llustrovani cenik zastonj. 8 Naročnina se plačuje vnaprej. Za obilen obisk se priporoča mesarija in delikatesna trgovina terzajutrkovalnica JOSIP GORENJAK CELJE, Kralja Petra cesta Zamenjam stanovanje v mestu, obstoječe iz dveh sob, kuhinje in pritiklin, z enakim v mestu ali na periferiji mesta. Naslov v upravi lista. LASTNI DOM registrovana kreditna in stavb, zadruga V Celju 26-6 Prešernova ulica št. 6. Sprejema hranilne vloge in jih obre¬ stuje najugodneje. Pri naložbi zneska po Din 20'— se dobi hranilnik na dom. Daje posojila in menične kredite. 58 Kriza... «Bajaco, smej Ti se vsak mi pravi le. Nikdo ne vprašuje kaj srce moje čuje ... Po vrvi ‘taticam* sem in tje, kdaj «čofnem» dol, kdo ve? Kdaj ločim se od Tebe, vlada, ti moja ljubav, moja nada!? Če na vsaki strani gleda nate kruta kriza, bleda, potem pač veš, kako je to na vrvi «tancat» žalostno ..'» Kdor oglašuje, ta napreduje l J"!!.i-i.-i-i-«-« Štampiljke vseh vrst najboljše kakovosti po neverjetno nizkih cenah izdeluje in razpošilja: Naročila sprejema uprava «Muh» Celje, poštni predal 13. Blazinice vseh velikosti ter različne barve vedno v zalogi. Naročila se izvrše točno in solidno. Naročite še danes! Vinho Habič, Žalec 1 ^ kupuje po najboljših cenah hmelj. ^ Prodaja najceneje vse vrste ♦ 27-6 umetnih gnojil. List «Muhe» izhaja v Celju trikrat na mesec. - Naslov: Uredništvo in uprava lista «Muhe», Celje, poštni predal 13. — Poslani rokopisi se ne vračajo.—Inserati: 65X1 mm Din 1-25. Poštni čekovni račun št. 14.568 v Ljubljani. Naročnina znaša: celoletno Din 40'—, pol¬ letno Din 23 —, četrtletno Din 12’— za Jugo¬ slavijo, za inozemstvo četrtletno Din 15 - —. Za dijake Din 8-— četrtletno. — Podružnici v Ljubljani, Cerkvena ulica št. 21. in v Mari¬ boru Slomškov trg št. 16. Izdajatelj France GornCan, odgov. urednik Anton Jandl oba v Celju. Tiska Zvezna tlakama v Celju, za tiskarno odgovarja Milan Cetina v Celju.