Leto LXVI Poštnina plačana v gotovini V Liubliani, v torek, đne 8. februarja 1938 Stev. 31 a Gena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi uL6/111 VENEC Telefoni uredništva io oprave: 40-01. 40-02, 40-03, 40 04, 404» — Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka in dneva po praznikn Cek. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.344 /a mserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.0U, Prasra-I Junaj 24.797 U p ra v u : Kopitarjeva ulica štev. 6. Mirno merjenje naših sil Nedeljske volitve za nove senatorje so minile tako rekoč brez volivnega boja. Mirno lahko rečemo, da tako tihih volitev še ni bilo. Zlasti v Sloveniji so te volitve tako krotko šle mimo javnosti, kakor doslej še nobene. Seveda, za vsak volivni boj je treba vsaj dveh, ki postavlja kandidatne liste, dveh, ki se potegujeta za glasove. In v Sloveniji za te senatne volitve ni bilo dveh. Bila je samo skupina dr. Antona Korošca, združena v vse-državni JRZ, onega drugega, ki bi bil pripravljen meriti se z njo, pa ni bilo. Gotovo ne zato, ker se mu senat zdi premalenkostna zadeva, ampak zato, ker je imel premalen-kostno, oziroma nobenega upanja, da bi se mogel pokazati v svojemu bahavemu vpitju primerni veličini; ve namreč, da sedaj nikogar ne more več prisiliti, da bi zanj oddal svoj glas. Prejšnje volitve za senatorje so bile 3. februarja 1935, ko je bil Bogoljub Jeftič še ministrski predsednik; takrat je bil še volivni boj, pa še kako hud in bojevit. Takrat sta še bila dva: dr. Koroščeva skupina in oni drugi, ki je zmagal in je »Jutro« v njegovem imenu razglasilo po državi, da so »zadnji ostqnki klerikalne vojske razbiti,« torej je bil volivni boj dovolj trd, če se je govorilo kar o vojskah. Čudno je to, da je ta naš nasprotnik v nekaj letih tako splahnel. Dokler je na svoj strankarski prapor obešal pravice in moč oblasti, se ni ustrašil nobene »demokracije« in nobenih volitev, kakor hitro pa je to izgubil, se na demokratična sredstva ne zanese več in se izogne volitev, da ne bi javnost videla, da njegov nekdaj tako prešerno napihnjeni balon počen leži na tleh. Po drugi strani pa z dr. Koroščevo skupino ta nasprotnik vedno računa kot z neko >vojsko«, ki jo je treba razbijati. Ta skupina pa nikoli ne splahni in vsakim volitvam daje ?ravi značaj, ko omogoča izbiro med dvema, ri nedeljskih volitvah te izbire sicer ni bilo, ker onega drugega, ki ima na splošno dr. Kramerja za svojega reprezentanta, ni bilo ne s svojim kandidatom ne z glasovi proti našemu kandidatu. Zato ne bomo slavili zmage v volivnem boju, ki ga ni bilo, ampak bomo slavili dokaze, da ta naša politična skupnost vedno bolj raste, da se je z delom in resnično skrbjo za ljudstvo tako utrdila, da je nasprotnik že medtem izplahnel in volitev niti učakal ni. Volitve v senat niso neposredne, ampak posredne, že volivci sami so od ljudstva izvoljeni, to so poslanci, člani banskega sveta in župani. Poslancev je volilo 9, vsi, ki se prištevajo k naši skupnosti. Zupani so prišli vsi, 379 po številu, razen štirih, ki jih je bolezen zadržala. Člani banskega sveta so sicer imenovani, pa so se vsi postavili na stran ljudstva in njegovih zastopnikov, torej so bili izbrani iz pravih vrst. Ta splošna zavest dolžnosti, ki jo neprestano vzgajamo v najširših plasteh, po kateri se mora vsak član naše skupnosti posluževati političnih pravic in jih izvajati, je najlepši znak, ki so ga nam dale nedeljske volitve. Vedeli smo, da dolžnost do zavednosti, discipliniranosti ne veže samo tako imenovanega »preprostega ljudstva«, ampak tudi vsakega njegovega zastopnika v mejah občine, banovine ali države; ni samo občan dolžan pri občinskih volitvah stopiti na plan in postaviti svoj glas na pravo mesto, ampak ta dolžnost preide neomiljena na izvoljenega župana, na imenovanega člana banskega sveta, če se hoče smatrati za ljudskega zastopnika, na izvoljenega poslanca, če hoče svojemu delu dati značaj ljudskega zastopništva, bodisi da so mu ga volitve že dale ali pa ne. In nedeljske volitve so pokazale, da je zavest te dolžnosti živa in da nas z vseh položajev veže v trdno celoto, v kateri ni višjih in nižjih, ampak samo večji in manjši delokrog, dolžnost pa je povsod ista. Naš politični nazor ni teoretičen nauk, ki bi ga eden učil, drugi izpolnjeval, ampak je enako obvezen za vse. Vsi naši možje, ki imajo pravico voliti senatorje, so to obveznost brez izjeme izpolnili. Ni čudno, če potem »Jutro« govori o »klerikalni vojski«, dasi ta vojska še nikdar ni segla po nožih in revolverjih, kakor »zadnji ostanki« na oni strani. Volilo ni 37 županov (4 bolni) in 20 poslancev (eden se niti za vpis v volivni imenik ni potegoval). Čigavi predstavniki so to, v čigavem imenu govore? Župani so bili izvoljeni na listah »združene opozicije«, »gospodarskih listali«, »listah slovenskega delovnega ljudstva« itd. Nobeden izmed teh ni bil izvoljen na listi JNS ali dr. Kramerjevi listi, in vendar je po največjih volitvah v letu 1936 dr. Kramer 51 županom poslal pismene zahvale in čestitke. Mi smo že takrat rekli, da je to prazna baharija in da je dr. Kramer tudi mnogim našim županom moral poslati taka lepa zahvalna pisma, zgolj zaradi večje številke. pa nas je »Jutro« 8. nov. 1936 zavrnilo, da se je dr. Kramer zahvalil samo pravim svojim možem, in sicer najprej 51, potem pa »na osnovi naknadnih poročil še številnim drugim«. Kje so sedaj ti župani? Samo 33 jih ni volilo in še ti so zbrani iz vseh političnih vetrov, opoziciji pa bi se jih po dr. Kramerjevih računih moralo pridružiti vsaj 51 in še »številni drugi«. Torej se je le dr. Kramer takrat zahvaljeval po večini županom, ki so lepo z vso našo skupnostjo volili kandidata dr. Koroščeve skupine! Bolj se ta naduta bahavost ni mogla pokazati kakor se ie ob tej Politika pri smučarskih tekmah Avstrijski hitlerjevci izrabili mednarodno prireditev za demonstracije Celovec. 7. februarja 1937. Mednarodne smuške skakalne tekme na celovški skakalnici, ki so privabile v Celovec veliko število ljubiteljev zimskega športa iz vse Avstrije in tudi iz sosednih držav, so dale povod za silno neljubo politično manifestacijo, ki ne bo ostala brez posledic. Avstrijske oblasti so bile že v naprej opozorjene, da bo prisotnost smuških tekmovalcev iz Nemčije povzročila politične prepire in je nevarnost, da se bo motil celo javni red in mir. Avstrijske oblasti so sicer od nemškega poslaništva na Dunaju sprejele zagotovila, da se od strani nemških udeležencev ni treba bati nikakšnega dejanja, ki bi motilo red ali slabo vplivalo na medsebojne odnose, toda niso se nadejale, da bodo nemire povzročili domači avstrijski hitlerjevci. Celovška deželna vlada je bila tudi v tem pogledu opozorjena na nekatere priprave koroških hitlerjevcev, ki so hoteli prihod tovarišev iz Nemčije izkoristiti za večjo hitlerjevsko manifestacijo, toda storila ni ničesai ali premalo, da bi to preprečila. Celovška deželna vlada se je ali preveč zanesla na športno disciplino tekmovalcev in občinstva ali pa je postopala po svojih običajnih načelih, da pusti hitlerjevcem, da delajo kar hočejo. Okrog skakalnice se je zbralo gotovo do 6000 ljudi. Naval je bil torej izreden in ga celovški športni krogi ne pomnijo tolikšnega. Na skakalnici je tekmovalo 42 tekmovalcev, ki so prišli večjidel iz Avstrije same, a je bilo nemško zastopstvo — in njegovo spremstvo! — zelo močno. Kakor znano, se je tekem udeležila tudi Jugoslavija in so naši skakalci pokazali velike zmožnosti, ki so dobile tudi primerno nagrado. Že ko so prišli Nemci k skakalnici, jih je množica kar izzivalno pozdravljala. Hitlerjevski navdušenci so čepeli povsod med množico in so kakor na dano znamenje začeli vpiti, vriskati in tuliti v čast nemškim tekmovalcem. Isto se je ponavljalo pri vsakem skoku nemških tekmovalcev. Ploskanja in vriskanja nikdar ni hotelo biti konca, medtem ko se je množica pri drugih smučarjih zadržala precej hladno. Ko pa so po radiu in na deskah razglašali uspehe Nemcev, se je množice polotilo takšno navdušenje, da se je športni prostor kakor na mah spremenil v politični tabor. Kar naenkrat so se sredi ljudstva dvignili mladiči v belih dokolenkah, ki so začeli prepevati hitler-jevske pesmi, med njimi »Horst Wessel Lied*, množica pa je urnebesno zgrabila za melodijo in jo s polnim grlom pela dalje do kraja. Podobni prizori so se odigravali tudi pri razhodu, ko so množice odhajale v močnih gručah, prepevajoč hitlerjevske pesmi. Varnostne oblasti se sprva kar niso mogle znajti. Šele, ko sc pristaši domovinske fronte, ki jih je bilo ogromno, začeli prepevati rodoljubne pesmi in ponekod tudi pestiti hitlerjevske pripadnike, je orožništvo posegle vmes in začelo razganjati pretepajoče se skupine. Hitlerjevci so bili oboroženi z obitimi palicami, kar dokazuje, da so bili na borbo pripravljeni. Orožništvo je nekaj glavnih kričačev prijelo in jih odvedlo na varno, kar je dovedlo zopet do hudih spopadov med obe- ma taboroma. Tudi policija je dobila nekaj udarcev, a ni izgubila hladnokrvnosti, ker je pač hotela brez dvoma čuvati ugled mednarodne prireditve. šele proti večernim uram se je razburjenje poleglo in so poborniki zasedli vsak svoj lokal. Policija pa je čuvala, da ni prišlo do novih zbiranj in pretepov. Pozneje se je izkazalo, da so bili pretepi precej krvavi, ker je bilo več manifestantov iz obeh taborov odpeljanih na zdravljenje v bolnišnico. Policija je takoj aretirala dva odbornika pripravljalnega odbora, ki sta osumljena, da sta hi-tlerjevca in da sita vedela, kaj vse se pripravlja ter tudi pomagala organizirati manifestacijo. Razen njih pa je policija priprla še 22 drugih, ki so bili ali kolovodje manifestacije ali pa so se med pretepi vodilno izkazali. Ker se je policija bala, da se ne bi pretepi ali protiavstrij&ke manifestacije ponovile, je odredila, da slavnostne večerje, kjer bi se bili morali tekmovalci in prireditelji tekem ter nekateri drugi odličniki zbrati, ne bo. Policija se je namreč bala, da bi ве manifestacije ne ponovile — v brk uradnim zastopnikom, ki so bili povabljeni na večerjo. Vsled te odpovedi je zavladala med povabljenci sicer nekolika poparjenost, toda večjih posledic ta policijski ukrep ni imel. Le zvečer je policija še lovila po celovških ulicah male skupine mladih billerjevskih pristašev, ki so za ovinki poskušali nekaj hitlerjevskih pesmi, Ji so v Avstriji prepovedane Na policiji o nadaljnjih ukrepih molče. Toda verjetno se Iio preiskava nekoliko razširila in bodo hitlerjevskim pristašem na Koroškem le malo pogledali na prste. Dunajska zvezna vlada je, kakor smo informirani, silno nevoljna zaradi teh neredov in je od koroške deželne vlade nujno zahtevala vse podrobnosti in okoliščine nedeljskih dogodkov. Novi voditelji nemške vojske — Berlin, 7. febr. TG. Včeraj je bilo objavljeno uradno poročilo o spremembah v najvažnejših poveljstvih nemške oborožene sile v zvezi s krizo, ki je izbruhnila zaradi nasprotstev, ki so nastala med armado in narodno socialistično stranko. Diplomatski krogi tukaj so mnenja, da je naziranje, češ, sedaj je narodno socialistična stranka odnesla popoino zmago nad armado, delno zmotno, kajti če bi to bilo res, bi bili prišli na vodilna mesta v armadi politični narodni socialisti medtem ko je bila kriza rešena na ta način, da je vrhovno poveljstvo prevzel državni kancler Hitler sam in tako v svoji osebi nevtraliziral nasprot-stva obeh struj, od katerih dejansko nobena ni zmagala. Na poveljniških položajih v armadi stojijo tudi sedaj tipični predstavniki vojske, le da niso bili s krizo neposredno osebno prizadeti. To naziranje potrjuje tudi dejstvo, da je armada delno dosegla, da sodeluje pri zunanji politiki, kajti v vrhovnem tajnem kabinetnem svetu sedijo trije predstavniki armade, šef tega sveta pa ni čisti narodni socialist, marveč bivši zunanji minister von Neurath. Potemtakem je rešitev krize, ki je zadnje čase pretresala Nemčijo, kompromis, ki ga je Hitler zelo spretno izvedel na ta način, da se je dvignil visoko iznad vseh sporov, potegnil vso moč k sebi in se obdal s posvetovalnimi in tehničnimi organi, ki pripadajo tako armadi kakor čistemu jx>litičneniu narodnemu socializmu. Upoko'itve generalov Upokojeni so bili sledeči generali: V suhozemski armadi: vojni minister in vrhovni poveljnik vse oborožene sile generalfeld-maršal von Blomberg, vrhovni poveljnik vse suhozemske armade generalni polkovnik von F rit seli, šef generalnega štaba suhozemske Državni udar v Kantonu Tokio, 7. febr. TG. Agencija »Domek poroča s kitajske fronte: Poti pritiskom močnih japonskih oddelkov so ee zelo močne kitajske bojne skupine, zbrane v okolici Pengpuja, ki so ga Japonci zasedli že 6. januarja, začele umikati v sineri proti Šovhsjenu (Showhsien), ki leži okrog 80 km južno-zapadno od Pengpuja. Medtem pa so japonske čete zavzele važni mesti Fengjang in Linvajkvan. Tudi tisti japonski oddelek, ki operira 60 km južno-vzhodno od Pengpuja in je zasedel že mesto Ting-juan, je začel korakati proti severu, kjer je 30 km severnozapadno od Tingjuana porazil Kitajce in zasedel mesto Vutjen (Wutien). Dopisnik lista »Asalii« poroča iz Honkonga, da je eedaj postalo prilično jasno, kako je v Kantonu prišlo do državnega udara. V Kantonu vlada hudo nasprotje med dvema kitajskima generaloma, generalom Juhanmujem (Yu-Han-Mu) in generalom Vutjehčengom (Vu-Tieb-Čeng). Prvi ie poveljnik 4. armade in vrhovni pomirjevalni komisar kitajske vlade za kvantunško pokrajino, drugi pa guverner iste jx>krajine. Prvi je imel v očeh kitajske vlade velike zasluge, ker je iz Kvan-tunga prepodil komunistično vojsko generala Čen-čitanga, toda postajal je čedalje bolj oblasten in je začel organizirati posebno vojaško skupino, ki je imela iiamen proglasiti samostojnost kvantunške armade. Vsled tega je osrednja Čankajškova vlada imenovala za guvernerja [pokrajine generala Vut-jehčenga, z izrecnim nalogom, da nekoliko omrači vpliv prepodjetnega j>omirjevalnega komisarja. In res, odkar trajajo kitajsko-japoneke sovražnosti, se je moč ljudske fronte v Kantonu zelo okrepila in so se združili s Kuomintangom proti generalu Juhanmuju pod vostvom guvernerja Vutjehčenga. Ko je prvi to videl, je od kitajske vlade zahteval, da se general Vutjehčeng premesti drugam, čemur pa kitajska vlada ni marala ugoditi, marveč je nameravala dne 1. februarja izročiti tudi vojaško poveljstvo pokrajine v roke guvernerju, generala Ju-hanmuja pa odstaviti. Slednji je za to zvedel in takoj izvedel v Kantonu državni udar, ki mu je v mestu eamem tudi uspel. Kitajski časnikar poroča, da vlada v mestu strahovlada in da ni mogoče napovedati, kako se bodo razmere nadalje razvijale. Kitaici zanikajo umik Šanghaj, 7. februarja. AA. Poročila iz kitajskih virov najodločneje zavračajo vesti, da bi so kitajske čete na sektorju železniške proge Tiencin-Pukao umikale proti jugu. Ista poročila pravijo, da ee kitajska vojska še nadalje odločno upira [K>-skusom japonske vojske, da bi prekoračila reko Iluajhu v bližini železniškega mostu. Sam most je bil, kakor znano, pognan v zrak. Kitajska poročila pravijo le, da japonsko topništvo in letalstvo strašno bombardira kitajske postojanke. priliki. Zdaj vsaj vemo, kako si s trudom in vso premetenostjo JNS ustvarja videz neke politične stranke, ki bi jo bilo treba še upoštevati. Dan na dan čitamo v »Jutru«, kako se ustanavljajo vse mogoče organizacije, konference nekih zaupnikov so na dnevnem redu. Zbereta se morda dva in praznujeta obletnico »nacionalnega« društva in pošljeta pozdravne brzojavke na vse strani — vse to je kakor tista pisma 51. županom in »številnim drugim«. Zdi se, da je vse to početje umerjeno po očeh Belgrada. Tam ne smejo zapaziti, da JNS v Sloveniji nič več ni, tam morajo vedno imeti izbiro, kdo bo zastopal Slovence na najodločilnejših mestih, da bo demokracija neokrnjena, zato je treba pošiljati zahvalna pisma »številnim« županom, zato je treba vedno z debelimi črkami poročati, da je JNS imela konferenco, zato je treba pošiljati pozdravne konference >v imenu vsega društva« — da bo Belgrad mislil, da JNS v Sloveniji še je. Ob takihle prilikah pa se razgali vsa ta napihnjena politika, ali bolje politična hoh-štaplerija. Kje je bila JNS v nedeljo? Še tisti župani niso vsi ostali doma, ki jim je dr. Kramer čestital k izvolitvi! Gotovo so vsi jns-arski krogi v Sloveniji želeli, da bi vsaj 51 županov in »še številni drugi« ne oddali glasu za dr. Koroščevega senatorskega kandidata — pa se jim želja ni izpolnila! Kaj sedaj zastopajo oni poslanci, ki v skupščini blatijo slovenski narod in mil ne privoščijo lepe besede? Oni v Belgradu pravijo, da imajo v Sloveniji dr. Kramerja z 51 župani in »številnimi drugimi«, dr. Kramer pravi v Sloveniji, da ima v Belgradu 19 poslancev (če si dr. Doboviška ne lasti) — to je vse igra. Vsi ti so sami vedeli, da res ne spadajo med te slovenske predstavnike, ki so se v nedeljo zbrali v Ljubljani, zato jih niti blizu ni bilo. Zopet dogodek več, ki je pokazal, da je vse to jns-arstvo v Sloveniji — napihnjen balon. vojske general von Beck, poveljnik II. armad« ne skupine generalni polkovnik von Leeb, poveljnik armadne skupine oklopnih voz (4 divizije) general Lutz, poveljnik VIII. armadne skupino general von Kleist, poveljnik XII. armadne-ga zbora general K r e s s v o n K r e s s e il s t e i n, armadni inšpektor konjenice general von Po-g'r e 11, šef okrožnega urada oborožene sile general Liese, vrhovni inšpektor vseh vojnih akademij general von Niebeschiitz. Skupno torej 10 generalov. (Ob zaključku lista poročajo, d;i bo general Beck ostal v aktivni službi.) V letalstvu: zastopnik letalstva pri vrhovnem generalnem štabu oborožene sile general \V a -chenfeld, poveljnik IV. letalskega zbora general II a 1 m , poveljnik II. letalskega zbora general Kaupitsch, poveljnik višje letalske vojne akademije general Wiiberg, posebni službujoči letalski zastopnik pri vojnem ministru general Karlevski in posebni službujoči general pri častniškem zboru letalskega ministrstva general Niehoff. Skupno torej 0 generalov. Premestitve generalov Preimenovana so bila naslednja važnejša poveljniška mesta: V suhozemski vojski: Dosedanji poveljnik vojnega urada general Keitel jČ bil postavljen za šefa vrhovnega poveljstva oboroženo sile ali generalissima vse oborožene sile na suhem, v zraku in na morju. Dosedanji poveljnik IV. armadne skupine general Bauchitsch je postavljen za vrhovnega poveljnika suhozemske armade (na mesto odstavljenega generala von Fri-tseha). Poveljnik II. armadne skupine je postal general List, poveljnik armadnega orožnega urada je postal general Bec ker, poveljnik IV. armadne skupine (na češkoslovaški meji) je postal general von Reicheuau, inšpektor kavalerija general von Gossler, poveljnik XIV. armadnega zbora general von \V e i t e r s h e i m , poveljnik XII. armadnega zbora general Sch rotli, poveljnik IV. armad, zbora general von Sch wed -1er, poveljnik Vil. armadnega zbora general von Schobert, poveljnik VIII. armadnega zbora general von Busch, vrhovni kvartirni mojster armade general von S t ti 1 p n a g e 1, poveljnik armadnega zbora oklopr.ih vozov general von G u -derian. Preiinenovanih je bilo poleg tega še, 9 divizijskih poveljstev. V letalstvu: Poveljnik letalske obrambo je postal general von R il d e 1, generalni inšpektor letalstva general K ii h 1, poveljnik I. letalskega zbora généra" Kessel run g, poveljnik II. letalskega zbora general Felmy, poveljnik III. letalskega zbora general Sperrlo, šef ministrskega urada v letalskem ministrstvu general B o d e n s c h a t z. Novi poslaniki Berlin, 7. februarja. AA. Diplomatske premestitve v Nemčiji se smatrajo za definitivne. Poslanik Papen pojde z Dunaja v Salamanco, bivši generalni konzul v Šanghaju Kriebel bn imenovan za poslanika na Dunaju, grof Schulenberg pa za poslanika v Tokiu. Berlin, 7. Febr c. V soboto in nedeljo sta bila pri Hitlerju v Bcrclitosgadenu novi nemški zunanji minister von Ribbentrop in pa bivši poslanik na Dunaju von Papen. Na tem sestanku je bilo sklonjeno, da bo von Ribbentrop odšel to dni osebno v London, kjer se bo poslovil kot nemški veleposlanik. Poročilo De'bosu Pariz, 7. febr. c. Danes popoldne je prišel v zunanje ministrstvo veleposlanik grof von Welczek, ki je Delbosu razložil smisel in pomen zadnjih dogodkov v Berlinu. Kmalu naio je Delbos sprejel tudi angleškega veleposlanika sira Erica Phippsa. Več častnikov zaprlih Pariz, 7. febr. 1). Iz Nemčije prihajajo poročila o številnih aretacijah častnikov. Državni kancler Hitler je izrazil željo, ila se vojaštvo nič več ne vmešava v politiko, temveč ila se posveti samo strokovnim problemom. Zagrebška vremenska napoved. Jusno Zemunska vremenska napoved. Vedro v zn-padnih krajih in v Primorju. Pretežno oblačno in megleno vreme v ostalih krajih. Temperatura ostane malone neizpremenjenn. Dunajska vremenska napoved. Le malo sprememb, na vrhovih Sc jasno in milo. \ dolinah megleno Kje se bo odločila bodočnost V gvojili izvajanjih o borbi velesil za Azijo, ki jih je priobčil *Slo»encc< v Številki od 2. februarja, smo dejali, da se ključ za posest Azije nahaja v rokah onega, ki gospoduje oziroma bo zagospodoval v Mongoliji. Mongolijo delijo v notranjo in zunanjo; če vzamemo vse to ozemlje skupaj, se razprostira od Čingauskega gorovja (ki teče vertikalno od srednjega Amurja do reke Hoangho) na vzhodu do Altajskega in TijenSnn-skega gorovja ua zapadu ter od Altajskih gora, Sajanskega gorovja, Bajkalskega jezera in Jablau-skih Alp (Jablonoj) nn severu do Kueniunskega gorovja na jugu. Ivi loči od Mongolije provinco Tibet. Zapadni del Mongolije, to je kitajsko provinco Sinkjang. ki je bolj znana pod imenom kitajski Turkestan (zapadnega si je že zdavnaj osvojila Rusija), ne računajo k Mongoliji. Notranjo Mongolijo imenujejo pas, ki se razteza od severnozapadnega kota Mandžurije v obliki ozkega loka tja do Altaja, kolikor leži na kitajskih tleh. V tem pasu so, začenši od vzhoda, bivše kitajske province Diehol, čahar, Sujijan in Ninhšja, odkoder se pride do izvirov reke Jeuisej in Ob, to je v srce centralne Sibirije. Vzhodne province notranje Mongolije so že zasedene od Japonske, province Ninkšja pa še niso zasedli. Vsa ostala Mongolija, to je ozemlje, ki leži severno od tega pasu do Sajanskega gorovja. Bajkalskega jezera in Jablanskih gora, se imenuje zunanja Mongolija, ki jo vlada sovjetska mongolska vlada v mestu Uln.n Batorju, ki se je nekoč imenovalo Urga in je zvezano z Rusijo z avtomobilsko cesto do Irkutska, s Pekingom pa po isti cesti čez Kalgan. Razen te magistrale imamo vse polno cest, ki gredo iz mongolske stepe v obliki pahljače v centralni Kitaj iri ki se jih zdaj ruski Sovjeti poslužujejo, da pošiljajo Cankajšekovi vladi orožje, ker so vrata v Kitaj pri Kalganu zaprta od japonske armade. Načrti carske Rusife Vsa Mongolija od mandžurske meje do Tijen-šana ob izviru Jeniseja in Oba meri skoraj 2 in pol milijona kvadratnih kilometrov, na katerih stanuje okoli 3 milijone ljudi. V tem ogromnem ozemlju so Mongoli v prvi polovici 13. stoletja osnovali svoje cesarstvo, ki je segalo od Tihega morja do Odre in Visle in je bilo največje cesarstvo vsega sveta, pa je kmalu razpadla. O zapadnomongolski pokrajini Sinkijang bomo govorili v prihodnjem članku. Notranja Mongolija, to je province Diehol, Čahar in Sujijan. meri 1 milijon kvadratnih kilometrov in ima kakih 2 in pol milijona prebivalcev. Zunanja Mongolija meri 1.300.000 kvadratnih kilometrov in ima okoli 7 milijonov prebivalcev. Že carji so imeli v načrtu, da zunanjo Mongolijo osvojijo ter skozi njo zgradijo železnico, ki bi vezala ruski azijski imperij s Kitajsko, tako da bi pot iz Pariza v Peking po'kopnem bila skrajšana za pet dni. Rusija je nameravala po tej železnici oskrbovati ogromno kitajsko državo ? petrolejem, žitom in sibirskim lesom ter je nameravala zunanjo Mongolijo samo (ki jo bomo odslej imenovali enostavno Mongolijo), ki je izredno bogata na naravnih bogastvih, industrializirati. Ta načrt sta preprečili Anglija in Japonska Tako je Mongolija ostala pod kitajsko vrhovno oblastjo, dokler ni padec ruskega carstva nudil prilike Japonski, da seže po Mongoliji, kjer pa japonski vojaki niso vsdržali. fioljševiškemu konjeniškemu poveljniku Budjeniju se imajo Sovjeti zahvaliti, da je s svojo konjenice Mongolijo rešil japonske invazije ter Mongolom pomagal, da so si ustanovili julija meseca 1!>21 mongolsko republiko, ki pa je popolnoma pod kuratelo ruske sovjetske Unije. Mongolsko armado vodijo izključno višji častniki ruske rdeče armade in tudi vse orožje je rusko. Formalno se pa Kitaj še do današnjega dne ni odpovedni Mongoliji in bi Japonci mogli s toča stališča vdreti v Mongolijo, da jo iztrgajo Kitaju. si pa tega seveda še ne upajo, ker bi to neobhodno vedlo do vojske z Rusijo, ki šteje to ozemlje popolnoma za svoje. Sovjeti ne pustiio nikogar v Mongolijo O tej zunanji Mongoliji ve svet zelo malo in tudi Sven Iledin, ki je prepotoval vso zapadno Mongolijo oziroma kitajski Turkestan, tega ozemlja ni prestopil. Sovjetska Rusija nikomur ne dovoli, da bi prekoračil meje zunanje Mongolije, ki jo proučujejo izključno ruske ekspedirije, čijih poročila so spravljena v sovjetskem državnem arhivu. Eno izmed teb poročil pa je izšlo kot knjiga na 800 straneh, je pa bilo že po nekaj tednih vzeto iz knjigotrštva Iz te knjige so podatki, ki jib ima o zunanji Mongoliji evropsko in ameriško časopisje. Brez dvoma pa tudi Japonci to deželo prav tako dobro poznajo kakor Rusi in se znani ameriški žurnalist Paul Ring moti, če meni, da niti Japoncem niso znane najnotrajnejše mongolske stepe, ker pozablja, da so v Mongoliji brez dvoma mnogi budistovski menihi in samostani, ki iz splošne antipatije vseli budistov do komunizma držijo z Japonci, ki imajo izvrstno vohunsko službo. V glavnem pa je res, da to, kar se godi v zunanji Mongoliji, razen Rusov ne ve nihče drugi. Mongolija — bodoča Amerika Iz omenjenega dela ruske ekapedicije vemo, da skriva Mongolija v sebi ogromna naravna bogastva. Doslej so odkrili 12 premogovnih središč, nadalje so našli železa toliko, kolikor ga nima menda vsa Evropa. Našli so relo gorovje iz samega S topovi nad kita San Francisco, T. febr. b. V tukajšnjem pristanišču je zavladalo ponoči veliko razburjenje. Nobena ladja in noben čoln izpod lnn ton ni smel odpluti iz San Francisco. Prepoved je bila izdana /aradi tega. ker je zašel v pristanišče ogromen kit, ki ni našel več- izhoda na široko morje. Kit je oskusu, ki bi jo hotel potegniti v vojni vrtinec. Poljska mora igrati vlogo posredovalca med raznimi državami in jo zato zaveznica Francije, prijateljica Velike Britanije in Italije in živi tudi v dobrih odnošajih z Nemčijo 1er z vsemi miroljubnim! državami. Sfaufea hoteSskega uslužben-stva v Niči Niča. 8. febr. c. Danes zjutraj je nenadoma izbruhnila stavka v hotelih na najlepši promenadi in sicer na Promenade des Anglais. Stavkati je začelo osebje v najlepših hotelih, tako posebno v Ne-grescu in v Hotel d'Anpleterrc. V ta hotel bi moral ob 11.05 dopoldne priti švedski kralj Gustav V., ki bi ostnl dva meseca na rivieri. Nameščenci so začeli stavkati iz protesta, ker so zastopniki hotelirjev podpisali kolektivno pogodbo z organizacijami. ki niso včlanjene v komunistični delavski zvezi CGT. Posebno v Hotel d'Angleterre je nastala taka zmešnjava, da je moral priti sam prefekt, ki ie dosegel, da so malo pred prihodom švedskega Kralja nameščenci zopet začeli z delom. V drugih hotelih pa še stavkajo. K iz avi gospe Tavčarjeve Častna dvorna dama gospa Tavčarjeva obhaja danes 70-letnico, kakor omenjamo na drugem mestu. Za to priliko je dala razgovor reporterju »Slovenskega Naroda-:, v katerem našteva poglavitne dogodke svojega življenja. Med drugim tudi omenja, da je hotela pri ženskih akcijah doseči sodelovanje e »klerikalkami«;, kar pa 6e ji ni posrečilo. Gospa Tavčarjeva se nekako čudi, da ni prišlo do enotnega naetopa. Toda, kdo bi se čudil če ne pride do sodelovanja! Ako sama plemenita dvorna dama gospa Tavčarjeva zn katoliško ženstvo ne pozna drugega izraza kakor psovko »klerikalke«, je s tem že tudi povedala, kaka duševna višina vlada v »naprednem« taboru in je več kot razumljivo. da katoliška žena, ki ima kaj ponosa na svojo žensko čast, s to napredno družbo ne 1h> iskala sodelovanju. Proti ustanavljanju drž. tiskarn Belgrad, 7. febr. m. V Belgrad je prispela močna deputacija tiskarskih podjetij, Zveze knjigar-narskih združenj, zastopniki papirnic. Zveze grafičnega delavstva, zastopniki trgovskih združenj, Zbornice za TOI, Zveze industrijcev. ProfesorsKe-ga društva, Peti-kluba, Jugoslovanskega učiteljskega združenja, Slomškove zveze. Društva grafičnih faktorjev. Iz Slovenije eo v deputaciji kot zastopnik zbornice za TOI Albin Smcrkolj, zbornični svetnik, zastopnik Pen-kluba in Slavističnega društva Kolarič Rudolf, zastopnik društva ošola in dom« dr. Josip Lončar, zastopnik Društva tiskar-narjev Maks Ilrovatin, zastopnik JUU Ivan Dimnik. zastopnik knjigotrških organizacij Avg. Von-čina, zastopnik Društva knjigoveških mojstrov Mat-ko Pogačnik, zastopnik Zveze grafičnega delavstva Dragotin Kosem, zastopniki Združenja grafičnih faktorjev Otniar Mihalek. Deputacija je štela 00 članov in je danes izdala poeebno spomenico, v kateri opozarja na vse posledice, ki bi nastale za privatno tiskarsko obrt z uzakonitvijo uredbe o državnih tiskarnah in z uzakonitvijo določil glede mo-■nopolizaçije šolskih knjig. Kaže, da se pri sestavi načrta uredbe o državnih tiskarnah niso upoštevali važni momenti, ker ta načrt v svojih končnih posledicah določa popolno monopolizacijo izdajanja, tiskanja in pro- Seja Narodne skupščine Belgrad, 7. febr. m. Po daljšem presledku se jc danes popoldne ob pol 6 spet sestala skupščina. Predsedoval je predsednik čirič. Za-pisivik je prečital dežurni tajnik Dragomir Stojadinovič. Po sprejetem zapisniku sa je čirič spominjal umrlih poslancev Antona Vidca, Branka Radkovića in Živojina Arandjeloviča. Za poslanca Radkovića je čirič dejal, da je zmerom delal za svoj ubožni okrnj in da je moral končno dočakati tudi, da je bila naprošenn ruska pravoslavna cerkev, da ga je pokopala. Predsednik je dejal, dn glede tega pravoslavna cerkev ni postopala pravično. Radković. je namreč glasoval za konkordat. Prečitan je bil tudi ukaz o imenovanju novih senatorjev. Dalje je bila preč-itana tudi zahteva pravosodnega ministra o izročitvi večjega števila poslancev sodišču, med drugim nadaljevanje kazenskega procesa proti Mravljetu Nato je predsednik od- govoril na kratka vprašanja Voji La-ziču in Tnsi Dimiču. Tasa Dimič je obširno razlagal svoj primer. Znano je namreč, da so Taso Dimiča omenjali v zvezi z atentatom na predsednika vlade. Dimič je podrobno dokazoval svojo nedolžnost. Nn koncil se je zahvalil za pomilostitev. Nato so prešli na dnevni red ter jc bil izvoljen odbor za proučevanje zakonskega osnutka o graditvi in razširitvi zdravstvenih ustanov. Vložena je bila samo ena lista in sprejeta z aklamacijo. Druga točka je bita mednarodna konvencija o trgovini, ki jo je naša država sklenila s Švedsko. Konvencija je bila sprejeta s 129 proti 5 glasovom. V času, ko to poročamo, seja še traja. Na nocojšnji seji narodne skupščine je bila sprejeta tudi konvencija med našo državo in Romunijo. Prihodnja seja narodne skupščine bo jutri ob 5. Uspeh generala Franca pri Teruelu Saragosa, 7. febr. c. Nacionalistične čete pro- . dirajo brez večjih ovir na teruelski fronti. Nacionalistična ofenziva na obronku Sierre Palomere je tako presenetila rdeče oddelke, da se sploh niso uprli in na več postojankah so hitro izobesili tudi lielc zastave. Doslej so nacionalisti v tem odseku prodrli z,a 50 km v širino in 20 km v globino. Barcelona, 7. bebruarja. AA. (Havas) Snočnje uradno poročilo pravi: Na vzhodni fronti smo včeraj ponovno zavzeli postojanke, ki snio jih prejšnji dan izgubili. Bitka je bila zelo krvava. Naše čete pri Vizienu so se umakuile v popolnem redu v druge postojanke. Pri Palermu je ostala bojna črta ista. Sovražne kolone, ki so prodirale proti Al-fambri. so ustavljene. Angfeški protest London, 7. febr. c. Na popoldanski seji spodnje zbornice je zunanji minister Eden podal poročilo o zadnjih dogodkih v Sredozemskem morju, posebno pa o napadih na angleška trgovska parnika »Endimion« in »Alclrcc, ki sta bila potopljena. K don je najprej obvestil parlament, dn jo angleška vlada svojemu brodovjn na Sredozemskem morju naročila v*e potrebno, kar jo bilo sklonjeno v Iondonu v četrtek iti na kar sta pozneje pristali Italija in Francija, Angleške vojne ladje so dobile nalog, da naj takoj potope vsako podmornico, ki bi krožila izven teritorialnih voda v tistem delu Sredozemskega morja, kjer vozijo angleški trgovski parniki. Angleške vojne ladje morajo razširiti svojo kontrolo in imeti topove v stalni pripravljenosti. Nato je 1x1 en prešel na nesrečo parnika ?Alcire« in izjavil, dn je unglešku vlada upravičena misliti, da sta bili nacionalistični letali tisti, kj sta potopili ta nnjfleški parnik Zato jo dobil anjrleski zastopnik pri generalu Francu nalog, da naj tani izjavi, da je nnglešike potrpe žljivosti sixlaj konec. Enkrat za vselej izjavlja sedaj angleška vlada, da ne bo več veljalo no- ; beno opravičilo in dn so angleške vojne ladje i prejele točno navodila, kako naj postopajo pri I prvem takem primeru 'l'a kategorična izjava je bila sprejeta s \ splošnim odob r a v a n jem. Berlin. 7. febr. c. Pred tročlunskim senatom se je danes začela v Rerlinu-Monhitii razprava proti pastorju Niemollerju. daje vseh tiskanih proizvodov, knjig, tiskovin in ostalega, za državo, za državne in samoupravne urade ter ustanove, v zvezi z državno tiskarno v Sarajevu, pa tudi obrazce za potrebe drinske banovine. Dve državni tiskarni, ki sta zgrajeni z več milijonskimi investicjami, bi skušali s popolno mehanizacijo dela prevzeti izdelavo in organizacijo prodaje vseh tiskanih stvari za državne in javne potrebe. Brez dvonm bi se na ta način uničila kvaliteta dela. To bi pa prizadejalo tudi smrtni udarec privatnim grafičnim podjetjem, ki so zraslla z ogromnimi žrtvami. Na ta način bi se povečalo število brezposelnih delavcev, ki znaša danes 32%. Padli bi ludi davki, carina, takse in ostale dajatve. Od vsega tega bo imela škodo samo država. Moderne države, med katere se šteje tudi naša država, ne segajo tako po monopoliza-ciji ter tudi naš zakon o državnih monopolih ne pozna mnogo monopoliziranih predmetov. Inozemstvo pa nikjer ne pozna, da bi se nionopoliziral tisk in izdajanje tiskanih stvari za državne -in javne potrebe. Isto tako je tudi nenormalno*,, da se državne tiskarne potegujejo na licitacijah' za državne posle s privatnimi podjetji. Povsod ,jje delokrog državnih tiskarn omejen samo na ono potrebe, nad katerimi mora biti popolna kontrola in ki imajo izključno uradni značaj, ali pa so re-zervatnega značaja. Končno nastopajo v spomenici podpisane organizacije tudi proti monopolizaciji učbenikov ter posebno kritizirajo tozadevni nov projekt, ki določa, da morajo enkrat odobrene učne knjige veljati šest let in da se do izteka tega roka ne morejo nove odobravati. To bi pomenilo ustavljati napredek znanosti za šest let. Končno naprošajo merodajni činitelji, naj se obstoječi načrt uredbe o ureditvi državne tiskarne v kraljevini Jugoslaviji, kot tudi načrt spremembe zakona o učnih knjigah umakneta ter naj se v Belgradu skliče ustmena anketa, na kateri bodo merodajni činitelji lahko zaslišali delegate interesiranih korporacij, da se bodo pri izdelavi uredbe o državnih tiskarnah in zakonu o učnih knjigah lahko upoštevali njihovi upravičeni predlogi tako v prvem kakor tudi v drugem primeru. Iste korporacije tudi zahtevajo, naj se v finančnem zakonu sprejme dodatek, s katerim se bo odložilo izvajanje obstoječega zakona o učnih knjigah do končnega sklepa o njegovi spremembi v smislu upravičenih zahtev vsoh ustanov, ki so podpisale gornjo spomenico. Zastopnika društva tiskarnarjev iu Združenja tiskarnarjev za dravsko banovino Matka Hrovatina je nocoj sprejel tudi notranji minister dr. Korošec, ki je ob tej priliki obljubil tudi svojo podporo. Ostalo delegacijo pa je v skupščino vodil minister dr. Krek ter je bila sprejeta od več ministrov. Belgrnd, 7. febr. m. Deputaciji Zveze tiskarskih podjetij, grafičnega delavstva itd. je prosvetni minister poudaril, tla je sedanji načrt samo eden številnih načrtov, ki jih ima prosvetno ministrstvo, in dn se bodo pri izdelavi končnega načrta uredbe o organizaciji državne tiskarne upoštevale vse upravičene želje in zahteve grafičnih podjetih in delavstva ter prizadetih ustanov. Enake obljube je prejela delegacija tudi oil drugih ministrov. Prosvetni minister je naprosil vse zastopnike posameznih organizacij, naj poleg predložene spomenice sporočijo še pismeno vse svoje želje iu zahteve. Odmev senatnih volitev po državi Belgrad. 7. febr. m. Včerajšnje senatorske volitve, na katerih ie JRZ od 23 senatorjev dobila 17. dr. Maček v savski in primorski banovini pa samo 0, so dnnes v vseh tukajšnjih političnih krogih stalni predmet razgovorov. Vsi ti krogi priznavajo, da je JRZ spet dosegla nov velik političen uspeh. V donavski banovini so bili proti JRZ vsi nasprotniki sedanje vlade orl srbijatiske združene opozicije pa vse čez JNS do hodžerovcev in ljotičevcev. Vso te skupine so postavile za svojega kandidata Ilijo Trifunoviča-BIrčanlna, ki ie' v protikonkordatski gonji zavzemal prvo mesto. Te skupine so poslale na volišče vse svoje volivce do zadnjega. V Novem Sadu so bili včeraj poleg Trilunoviča-Birčanina še Ljotič, poslanci JNS ter razni funkcionarji llodžerove stranke, ki so na vso moč. agitirali za svojega kandidata. Toda kljub temu so zbrali komaj 80 glasov za Trifuiioviča-Birčanina, JR7. pa je dobila vseh pet senatorjev. Te senntne volitve v donavski banovini so spet postavilo na laž tako srbliansko opozicijo kakor tudi vse ostale nasprotnike, ki so pri zad- njih občinskih volitvah vpili, da so dobili toliko in toliko občin in da jih je JRZ enostavno proglasila za svoje. Včeraj so vsi ti župani lahko svobodno volili opozicijske kandidate in so z njimi tudi skupno ostaii v ogromni manjšini. Tudi v šu-madiji so skoraj vsi župani oddali svoje glasovo za kandidate JRZ. Včeraj izvoljeni senatorji na listi JRZ bodo v senatu znatno pomnožili že doslej močno JRZ, tako da bo vlada v senatu razpolagala skoraj z dvotretjinsko večino ter lio brez vsake motnje na-naljevain svoj vsestransko obnovitveni program. Vrste JNS, ki je pred leti v senatu vedrila in oblačila, so se strahotno razredčile in razbile. Po včerajšnjih senatnih volitvah šteje danes senat 70 članov, in to 40 izvoljenih in 33 imenovanih. 23 senatorjev je bilo izvoljenih 8. februarja 1935, 23 pa včoraj. Od 33 imenovanih senatorjev jih je bilo pod sedanjo vlado imenovanih •>». Po ustavnih določilih lahko kr. vlada imenuje prav toliko senatorjev, kolikor je izvoljenih. Namakanje perila olajša pranje! To se občuti, {e se vzame za namakanje dobra Ženska hvala, ki vsebuje Schichtovo milo. Drugi dan je namreč večina madežev izginila iz perila. Ostala nesnaga se brez truda izpere pri kuhanju 1 ŽENSKA HVALA namočeno, napol oprano Volitve senatorjev V nedel o ie bilo izvoljenih 23 novih senator ev. — Od teh 'e dobila JRZ 17, bivša KDK 6 senatorjev. — V dravski banovini ki ga \e med drugimi volilo 91% je izvoljen dr. Sehaubach, slovenskih županov Preteklo nedeljo so bile volitve novih senatorjev namesto tistih, katerim so mandati potekli 3. februarja letos. Volitve so bile v vseh banovinah razen v zetski, kjer ni potekel mandat nobenemu senatorju. Dravska banovina je volila 1 senatorja. Vložena je bila samo ena lista z dr. Fr. Sehaubachom kot kandidatom in celjskim županom Al. Mihelïiïem kot namestnikom. V dravski banovini je bilo 474 volivnih upravičencev in sicer 28 poslancev, 30 članov banskega sveta (15 članov banskega sveta so obenem žu-•"»ni in so imeli samo po en glas) in 416 županov. Volivna udeležba je bila nad vse pričakovanje velika. Volilo je 418 volivnih upravičencev in sicer 9 poslancev, BO članov banskega sveta in B79 županov. Od poslancev so volili: dr. Veble Andrej, dr. Jure Koče, dr. Klar Franc, Pevec Rudolf, Kersnik Anton, Gajšok Karel, dr. Šemrov Franc, Benko Josip in Brenčič Mihael. Volitev se niso udeležili sledeči poslanci: Pre-koršek fvan, Makar Dako, Doberšek Karel, dr. Lovrenčič Ivan, inž. Župančič Fran, Pleskovič Rudolf, Mravlje Milan, Turk Rajko, dr. Fux Riko, Ko-man Albin, Hočevar Stanko, Lukačič Avguštin, Lenarčič Stanko, Gornjak Vinko. Janžekovič Ivan, dr. Jančič Ivan, dr. Rezek Josip, Mohorič Ivan, dr. Novačan Anton. Mačkovski poslanec za okraj Šmarje pri Jelšah dr. Dobovišek ni bil vpisan v volivni imenik in se proti temu tudi ni pritožil. Člani bunskega sveta so volili vsi. Volili niso župani naslednjih občin: Brežice Globoko, Kapele, Pišece, Senovo (bolan), Sevnica, Velika dolina, Griže, Vojnik (trg), Žalec, Črnomelj (okolica), Vinica, Kočevje (mesto), Koprivnik, Kovor (bolan), Križe, Stražišče. Sv. Ana, Boštanj, Hrastnik-Dol, Trbovlje. Rudnik pri Ljubljani, Že-limlje, Strigova, Gornji Logatec, Lož. Stari trg pri Ložu, Duplek, Pesnica, Št. IIj v Slov. gor. (bo- lan), Središče ob Dravi, Sv. Barbara v Halozah, Koroška Bela, Lesce, Trata (bolan), Ponikva in Pristava. Volilo torej ni 37 županov, od teh se štirje, ki so bili izvoljeni na listah JRZ, zaradi bolezni niso mogli udeležiti volitev. Iz okrajev Lendava. Dravograd, Gornji grad. Kamnik, Konjice, Litija, Maribor desni breg, Murska Sobota, Novo mesto in Slovenj Gradec so se volitev udeležili vsi župani. Izid volitev v Ljubljani je v nedeljo zvečer ob 20.15 razglasil predsednik volivne komisije, državni svetnik dr. Rudolf Steinmetz-Sorodolski. Člani volivne komisije so bili: dr. Vladimir Gol>a, predsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani, Peter Keršič, predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani (ki se je radi bolezni opravičil), dr. Jure Adlešič, ljubljanski župan, in dr. Anton Kržišnik. sodnik upravnega sodišča v Celju. Predstavniki liste so bili: Nande Novak, župan v Kamniku, Martin Stchlovnik, župan v Smartnem ob Paki, in namestnika Hinko Lebinger, župan v Litiji, ter Franc Zdolšck, župan v Sv. Jurju ob juž. žel. Po volitvah je predsednik volivne komisije čestital navzočnemu novoizvoljenemu senatorju dr. Fr. Schaubachu, za njim pa so mu čestitali tudi drugi navzočni. Zahvala. Vsem volivcem pri senatorskih volitvah se iskreno zahvaljujeva za izkazano zaupanje. Dr. Fr. Schaubach, senator, Alojzij Mihelčič, župan mesta Celja, namestnik. Vo'itve v ostalih banovinah Za področje Belgrad-Zemun-Pančevo je bil izvoljen za senatorja Dušan Trifkovič, načelnik ministrstva v p.; v vrbaski banovini dr. Bogoljub Kujundžič, minister za gozdove in rudnike; v vardarski Ugrin Joksimovif, narodni poslanec, Mihajlo Lukarevič, nar. posl., in Mehmed Zlatko, župan; V drinski Čedomir Zaharič, narodni poslanec, in Uzeir Aga Hasanagovič, trgovec iz Sarajeva; v moravski Peter Bogavac, narodni poslanec; v savski z dr. Mačkove liste, ki je dobila 446 glasov: inž. Avgust Košutič, dr. Krnjevif (ki je še v Ženevi), dr. Kostič, podpredsed. SDK, dr. Per-nar, odvetnik, Jakob Jelašič, profesor; z liste JRZ, ki je dobila 201 glas pa: Dušan Lotica, finančni minister, in dr. Miškulin, narodni poslanec; v primorski banovini z liste dr. Mačka, ki je dobila 89 glasov: Širne Belamarič, kmet iz Man-daline z liste JRZ, ki je dobila 60 glasov, pa Dušan Novakovič, župan iz Knina; v dunavski banovini Svetozar Stankovi?, kmetijski minister, Živojin Štefanovi?, zdravnik in župan iz Smedereva, dr. Širne Kotur, podpredsednik senata, odvetnik v Zemunu. Stamenko Božič, odvetnik v Kragujevcu, Budišin Štefan, posestnik iz Vel. Kikinde. Zahteve slovenskih županov Preteklo nedeljo je bil v Ljubljani občni zbor Županske zveze, o katerem je obširno poročal že »PonedeljSki Slovenec« Občnega zbora eta se udeležila rud>i minister dr Miha Krek in ban dr. M. Natlačen. Celjski župan Alojzij Mihelčič je na občnem zboru predlagal resolucijo, ki je bila po 84 letna starka zgorela s hišo vred Maribor, 7. febr. V noči na nedeljo se je pripetila v Račici, občina Jakobski dol, tragična požarna nesreča, ki je zahtevala tudi človeško življenje. V svoji hi.šioi je zgorela 84 letna posestniea Terezija Roškar. Starka je že od oktobra bolehala ter je ležala v svoji leseni in s slamo pokriti hiši Stregla ji je dekla Antonija Mulec, ki je imela ri sebi tudi svojega pol leta starega sinčka, sosednji hiši je stanoval tudi 64letni viničar Jakob Behtič s svojo družinico. Zaradi bolezni je stara gospodinja naročila dekli, da mora v njeni sobi v železni pečici vedno dobro kuriti. Pločevinasta cev za odvod dima je bila od te pečice izpeljana sikozi leseno steno v kuhinjo in v dimnik. Ko je dekla v soboto zvečer zopet zelo močno zakurila v peči, se je cev razžarela in od nje se je vnelo tramovje v steni. Začelo je tleti pod ometom naprej. Okrog po'.noči je dim, ki je prihajal iz kuhinje, prebudil deklo Antonijo Mulec. Ko pa je odprla vrata v kuhinji, je opazila, da tli že vsa stena, ki loči ku- hinjo od sobe. Tlenje pa se je v hipu spremenilo v plamene, kakor hitro je prišel skozi odprta vrata svež zrak v kuhinjo. Vsa preplašena je dekla odhitela po viničarja Behtiča, ki je prišel takoj na pomoč, da bi s škafom vode pogasil požar. Bilo pa je že prepozno, ker so medtem iskre iz kuhinje zajele slamnato streho in je bila v nekaj trenutkih nato že vsa hiša v plamenih Dekla je skočila v sobo, da bi rešila gospodinjo, toda težke starke ni mogla prenesti iz sobe, pa se je Roškarjeva tudi upirala ter je trdovratno trdila, da ne gori pri njej, temveč pri sosedu. Nato je dekla pograbila svojega malega otroka ter z njim v naročju hitela po sosede, da rešijo Roškarjevo iz goreče hiše. Ko pa so reševalci prišli, je bilo že prepozno. Na nesrečno gosipodarico se je goreča niša že sesula. Čulo se je iz plamenov samo nekaj presunljivih krikov, potem pa je vse utihnilo Naslednjega jutra so našli med oglje-nimi ostanki pogorele hiše starkino zoglenelo truplo. kratki razpravi soglasno sprejeta Resolucija vsebuje naslednje zahteve slovenekih županov: Slovenski župani kot zakoniti zastopniki občin in svobodno izvoljeni predstavniki slovenskega naroda, zbrani na rednem letnem občnem zboru Županske zveze v Ljubljani dne 6. februarja 1938, smo prepričani, da služi konsolidaciji naše države najbolj izgraditev samoupravnega sistema in zato zahtevamo takojšnjo ustanovitev banovinske samouprave v okviru sedanje ustavo ter izpremeinbo zakonov in izvršilnih predpisov v smeri decentralizacije javne uprave. Dalje zahtevamo: da se razbremene občine v poslih prenešenega delokroga in izdatkih za te posle; vzdrževalne stroške zn okrajna načelstva, katastrske uprave in meroizkusne urade naj v celoti prevzame država; poenostavijo naj se po-slovalni predpisi, kolikor je to brez škode za redno in uspešno poslovanje občine mogoče; v § 95. zakona o občinah na doklado, trošarine in takse omejena finančna oblast občine naj se razširi še nn druge vire iz neposrednih in posrednih davkov ter s tem občini omogoči bolj smotrna porazdelitev bremen na prebivalstvo. Sedanji nezakoniti in samoupravam škodljivi način knjiženja vplačanih davkov, po katerem se najprej zadovolji država, iz preostanka pa šele samouprave, naj se opusti. Osnutek uredbe o samoupravnih hranilnicah naj se izpremeni v tej smeri, da se vrne tem hranilniram ves pupilarni denar, dalje, da se jim ne vzame možnost dovoljevanja dolgoročnih komunalnih posojil in pn da se ustanavljanje teh hranilnic ne omeji na občine, ki se teritorialno stikajo. Krediti države za javna dela v dravski banovini naj se povišajo na ono mero, ki odgovarja državni fiskalni obremenitvi te banovine; dravska banovina naj se pri kreditih za hidro-tehnična dela ne zapostavlja; izvrši naj se revizija porazdelitve državnih in banovinskih cest, država pa naj prevzame na svoj proračun toliko banovinskih cest, da bodo njeni izdatki za državne ceste v dravski banovini v razmerju s fiskalnimi dohodki, ki jih država iz te banovine prejema, ali pa da prevzame država vsaj toliko banovinskih cest, kolikor znaša delež državnih in banovinskih cest v tej banovini na celokupni dolžini državnih in banovinskih cest v državi ; izdatno naj se poveča prispevek države na 1 km državnih cest v dravski banovini, upoštevajoč veliko obtežbo, pomen in promet teh cest; pravično naj se upošteva dravska banovina glede njenega deleža pri vseh materialnih izdatkih ministrstva za zgradbe; pravično naj se subvencionirajo javna dela na cestah, mostovih, propustih iu pri hidrotehničuih delih. Zahtevamo, da se takoj otvori kredit za opremo novega kirurgičnega paviljona Državne splošne holnišnirc v Ljubljani in obeh novih objektov Državne bolnišnice za duševne bolezni na Studencu, dalje, da zgradi država vsaj en zavod za pohabljeno deco. Reši naj se čimprej vprašanje sodobne ubožne preskrbe; v ta namen naj se zgrado ob sodelovanju države, banovine in občin potrebne ubožnice ter s tem odpravi sedanji nesocialni način ubožne oskrbe od hiše do hiše ter izpreme-nijo zakonita določila o dolžnostih občine za oskrbovanje onemoglih in ubogih. Kot pasivna pokrajina naj se dravska banovina pri državnih podporah za pasivne kraje holj upošteva. Prebivalstvu, ki je bilo z lanskimi vremenskimi katastrofami hudo prizadeto in danes trpi. naj se pomaga s čini izdatnejšo podporo v živežu in denarju in to tem bolj, ker imamo žo dvo zaporedni slabi letini. Prizadetim občinam naj se dajo nn razpolago »uputnice« za brezplačen prevoz ljudske hrane. Zakon o lovu naj se izpremeni tako, da bo zaščiteno kmetijstvo, ne pa tako zelo favorizirano lovstvo, kot je po sedanjem zakonu. Z amandma-nom v finančnem zakonu za leto 1938-39 naj so bon pooblasti, da more z uredbo za območje banovine izpremeniti določbe lovskega zakona. Določilo zakona o neposrednih davkih, po katerem je deležna občina, kjer imajo industrijska podjetja svoj sedež, 20% družbi predpisanega direktnega davka, naj se spremeni v leni smislu, da bo ves davek predpisan samo v onih občinah, kjer ima podjetje svoja obratovolišča: kajti samo tem občinam povzroča podjetje stroške. Tudi § 24. zakona o narodnih šolali naj se glede prispevne obveznosti industrijskih podjetij, vsaj za zidanje novih šol, spremeni tako, da se bo mogel tudi v dravski banovini uspešno uporabljati, kar sedanje besedilo tega paragrafa onemogoča. Državo naj dn Rafaelovi družbi iz izseljenskega fonda sorazmerno nanjo odpadajoči del za ureditev in oživotvorjenje izseljensko zbornice; v to namen naj se Rafaelovi družbi odstopita obe posojili, ki sta bili dani iz izseljenskega fonda državni bolnišnici za duševne bolezni na Studencu in šolski polikliniki v Ljubljani ter se ji poleg tega nakloni še za njeno poslovanje potrebna podpora. Pol sfolet'a cerkvena pevka V Ptuju je umrla priljubljena učiteljica ročnih del gdč. Ana M ii 11 e n d e r v 71. lotu starosti. Vse svoje življenje je [Hisvetilu vzgoji mladine Sadovi njenega dela so priznani od vseh ,ne glede nn narodno pripadnost ali politično opredeljenost Bila je je pobožna, tiha in skromna. Mnogo se je žrtvovala tudi za prosti j sko cerkev, ki ji je posvetila v čast božjo marsikatero uro ročnih del pri vezenju Pokojnica je bila tudi vneta cerkvena pevka. Skozi 52 let je požrtvovalno vsak dan, kljub visoki starosti, z inladeniškim ognjem hodila k pevskim vajam in se udeležila vsake sv. maše s petjem. Kakor je bilo vse njeno življenje soma dobroto in ljubezen do vsega, kar je lepo, jo je tudi Gospod poklical nenadoma, brez trpljenja k Sebi. Kako je bila pri vseh priljubljena, je pokazal pogreb. Nagrobni govor je imel prošt Greif. V sprevodu je bila številno zastopana duhovščina, med drugimi so bili konzistonolni svetnik Ko-larič, g. dekan iz Marenbergn Messner in župnik g. Pšunder iz Ruš. Naj v miru počiva! G. sestri naše iskreno sožalje! Roi and Dorgelès: Kaj sem doživet v Rusiji? 18 (Nadaljevanje.) Jaz sem to že vedel. Zgodovina te vasi je bila podobna zgodovini tisoč drugih. Rekvizicije v revolucionarni dobi, ki so sledile rekvizicijam v času vojne, so jo do kraja izčrpale. Nenadoma so se pojavili oboroženi oddelki, ki so pobijali živino, zrnje, zelenjavo in perutnino, da bi vse to razdelili za plačo boljševikom po mestih, ki so samo govorančili. To dobo so imenovali »vojni komunizem«. Ko so dali zemljo kmetom (tisto zemljo, ki jim je bila že večkrat pripadala, bodisi njim osebno ali pa miru — občini), so jim kradli, kar je zraslo, ne da bi jim puščali vsaj za seme. Tako ravnanje je kmetom vzelo vse veselje. Čemu bi se pa človek mučil, da se bodo lenuhi dobelili? Če že itak moraš stradati, je bolje vreči lopato iz rok in se preživljati, kakor ee pač more: s koreninami, z živinsko krmo ali z gobami, ki so jih nnbiroli po gozdu. Bil je pravi punt prekrižnnih rok. Brez dogovora, brez ukaza so ostala polja v nekdanjem cnrstvu neobdelano. Še prirodn sama je pritisnilo s sušo. hik> je v resnici strašno pomanjkanje. Neizčrpna »žitnicn Evrope« je bilo v enem sunku prozno. Da bi zatrla to gibanje, se je Leninova vlada sprva zatekla k prisilnim sredstvom. Odganjali so ljudi in jih streljali. Todo deset milijonov delavcev ni moglo nič napraviti proti rto dvajsetim milijonom kmetov, ki so s svojim delom preživljali prve; za vsakim kmetovalcem bi moral stati en čekist. Tedaj pa je Lenin, čigar neizprosni duh se sicer ni uklonil pred nobeno zapreko, vendar popustil vajeti. Odložil je proletarizacijo kmečke zemlje na boljše čase. Kmetom |e potrdil pravico, da smejo obdelovati zemljo, kakor se jim zdi najbolje, s tem pa je docela zatajil svoj program. Posebno značilno je, da so moskovski listi proglasili ta nečastni umik kot zmago revolucije. Živela kmečka lastnina! Živio sovjeti, ki so pustili kmetom kravo! Pripravite steljo. tovariši! Ženite telice k bikom! Nič si ne izmišljam — bilo je krika in vika po listih ob odpravi tega »brez-kravjac. Pred hlevom je marksizem propadel. Vendar pa se ima Sovjetija zahvaliti prav temu umiku, dn je ušla propadu. NEP — nova ekonomska politika — jo je rešilo. Poljedelstvo se je jx) novih izpovedbah rešilo iz omrtvelosti. Živina je dosegla predvojno številko, površina posejane zemlje pa se je podvojila. To zalet je bil v glavnem zasluga pogumnih kmetov, ki so bili bolje poučeni in pripravljeni kakor drugi in ki so se vrgli lia dotlej neobdelana polja. Ti kulaki, ki so posle dobro plačevali in so jih podpirali tudi zastopstvo Narkomsena (ljudski komisariat za poljedelstvo), so si po vaseh pridobili ugled. Napredek je bil očiten. Kljub temu napredku izkušnja ni obveljala. Komunistični veljaki niso mogli dovoliti take kršitve svojega nauka. Ko je bila nevarnost lakote zaenkrat odpravljeno so se odločili, da prejšnjo uredbo razveljavijo in dn zopet vpeljejo ko-lektivizocijo Kar čez noč so kulaki postali razredni sovražniki. Sedaj, ko je bila zemlja obdelana in skednji polni — jih ni nihče več potreboval! Se slabše bi bilo zanje, če bi bili verjeli Leninovim obljubam. Ta naskok je bil tako temeljit kakor prejšnji, le v obratnem smislu. Znova je bilo prepovedano zadrževati produkcijska sredstva in za delo najemati »svojega bližnjega«. Prej so ukinili »brez kravje«, sedaj so so lotili pastirjev. Kmetje, ki so hoteli ostati samostojni, niso več smeli imeti posle, celo »djevočka« za pašo gosi jim ni bila dovoljena, navolili so toliko taks, obveznosti in uredb, da so morali hitro popustiti. Drugi so 6e pa odpovedali svobodi in se združili v kolhoze pod državnim nadzorstvom. Kmetje so bili zbegani. Kaj neki naj pomeni ta novo reforma? Ali se bo treba pridružiti lenuhom. delo nezmožnim, pijancem, potepuhom, ki so prihajali iz mest2 Ubijati se nn lastni zemlji in pridelek gojiti? Vrag pa ti ukazi in protiukazi njivam. ki so jih sami gnojili, in orodju, ki so ga imeli še od prednikov, se niso marali odpovedati. Tisti, ki niso imeli drugega kot kako njivo, eo si pa hoteli to pridržati. Sovjeti. ki so se sedaj že utrdili v moči, pred tem splošnim odporom niso več oklevali. Mobilizirali so vse svoje sile in udarili. Od Kubana do Urala, od Ukrajine do Kavkaza so regljale strojne puške. Pod pretvezo, do hočejo zatreti kulake (»dekulokizocijo«), so oddelki GPU streljali brez sodnega postopanja in v masah odganjali ljudi. V nekaj mesecih so kazenski vlaki preorali Sovjetijo in razvozili te človeške čredo na velika javna dela ali pa v puste pokrajine severa in vzhoda. Nikdar ne bo nihče izvedel pravega števila žrtev, številka sto tisoč, ki jo Sovjeti r. nasmeškom navajajo, ni niti deseti del resničnega števila. Toda tudi tokrat surova sila ni veliko opravila. Preplašeni kmetje se niso skušali braniti — kaj naj pa tudi narede s kosami in piepi — ampak so se umaknili v koče in se niso ganili. Nekaj sežnjev zemlje so posejali z žitom in ovsom, dn bi meli koj jesti, ostalo pa so puščali neobdelano kakor pre dNEP. Prihodnje žetve so bile obupne. Kljub temu pa je vlada, ki je potrebovala deviz za nadaljevanje načrta v težki industriji, še naprej pobirala žito L vprav vojaško strogostjo kolikor ga je pač mogla. Tik pred zimo, ko jc bil že božič pred durmi, so pobrali poslednje vreče zrnja, da hi ga prodali »buržujfkinu državam, in konec je bil — lakota, ki je edinstvena v vsej ruski zgo- dovini in ki jo zahtevala življenje mnogih milijonov ljudi. Toliko »upornikov« je bilo manj. Toda vse lo ni nič pomagalo. Po opustošenju zemlja ni rodovitna in ljudje v svojih grobovih no morejo več voditi pluga. Tedaj pa je Stalin I» zgledu svojega prednika zapovedal umik. Nadaljnjo stopnja je dopolnila iztrebljenje kulakov in ljudje so prišli do šape. In Sovjeti so s cinično rovnodušnostjo tretjič v komaj dvajsetih letih kmetom vrnili zemljo. Obstoječi nrteli so imeli pravico do skupnega uživanja [>olj, ki so ga obdelovali, mogli so razpolagati s skupnimi zgradbami, s poljedelskim orodjem in vprežno živino, ali ta teoretična lastnina ni zadovoljila nikogar. Tedaj je država vsakemu kolhoškemu ognjišču priznala pravico do »obdelovanja in izkoriščanja majhnega zemljišča, ki pripada k hiši« in lastninsko pravico do svojega bivališča, do vprežne živine, perutnine in hrane v naravi. Pod to ploho dobrot se je oglasil tisk. Kako velik je Stalin! Po njegovi darežljivosti bo kmet zopet imel lastno gnezdo, lahko bo redil tele. prašiča in piščance I Ni go kmeta v Evropi, ki bi užival tako velikodušno skrb. Poglejte v Nemčiji, v Franciji njegovi vrstniki nimajo nič, ne hiš, ne orodja. Umirajo od lakote in pndnjo pod udarci kapitalistov in groščakov. Iz tega sledi, do vsi ti zatirani čakajo, kdaj bo prišla ura revolucije, da bodo lako srečni kot so Rusi, da bodo imeli prnvico rediti zajce. — UI>ogi niužiki so naposled verjeli — TSF je širila take laži po radijskih valovih, učitelj jih je vtepal v mlade glovice — in povrotek družinsko zemlje jih je premotil, da so se združili v kolhoze. Organizirala so se poslanstva in odhajala v pokrajine, ki so ostale trdovratne, da bi tamkajšnjemu ljudstvu razložila vfte prednosti novpjja eistoina. je bilo treba, so prigovarjanje podprli s silo, da so si premislili zadnji obotavljalci. In po dveh letih je Sovjetska Rusija lahko razglasila, da Je število kolhozov doseglo dvesto tisoč. Drobne novice Koledar Torek, 8. februarja: Janez Malajski, spoznaval«; Juvencij, 6kof Prvi krajec ob 1.32. Herechel napoveduje mrzlo vreme. Sreda, 9. februarja: Apolonijn, devica muče-nica; Ciril Alek6.andrije.ki, škof. Osebne ve sil — Izpit so opravili za čin jtoročnika bojnega broda II. razreda poročnik-! fregate Ivan Konte, Borislav Gregorič, Ladislav Lah in Alojzij Planton ter za čin strojnegu stotnika II. razredu strojni poročnik Rikard Damiani. — Iz vojaške službe. Napredovala sta v čin orožniškega podjiolkovnika orožniški major Bo-židur Lopašič in v čin intendantskega majorja mornarice intendantski stotnik I. razreda mornarice Emilijati Oreškovič; prevedena sta v topništvo zrakoplovni jioročiiik Peter štengl iti v inženjersko stroko zrakoplovni jioročnik Erili Ortner; odlikovan je z zlato kola jno гл vestno služibovanje pehotni narednik l. razreda Alojz Oman. Novi grobovi ■f Franc Repnik. V Ljubljani je umrl gosp. Frane Repnik, železniški podurndnik v |>okoju. star 69 let in stanujoč na Sv. Petra cesti 79. Z njim odhaja v večnost ziiačo.jcn in vrl mož, mož Žive vere in odločnih krščanskih načel. Mož je bil v Ljubljani dobro znan, med železničarji pa je bil priljubljen zaradi svojega mirnega in skromnega prijaznega značaja. Verske dolžnosti je iz|K>lnjcval г vnemo, bil je tudi član kongre-gacije mož pri jezuitih. Politično je bil vse moje življenje vedno pristaš katoliške stvari. Zapušča sina podčastnika in hčerko, ki je poročena г železniškim uradnikom g. Kunarjom. Pred leti je moža, ki je vzgajal svoje otroke v krščanskem duhu, zadel hud udarec. Umrl mu je ljubljeni sin bogoslovec in sicer tri mesece, preden bi imel peti novo mašo. Pogreb pokojnika bo danes ob 4- pofKildiie. Vrlomu možu ohranimo blag spomin. Naj mu sveti vočna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! t 0. Martin Plcčko. V Koblarjevi ulici 7 (Ko-deljevo) je mirno v Gospodu zaspal gospod Martin Plečko, posestnik in lastnik prevozništva. Pogreb bo v sredo ob 3 popoldne, Naj mu sveti večna luč! Žalujočim nase globoko eožalje! + Lužer Franc, revizor v pokoju. V nedeljo 6 februarja zvečer ob tri četrt na deset je izročil svojo blago dušo Bogu g. Lužer Franc, revizor v jx>kojn. Pokojnik je bil rojen v Žuemti, sprvn določen /a trgovino in je bil tudi strokovno izobražen. Vojaški rok je odslužil v Trstu, nato je stopil v železniško službo in bil znan kot vseskozi vesten in pošteni ter izredno ljubezniv človek. Služboval je v Pragerskem, Mariboru, na Hcki, v Leobnu in naposled v Ljubljani. Veren mož in lep značaj, zadnja leta je bil tudi delaven član Vincencijcvo konference za župnijo Marijinega Oznanjenja, ki ga bo težko jx>grešala. Zapušča ženo Ivano in sina Franceta, železniškega uradnika, in vnukinjo Inge. Pogreb bo danes, H. februarja, ob 2 popoldne izpred mrtvašnice na Vidovdanski cesti. Naj počiva v miru blago srce! Žalujočim naše iskreno sožalje! Člani Vincenci jeve konference Marijinega -Oznanjenja naj so udeleže pogrebu |>olnoštevil-no. Sv. maša zadušnica za pokojnim se bo opravila v sredo ob ? v cerkvi oo. frančiškanov. Po možnosti daru jmo zanj sv. obhajilo. Predsednik. t G. Matija škcrl, uslužbenec drž. železnice v pokoju je včeraj Izdihnil svojo blago dušo. Pokopali ga bodo v sredo ob 2 popoldne. Blag mu spomin! Žalujočim naše iekreno sožalje I vrsto bodo prišli v zadnji skupini, ki bo opravljala izpit konec maja. Vsi kandidati naj do 20. t. m. sporoče neposredno po dopisnici izpitni komisiji, da so vložili prijavo zu izpit; obenem naj navedejo, koliko časa službujejo. To je komisiji potrebno za takojšnjo sestavo razporeda izpitov — Državna komisija za praktične učiteljske izpite v Ljubljani. — Pri lenivosti črevesa, kataru v čre-vih, obolenju skrajnega črevesa odstranjuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaprtje spodnjih organov dobro in naglo Mnogoletne izkušnje uče, da redna poraba »Franz-Josefove« vode izborno urejuje funkcije črev. Heu. po mtn »nc. pol. to nar. «dr 8-br. 15.495. И. V. 85. — ' o velikih slenarijah s sladkorjem, moko in kokainom.' proti velesleparju Josipu Tajblu, zasebnemu uradniku, rojenemu 21. maja 1901 v Žabolju pri Novem Sadu. Tajbl je od novembra 1936 do lanskega poletja uganjal po raznih krajih Gorenjske veliko sleparije s sladkorjem, moko, mastjo in kokainom. Predstavljal se je za glavnega zastopnika sladkorne tovarne Belje. pa tudi za upravnika dvora, odnosno oskrbnika graščine Brdo. Nekatere trgovce in druge stranke jo opeharil za 85.000 din. V mnogih slučajih pa so se mu goljufije ponesrečile. ko jo orl strank zahteval predplačila na sladkor r»o 20.000 din. Pri sleparskih kupčijah nui je jioningala neka Vincencija Blutnikova, ki se jc izdajala celo za soprogo direktorja tovarne Beljc. * — V Src m u se podirajo hiše. Zaradi povodnji se hiše v Sremu podirajo šo naprej. Tako se je v soboto podrla neka nizka hiša. 17-letni sin iast-nice se je v zadnjem trenutku rešil iz hiše. Škoda znaša okoli 15.000 din. V vasi Golubincih pa se je podrlo 60 hiš in trpi prebivalstvo 700.000 din škode. — Ameriški parnik s kitajsko posadko v Splitu V splitsko pristanišče je priplul ameriški parnik ■»Shooter Islande, ki je potoval polnih 45 dni iz Tetina do Splita. Blizu Bresta na francoski obali ga je namreč zajel silen vihar 1er ga zelo poškodoval. Nn jiomoč je prišel neki francoski tovorni parnik, ki ga je zavlekel na varno mesto. Ponovno je potem parnik zajel vihar na rtu Finistère. Parnik Ima za kapitana, prvega častnika in prvega Inženirja Anierikanra, drugače pa so vsi drugi častniki in moštvo sami Kitajci, ki so Izjavili, da komaj čakajo, da pridejo v domovino ter tam stojiijo v vojsko. — Oceanografski zarod v Splitu. Prosvetno ministrstvo namerava najeti posojilo 7 milijonov din, da popolnoma uredi oceanografski zavod v Splitu. Ta zavod bo proučeval vse morske pojave, zlasti pa gibanje rib selilk, kar bo velikega pomena za ribištvo na Jadranskem morju. — Gospodična l. K. Je sedela sama v železniškem vozu in vsa zamaknjena predse pozabila izstopiti v Mariboru. Ko jo je sprevodnik opozoril, da se vozi že proti državni meji, se je šele prebudila iz svoje zaverovanosti Rekla je, da je jedla novo čokolado Strato, katera jo je tako prevzela, da je na vse drugo pozabila. To je popolnoma umljivo, kajti Slrato čokolada je znradi majhnih luknjic, ki jih ima v sebi, zelo rahla in nudi mnogo večji in dalj trajajoči užitek. — Pri zaprtju. motnjah v prebavi vzemite ziutraj na prazen želodec kozarec naravne »rranz-Josef grenčice«. film, ki bo vdbudit splošno navdušenje občinstva! NalboU&4 francoska filmska komedija ki )o le predvatal Dunaj pri razprodan b predstavah nad 15 tednov. — Ltudje se bodo smejali kot pred leti pri „Lažnem feldmaiéalu" V «lavnih vlogah elavnl francoski komik ln muli Filip. Toliko komike, duhovitega, finega humo'Ja ie kmalu ni bilo v kanem fllmu. Jame mo veakouiur, da se do naemelM do soiz i 9agiav ček (Se тГосђе) Gucten rejme ministrstvo vojske in mornarice v aktivno vojaško službo in sicer v činu veterinarskega poročnika. Kandidatje ne smejo biti starejši od ~>5 let. Prošnje je poslati veterinarskemu oddelku ministrstva vojske in mornarice do I marca t. L Sprejemni pogoji so razvidni iz »Službenega vojnega lista« stran 147—148, ki je interesentom na vpogled pri pristojnih vojnih okrožjih in nn vseh orožniškili postajah. — Dečku, nad 10 let starega, bi sprejela dobra kmečka hiša na Dolenjskem. Priglase sprejema Karilativna zveza« v Ljubljani. — Smrtna nesreča. Z Vrhniko nam poročajo: Pri razkladanju hlodov na Mihael Tomšičevi žagi se je smrtno jKinesrečil 5. t. m. Ivan Grnbeljšek, star 59. let. Težek hlod se jo zavalil nanj in mu stri prsni koš. Grabeljšok je bil takoj mrtev. Ponesrečeni zapušča ženo in že dorastla sina in hčerko. — Praklični učiteljski izpiti — termini zn vlaganje prijav V letošnjem šolskem letu se bodo vršili praktični učiteljski izpiti od 3. marca do začetka junija. Vmes bodo vero učitelj ski i/,piti, ki se prično 28. marca t. 1, za katere je treba vložiti prijave do 15. t. m., in praktični izpiti za otroške vrtnarice, ki se pričnejo dne I. aprila: jirijavc jc treba vložiti do t. marca t 1. Z ozirom na veliko število učiteljskih pripravnikov bo mogoče vse prijavljene kandidate izprašati samo, če so 1н> začelo z izpiti v polnem obsegu takoj v mesecu marcu. Zato odreja izpitna komisija naslednje termine za vlaganje prijav: 1) Kandidati, ki imajo že 20 inesocev slu/.bc, morajo vložiti prijave do dno 20. februarju t. 1. 2) Kandidati, ki bodo dopolnili 20 mesecev slu/.be šele do 31. rnnrca t. I., naj do tega dne vložijo prijavo, listi kandidati, ki do 31. marca ne bodo dopolnili 20 mesecev •lužbe, ne morejo priti k izpitu v tekočem šol-*kcm letu. 3) Kandidati, ki so bili pri novembrskih izpitih lanskega let« roprobirani na 6 mesecev in šele v tem šolskem letu ponavljali izpit, naj vložijo prijave do 20. februarja t. 1. Na Ljubljana Torek, dne 8. februarja 1938 GledaliSCe Drama. Torek, 8. februarja, zaprto. (Gostovanje v Celju: Veronika Deseniška). — Sreda, 9. februarja ob 20: >Bela bolezen«:. Red Sreda. — Četrtek. 10. februarja: zaprto. Opera: Torek, 8. februarja ob 20: »Helteja«. Red A. — Sreda, 9. februarja, ob 20: »Tosca«. Red Četrtek. — Četrtek, 10. februarja ob 20: »Dybuk«. Gostovanje hebrejskega gledališča Habima. Izv. — Petek, 11. februarja ob 15: »Ero z onega sveta«. Début gdčuo Hejbalove. Dijaška predstava. Glo-l>oko znižane cene od 16 din navzdol. — Sobola, 12. februarja, ob 20: >La Bohonie«. Gostovanje gosp. Dermote. Izven. Predavanja Krščansko žensko društvo bo imelo predavanje v sredo, dne 0. februarja ob 8 zvečer v Akademskem domu. Predaval bo šolski upravitelj g. pero liorn o temi: »Nervoziteta otroka v šolski dobi«. Članice in slarši vljudno vabljeni! Prosvetno dekliško okrožje Ljubljana vabi v četrtek 10. februarja k predavanju prof. Segnle: »Delo žene v krščanskem občestvu«. Bela dvorana Uniona ob 20. Vabljene so članice vseh dekliških krožkov in druga dekleta in žene. Peter Pavel Rubens (1377—1(»40) je v zgodovini slikarske umetnosti tako blesteč pojav, du moru vsakogar zajemati. Zato je prav, da v poljudnoznanstveni obliki |K>fla rnkrat njegovo delo, ki je edinstveno obsedno, in njegovo pot, ki jo kakor en sam elavospev uspehov polnega življenja — tudi eno naših prosvetnih društev. Primerjajo njegova dela z tlela Tiziana, Vero-neseja, MiehelnngHu in drugih lxi predavatelj dr. p. Roman Tomincc spremljal njegovo življenjsko in umetniško pot ob izbranih skioptič-nili slikali. Predavanje bo drevi ob 8 v frančiškanski dvorani. Predprodaja vstopnic v Pax et bonu m v frančiškanski pasaži in zvečer pol ure pred jirodttvanjem Beiigrnd. V četrtek, dno 10. febr., bo ob 8 zvečer v društveni dvorani predavanje o slovenskem vlndiki in knezu dr. A. B. J o g 1 i č u. Predava ravnatelj Zor. Predavanje bodo pojasnjevale slike in predvajal se bo film o Jogličevein pogrebu. Trnovska prosveta v Ljubljani priredi v sredo, 9. t. ni. ob 8 zvečer v društvenem domu prosvetni večer, na katerem bo Imel skioptično predavanje g. prof. Silvo Kran.jc »O Bolgarih«. Društvo »Pravnik«. V sredo, dne 9. t. m. predava g. apelacijskl sodnik dr. Jurij Štemplhar 0 temi: »Odprava protidogovomo izjxislovaiuii zamudnih sodb«. Predavanje bo v dvorani št, 79 sodne palače točno ob 18. Ljudska univerza v Ljubljani. V sredo, dne 9. t. m. bo predaval prof. Franc Gnjezda o zanimivi temi Psihologija in teorija sanjskih pojavov. Predavanje bo v mali dvorani Filharmoničnega društva (Kino Matica). Pričetek ob 20. Vitop prost. Predavanje Prirodoslovnega društva. Drevi ob 8 predava v Mali filharmonični dvorani specialist za kirurgijo g. dr. Oton Baje o temi: »Operacija z. električnim nožem«. »Sadni izbor za Ljubljano in okolico v besedi in sliki« jo naslov predavanja, ki ga bo imel g. Frido Lenart! v sreao, 9. t. m., ob 19 pri podružnici SVD v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Vstop prost. Sestanki Dekliški krožek Trnovo ima drevi ob 8 sestanek v društvenem domu. Predaval bo g. prof. Anžič. Udeležba obvezna, nove članice vabljeno. Odbor. Dekliški krožek prosvete Ljubijnna-mesto ima drevi točno ob 8 sestanek pri Mikliču. Vhod s Kolodvorske ul. Tovarišice pridite vsel Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli. TyrSeva cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus. Moste. 50 Sel dela in napredka v steklarski industriji Redek jubilej vztrajnega dela obhaja ljubljanski trgovec g. Adolf K n c b I. Te dni nastopi evoj 65-letni korak, a ob istem času pa obhaja tudi 50-letnico, odkar ee je posvetil steklarski stroki. Dasi-ravno po rodu ni Slovenec, vendar ee je vživel v razmere iu družbo, da je postal znana in imovila 06ebii06t. priljubljen ne 6amo v svojem krogu trgovcev, marveč znan tudi kot velik dobrotnik raznih humanitarnih ustanov. Pred več kot 30 leti se je priženil v znano Pauecliinovo trgovino v Ljubljani, Wollova ulica 6, ki jo je s svojo sjxieobiioetjo in marljivostjo dvignil do višine, da ee lahko ponaša širom naše domovine. Znana je trgovina јзо raznih porcelanastih servisih, a pred vsem pa po steklarski obrti, kar 6e ima zahvaliti jubilantu. Kljub težkim časom, ki jih je moral zmagovati med vojno i n pozneje, je g. Adolfu Kneblu uepclo vzdržati trgovino in jo celo povečati, zadovoljujoč pri tem 6tranke z dobro in solidno robo, a istočasno je v tein dolgem času zadovoljeval osebje, ki mu je vselej izkazovalo hvaležnost. Kljub častitljivi 6tarc«ti je naš jubilant še vedno či,l in vesel pri delu in v družbi, in mu želimo od srca. da bi še mnogo svojih let posvetil sebi v veselje, delu v čast. Njegova žena Karolina Pau-6chinova mu je pred leti umrla, a poleg njega živi še njegova ljubljena hčerka Erna. G. jubilantu iskreno čestitamo in mu želimo, da bi ga Bog ohranil še dolgo vrsto zdravega in zadovoljnega Г Otroške nogavice, Karničnik. Nebotičnik. 1 TO letnico svojega rojstva obhaja danes častna dvorna dama gospa Pranja Tavčarjeva, vdova po pokojnem slovenskem pisatelju in ljubljanskem županu dr. Ivanu Tavčarju. Gospa Tavčarjeva se odlikuje po svojem usmiljenem srcu in požrtvovalnem delovanju v raznih karitativnih organizacijah. V svojem življenju je veliko dobrega storila za reveže, posebno za revne slovenske dijake. Gospej dvorni dami k njenemu lepemu življenjskemu jubileju iskreno čestitamo. I_ Lepa prireditev bnnovinskih nameščencev. Društvo bunovinskih nameščencev v Ljubljuni je v soboto zvečer priredilo v veliki dvorani hotela »Metropole 3. družabni večer, ki je prav lepo uspel ob mnogoštevilni udeležbi članov, odličnih zastopnikov oblasti, slovenskih županov in banovinskih svetnikov. Družabni večer eo jiosetili minister dr. Miha Krek, g. ban dr. Marko Natlačen, g. jiodban dr. Majcen, mestni župan dr. Juro Adlešič, načelniki posameznih oddelkov banske uprave, predsednik županske zveze, kamniški župan g. Nande Novak z mnogimi podeželskimi župani, člani banskega sveta, kakor tudi mnogi banovinski uradniki i/, raznih krajev Slovenije. Na sporedu so bile razne pevske točke. Pevski zbor banovinskih nameščencev pod vodstvom računskega kontrolorja gosp. Roščiča je zapel mnogo lepili pesmi, godba »Sloge« pa je izvajala več komadov. V imenu Društva banovinskih nameščencev je odlične goste pozdravil predsednik, višji računski inšpektor g Jože Pire, ki so je prav toplo zaJivalil gosp. ministru dr. Kreku in g. banu dr .Natlačeni! za njuno podporo banovinski m nameščencem* na-glnšajoč dalje, da jjozdrav velja tudi našim županom, ki so pravi zastopniki slovenskega naroda. Zagotavljal jih je, da banovinski nameščenci dobro razumejo, da ni narod zaradi njih, nasprotno, da so oni dolžni služiti narodu, iz katerega so izšli. V medsebojnem sporazumnem delu vidijo garancijo /.a uspešen razvoj gospodarskega in socialnega napredka. 1 Tečaj za matere, hodeče matere in odraslo ženstvo o nogi in prehrani dojenčka se bo pričel koncem februarja. Začetek so bo priglašenim naznanil naknadno. Tečaj bo 2 krat tedensko in sicer ob jioiiedeljkih in četrtkih od pol 17 do 18 ter je brezplačen. — Prijave so sprejemajo do vključno 22. februarja t. 1. dnevno od 8—12 v pisarni zavoda za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani ali telefonsko na štev. 4471. 1 V sklad dr. A. Sorka je dnroval neimenovani 100 din. Iskrena hvala! 1 Stanovanjske odpovedi. Ljubljansko okrajno sodišče je lami zaznamovalo 1508 stanovanjskih odpovedi, predlanskim pa celo 1643. Delo-žncij je bilo lani predlaganih 332, predlanskim 235. Letos je bilo do 5. t. m. podanih že 157 stanovanjskih odpovedi. Za majski selitveni rok je letos bilo vloženih že 56 odpovedi. Do 95% vseli odjiovedi navaja razlog neredno plačevanje najemnine. kajti nekateri najemniki ostajajo dolžni najemnino celo po 6 in več mesecev ter se nočejo mimo izseliti, tako da so gosjiodurji prisiljeni zahtevati sodno deložacijo. I Posestne spremembe, štolba Bogomil in Marija sta prodala Minki Vidcničevi hišo št. 2 Cesta VIII v Rožni dol i il i za 185.000 dill. Ivuna Zupančičeva je prodala Pavlu Rotarju z Rudnika hišo št. 89 na Pol janski costi /a 60.000 din Neka kupčija jc bila sklenjena v nmerikanskih dolarjih V Ameriki živeča Marija Rilitar, doma 1 Iga, jc prodala posestnikoveinu sinu Franu Župocu u Matcne posestvo vi. št. 144 k. o. Stu- Veliki film eksotične džungle njenih lepot in humorja! Kraljica džungle Danes ob 1«., 19*18 in 21*15 uri Bogat dopolnilni spored! KINO MATICA dencc za 1253 ameriških dolarjev. Dolar so določili na 48 din. 1 Legalizacije ln zemljiška knjiga. Na glav-no pisarno okra jnega sodišču, ki jo vodi pisarniški ravnatelj g. Lavrič, je bil lani velikanski naval strank. Zaznamovanih je bilo 3056 overitev podpisov na raznih listinah, predlunskim 2997. Ti posli se zelo množe ln delo komaj zmagujeta 2 pisarniški moči. Maribor m Nagradno žrebanje brez kriiank. Vsem našim naročnikom in interesentom še enkrat sporočamo. da je za udeležbo pri nagradnem žrebanju naročnikov »Slovenca« le ta pogoj, da imajo dosedanji naročniki plačano naročnino tudi za februar, novi naročniki pa da do 19. februarja plačajo naročnino vsaj za tri mesece. Za to žrebanje ni treba reševati nobenih križank, kakor je doslej bil običaj. Nagradno žrebanje so bliža, zato plačajte naročnino in se na »Slovenca« naročitel m Prošnja mestni občinski upravi. Stanovalci v Metelkovi, Ferkovi, Beograjski in Ljubljanski ulici nimajo nobene poè'ene cestne zveze s Tezen-sko postajo. Zato nii|irošajo mestno občinsko upravo, da jim to cestno zvezo, ki je že projektirana, kmalu da, da jim ne bo treba na to postajo, ki jim je bližja od glavnega kolodvora, hoditi po velikih, neprikladnili ovinkih, m V uledališiu bo drevi premiera Gilbertovo operete »Noč v Kaitu«. m Smrt uglednega mola. V noči na ponedeljek je umrl zadet od kapi dimnikarski mojster g. Josip Raček v starosti 69 let. Pokojnik je bil popularna mariborska osebnost ter so je posebno udejstvoval v gasilski čoti. Pred vojno je bil dolga leta poveljnik mariborskih gasilcev, ki eo ga nato za njegove zasluge izvolili za svojega častnega člana. Bil je velik šaljivec in dobrosrčen človek, ki je imel vedne razumevanje za bližnjega. Pokojiali ga bodo jutri, v sredo, ob 4 popoldne. Naj počiva v miru. Njegovi rodbini noše globoko sožalje. m Novo vodstvo Zdravniškega društva. Na zadnjem zborovanju je bilo izvoljeno novo vodstvo Mariborskega zdravniškega društva. Predsednik je dr. Janko Pihlar. podpredsednik dr. Bruno Weixl iz Sv. Trojice, tajnik dr. Rozman, blagajnik dr. Hugo Velker, knjižničar primarij dr. Bogo Kreu-ziger, odborniki pa dr. Klasinc Anton lz Prager-skega, dr. Franc Pavlic, dr. Bogo Skalickv, dr. Ivan Vrlovec in primarij dr. Benčan. Namestnika sla dr. Ivan Koklič in dr Gerhard Galle, revizorja pa mestni fizik dr. Novak in dr. Rudolf Kac. m Cercle français. Gospod J. J. Chevallier, profesor prava na univerzi v Grenoblu, bo v sredo, dne 9. t. m. predaval o slavnem francoskem državniku G. Clemenceau-u. Predavanje bo v Vesni, Aškerčeva ulica 6. Začetek ob 20. Vstopnine ni. m Ustanovite» Kmečke sveže v Studencih. Ob lepi udeležbi kmetovalcev in tistih, ki se pečajo z manjšini poljedelstvom, se je vršil v Studencih pri Mariboru ustanovni občni zbor Kmečke zveze. O potrebi in pomenu kmečke zveze je obširno poročal g. Krištovič. Potem je bil izvoljen sledeči odbor: načelnik Kolnik Alojz ml., podnačelnik A. Krištovič, tajnik Ludvik Sečnik ml., blagajnik Alojz Lubec, odborniki Kari Beloglavec, Pavla Markovič, Papež ml., namestnika Serec Franc in Lešnik Ludvik star., rač. preglednik Glas Anton. m Kam beži mladinaP Dan za dnem se pojavljajo na policiji prijave, da je mlad frkolin pobegnil od doma. Večinoma se laki mladi beguni hitro naveličajo svobode ter se skesani zopet vrnejo v domače okrilje. Dogodi pa se tudi, da starši po več mesecev ne zvedo, kje se njihov otrok skriva. Te dni je bil prijavljen policiji tak primer. Komaj sedemletni Srečko Jakolič je pobegnil svoji materi že novembra lanskega leta. Zatekel se je k Sv. Križu nad Mariborom, kjer se je vdi-njal pri nekem posestniku ter je policija v Mariboru šele sedaj doznala za njegovo bivališče. m Močno lekarniško službo imata ta teden lekarni Peter Albaneže na Frankopanovi cesti 18 in Vencelj Kônig na Aleksandrovi cesti 1. Gledalce Torek, 8. februarja ob 20: »Noč v Kairu.« Premiera, Sreda, 9. februarja ob 20. »Veronika Deseniška.« Red C. Zlati suhilei mariborske krojaške stanovske organizacije Maribor, 7. febr. Včeraj popoldne je obhajalo Združenje krojaških mojstrov in krojačic v Mariboru 50-letnico svojega obstoja. Mariborski krojaški mojstri so ta lepi dogodek slavnostno praznovali z lepo proslavo v Gambrinovi dvorani. Poleg domačinov so se slavja udeležili tudi številni delegati od drugod ter predstavniki oblastev in drugih obrtniških organizacij. Slavnostno zborovanje je otvoril krojaški moister Reicher, ki je pozdravil navzoče predstavnike in dame. Nato je opisal zgodovinski razvoj krojaške organizacije ter omenjal može, ki so jo vodili. Ravnatelj banovinskega arhiva prof. BaS je podal zelo zanimive podatke o zgodovini in razvoju obrti v Mariboru in okolici s posebnim ozirom na razvoj kroiaštva. Govorili so še nadzornik Založnik, za njim podžupan Franjo Žebot, ki je organizaciji v imenu občine čestital k njeni 50 letnici, v imenu Zbornice je izrazil čestitke podpredsednik Ogrin, za Združenje brivcev je govoril Novak, za kovinarje Ku-merc, za čevljarje Krajcer, za celiskc krojače Uršič, za Združenje prevoznikov Sluga, ki je pozdravil jubilej organizacije tudi v imenu občinskih svetnikov kluba JRZ, za organizacijo okoliških obrtnikov pa je govoril Sabeder iz Tezna. Sledilo je odlikovan ie zaslužnih članov. Z lepimi diplomami za mnogoletno delovanje v organizaciji so bili odlikovani: krojaški mojster Cverlin zn več kot 30 letno delovanje v odboru organizacije, Zupane za 4(1 letno delovanje, Klemše Ana za 30 letno, Wagner Marija za 30-letno i n Ornik zn 30 letno delovanje. Nato je predsednik Reicher zaključil uspelo proslavo, kateri je sledila prosta zabava. Pri prireditvi je sodelovala godba »Drava«. Kmetje plačujejo dolgove V teku meseca januarja 1038 so kmetje-doli-niki plačali začasne anuitete 13,770.000, kar tla s preJSnjim! vplačili skupno 145,484.000 din. Od vseli vplačil odpado na centralo v Belgradu 77,421.000, podružnico v Ljubljani 31,299.000, v Zagrebu 27,670.000 in Sarajevu 9,044.000 din. Denarni zavodi so prejeli v januarju na račun prve anuitete 58,208.000 din, kar se razdeli na 1.119 zavodov. Po podružnicah se je plačalo: Ljub-ljaua 283 zavodov (bank, hranilnic In zadrug) 18,918.000 din, Belgrad 451 zavodov 16,701.000, Zagreb 249 zavodov 14,285,000 in Sarajevo 130 za- Izvoz rud in kovin Po podatkih Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine je lani Izvoz rud in kovin iz naše države zelo narastel. Tako ee ie povečal izvoz želcene rude od 313,477 na 500.135 ton, v vrednosti pa ml 30.05 na 84.8 milij., nadalje izvoz pirita od 00.817 ton na 126.043 ton, v vrednosti od 12.1 na 21.15 milij. din, kroniove rude od 23.781 na 24.749 ton, v vrednosti od 14.1 na 16.14 milij. din. Zmanjšal se je izvoz svinčene in cinkove rude, to pa radi tega, ker se je povečal izvoz koncentratov: svinčenih od 15.01(1 na 84.353 ton, v vrednosti od 37.5 na 280.1 din in clnkovih koncentratov od 8.642 na 58.217 ton, v vrednosti od 4.9 na 47.14 milijonov din. voz svinca po količini od 3.699 na 2.572 Ion, po izvoz bakra se jo eicer jk> količini zmanjšal od 57.659 na 37.17 ton. v vrednosti pa je narastel od 366.55 na 491.3 milijonov din, nadalje je padel iz-vrednosti pa je narastel radi višjih cen na svetovnih tržiščih od 10.8 na 13.2 milij. din. Izvoz cinka jo |io količini narastel od 683 na 1.976 ton, po vrednosti od 2.15 na 9.4 milijonov din. Končno je.narastel izvoz bavkeita od 253.085 na 388.888 ton, po vrednosti od 35.2 na 64.6 milij. in magnezita od 13.452 na 15.278 ton ,v vrednosti od 6.8 iia 9.96 milij. din. Naša trgovina z Iiatijo Lansko leto se je povečal ves italijanski uvoz v primeri z letom 1936 po vrednosti od 6,039.24 na 13,837.34 milij. lir. izvoz pa od 5.547.1 na 10.429 milij. lir, tako da se je pasivnost italijanske trgovinske bilance povečala od 492.1 na 3.408.3 milijonov lir. Trgovina naše države z Italijo je v primeri s eankcijskim letom 1936 zelo narasla, kar dokazujejo podatki italijanske uradne statistike. Po tej statistiki ee Je Italijanski uvoz iz naše države v Italijo povečal od 69.1 na 253.8, izvoz iz Italije k nam pa od 45.3 na 192.5 milij. lir. Ves Italijanski uvoz stavbnega lesa je lani narastel od 578.230 Ion na 855.165 ton, vrednost pa od 145.4 na 317.2 milij. lir. Glavne uvozne države za stavbni lee so bile lani: Avstrija 334.482 ton, Jugoslavija 284.792 ton, severnoameriške Zedinjene države 27.024 ton, francoska ekvatorialna Afrika 11.353 ton. Delež Avstrije je torej znašal lani 62.5 odstotkov, delež naše države pa 27.46%. Pred sankcijami je bil naš les na italijanskem trgu v prvi vrsti, kar dokazujejo naslednje številke o odstotkih deleža Avstrije in naše države: 1932 1984 1937 Avstrija 32.57 27.45 62.5 Jugoslavija 33.45 39.2 27.46 Zn našo trgovino z Italijo so važni še naslednji predmeti. Lani smo uvozili v Italijo 34.904 ton pšenice. 78.144 ton premoga itd. Italija pa je izvažala k nam 15.922 ton riža, 28.4S1 met. stolov pomaranč in mandarin, 7.269 met. stotov bomb. tkanin, 1.009.458 kg umetne svile (prediva). Trgovina z zdravilnimi rastlinami. V petek je bila soja širšega strokovnega odbora za industrijske tn zdravilne rastline, na kateri je bilo sklenjeno, da ee osnuje osrednji organ za kontrolo izvoza zdravilnih rastlin, ki ho imel nalogo organizirati zbiranje in izvoz zdravilnih zelišč. Nadalje naj se izvedo registracija izvoznikov teh rastlin, da tri se videlo, kdo ima pravico za to trgovino in izvoz. Samo registriranim trgovcem naj se odobri svoboda trgovanja tako na notranjem tržišču kakor tud'i pravica za izvoz. Kdo izkorišča našo rude. Po poročilu Zavoda za posj>eševanje zunanje trgovine je bilo lani v ' naši državi prodanih 15 rudarskih koncesij Angležem, razen tega so pokazali živahno zanimanje za našo rudnike tudi Francozi, Nemci in Čehi. Produkcija bakra v Bnru. V mesecu januarju je znašala produkcija bakreno rude v Boru 42.470 (decembra 1937 43.800 ton, januarja 1937 36.490 ton) ton rude in 3.319 (3.907, oz. 3.237 ton) surovega bakra. Trepča v 4. četrtletju 1937. V zadnjem četrtletju 1937 je znašala produkcija Trepče 17.371 (v vodov 8,299.000 din. Ker je denarnim zavodom na raz|>olago nad 140 milijonov dinarjev, imajo dvignili pri Privilegirani agrarni banki še okoli 90 milijonov din. To je velika izguba na obrestih za vse denarne zavode, ker čaka nanje že mesec dni 90, milij. din. V mesecu januarju je bilo izdanih 3% drž. obveznic 26,460.500 din, doslej skupno 155,018.000 din Imenske vrednosti. Ta vsota se takole razdeli na podružnice: Ljubljana 37.829.000 din. Belgrad 68,954.000 din, Zagreb 85,052.000 in Sarajevo 12,188,000 din. 3. četrtletju 17.374) ton svinčenega koncentrata in 17.407 (18.205) ton einkovega koncentrata. Bruto-doblček je znašal 256.713 funtov šterlingov. kar da po odbitju stroškov prebitka 94.219 funtov v primeri s 180.264 funtov za 3. četrletje 1937. Ohlike trgovskih podjetij v Nemčiji. Sredi leta 1934 je bil sprejet v Nemčiji zakon, ki je omogočal pretvoritev delniških družb ter družb z orne eno zavezo v navadne trgovske družbene tvrdke in |x>-samične tvrdke. Tega zakona so se nemške družbe v obilni meri posluževale. Samo v letu 1937 je sklenilo likvidacijo 1.200 delniških družb in 9.800 družb z omejeno zavezo. Skupno je likvidiralo od 1934 do konca 1937 1.38-1 delniških družb in 10.593 družb z omejeno zavedo ter se spremenilo v drugačne oblike. Ni zlata za peresa in očala v Nemčiji. Nadzo-rovalni urad za drage kovine je določil, da se odslej ne sme več porabljati pri izdelovanju peres v Nemčiji nobeno zlato kakršnekoli vrste, ravnotako je prepovedana |x>raba finega zlata za očala in slično. Trgovina USA. Lansko leto se je v primeri z letom 1936 povečal uvoz v severnoameriške Zedinjene države od 2.422.,592.000 dol. na 3.084,0(51.000 dolarjev, istočasno pa je tudi izvoz narastel od 2.455,978.000 na 3.345,158.000 dolarjev. Zaradi fega je narastla aktivnost ameriške zunanje trgovine od 33,386.000 na 261,097.000 dolarjev. Borza Dne 7. februarja 1938. Denar V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na malih borzah neizpremen jen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu na 237.20 do 238.80. Avstrijski šiling je v Ljubljani popustil na 8.61—8.71, v Zagrebu je ostal neizpremenjen na 8.615—8.715, v Belgradu na 8.62—8.72 . Grški boni so beležili v Belgradu 28.13 do 28.85. Nemški čeki so se v Ljubljani učvrstili na 14.15—14.35, v Zagrebu na 14.125—14.325, v Belgradu na 14 225—14.425, nadalje so v Zagrebu beležili za konec februarja 14.10—14.30, za sredo marca 14.085—14.285, za Konec marca 14.083 do 14.285, za konec aprila 14.13—14.33. Devizni promet je znašal v Zagrebu 4.919.973 dinarjev, v Belgradu 3,289.412 din. V efektih izkazuje Belgrad pri čvrsti tendenci 860.000 dinarjev prometa. Ljubljana — tečaji Amsterdam 100 hol. gold. . . Berlin 100 mark..... Bruselj 100 belg..... Curih 100 frankov . . . . London 1 funt...... Newyork 100 dolarjev . . . Pariz 100 frankov..... Praga 100 kron..... Trst 100 lir....... p r i m o m : 2400.16—2414.75 1731.03—17-14.91 727.74— 732.80 996.45—1003.52 214.86— 216.92 4261.--4297.32 140.77— 142.21 150.93— 152.04 225.10— 228.28 Curih. Belgrad 10. Pariz 14.1375, London 21.5925, New York 431, Bruselj 73.03, Milan 22.675, Amsterdam 240.75, Berlin 173.50. Dunaj 84.10 (81.60), Stockholm 111.30, Oslo 108.50, Kopenhagen 96.40, Praga 15.15, Varšava 82, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3,25, Helsing-fors 9.55, Buenos-Aires 114. STRATO ТдГМЗкЛП Večja dobrota, trajnejši užitek Prednost nove čokolade Strato obstoji v tem, da so zelo hitro raztojii in da njen prijetni okus ostane še dolgo jx> jedi v ustih. Dragoceni stroji, ki si jih je nabavila obenem z zadevnim patentom tvrdka Mirim, povzročajo vzhajanje čokolade in s tem napravo malih luknjic, kar daje čokoladi ono ralilosl in lažjo prebavljivost, ki ji je bistvena. Strato čokolado dobite v vsaki boljši trgovini. Ш Tr Г/W WmÊ ШМ4 Kulturni obzornik f K. H. Rostworowski V petek 4. t. tu. je v Krakovu umrl eden največjih poljskih f>esnikov. nedvomno pa največji sodobni poljski dramatik K. H. Rostworowski, katerega 60-letnico je lani proslavila vsa poljska javnost, pa v posebni karakteristiki tudi »Slovenec«. Danes je ta veliki, borbeni katoliški pisatelj, pravi naslednik Wyspianekega, umrl s plemenito željo, riaj se javnost spomni ob njegovi smrti raznih dobrodelnih zavodov, ki jim je on, avtor misterija »Usmiljenje«, slal vse življenje ob strani. In tako zdaj javne ustanove namesto vencev, darujejo za katoliške dobrodelne namene, zlasti za Vajeniški dom, ki mu je bil tako j>ri srcu (ob tej priliki je mestna občina razdelila 2000 zlotov, t. j. 20.000 din v ta namen). Obenem je tudi odbil željo, da bi ga pokopali v cerkvi slavnih ljudi na Skalci, kjer bi ga rada imela poljska javnost med drugimi velikani duha. temveč je hotel biti ]X>kopan na navadnem okoliškem pokopališču na Slavatorju, kjer je bil jjogreb včeraj v navzočnosti vse poljske kulturne javnosti. — I5ost\vorow6ki je zastopnik in pravi predstavnik tiste poljske dramatične umetnosti, ki je eicer izšla iz naturalizma, pa se takoj predala misticizmu in poletom duše, etičnim tragedijam individualnosti in njenemu odnosu do Boga in Večnosti, če je Wvspianski oblikoval neke vrste nadljudi, je Rostworowski že toliko realnejši, da jemlje svoje ljudi iz resničnega življenja in v zveri s kolektivom, toda duhovni |>roblem je je vedno eden in isli: etika in dolžnost dela ter groza duše. ki je zašla od Boga, v greh in se mora očistili. Tako je Rostworowski za današnji čas rešil pravo klasično umetnost, idealistično In duše prevzemajoče, ki vodi v vsem k Bogu, v katerega je Rostworowski z vsem prepričanjem poljskega ka- toličana veroval. Najbolj znane njegove tragedijo so »Judež«, »Kaligula«, »Strašni otroci«, mister i j »Usmiljenje «ter realistične drame »Presenečenje«, »Sprehod«, »Na cilju«, ki tvorijo nekako trilogijo. Z njimi ee je postavil na vrh današnjo poljske dramatike, v kateri predstavlja, kot pišejo nekrologi ^posebno epoho« Ne moremo dane« tu obširneje govoriti o tem mojstru poljske besede, o tem idealističnem umetniku, ki bi tudi pri Slovencih zaslužil podrobnejše oznake; želeli bi samo to, da bi se njegove dramo — na pr: »Presenečenje« — igrale kdaj tudi v našem gledališču. Danes ee samo spo-minjaino njegove smrti in žalujemo s Poljsko, ki je izgubila takega odličnega umetnika, en vrh svojo sodobne kulture. td Župančičeva »Z vlakom« v slovaščini. — V glavni slovaški reviji »Slovanske Pobliadyc je ob priliki Župančičevega jubileja napisal nekaj podatkov o njem naš veliki slovaški prijatelj in naj-inarljivejši delavec na kulturnem zbližauju obeh narodov pesnik Koloman Geraldini, obenem pa priobčil v celoti svoj prevod Župančičeve znane pesnitve »Z vlakom« (Z vlaku). Za »Dumo« v če-sčini zdaj j>revod »Z vlak blago. Tov. sladkorja Bečkerek 500-660 (600), Osj. sladk. tov. 162.60 blago.' Dubrovačka 400 denar, Jadranska plovba 458 blago, Oceanln 000—650. Belgrad. Državni papirji! 7% investicijsko jiosojilo 100 denar (101). agrarji 60.25 de- j nar (60.50), vojna škoda promptna 454 — 454.50 (453), begluške obveznice 90 -91 (90.50). rlalin. agrarji 90—91, 8% Blerovo posojilo 99—100 (99.50), 7% Bierovo posojilo 92.50—98 (92.50). 7% posojilo Drž. h i p. banke 103—105. 7% stab. posojilo 99 do 101. — Delnice: Narodna banka 7715—7740 (7720), Priv. agrarna banka 223—227. Duuaj. Ob otvoritvi je bila pri mirnem jioelo-vatiju tendenca prijaznejša. Skoro vsi papirji so v začetku beležili višje tečaje, kasneje pa je špekulacija začela oddajali papirje. Zato so v kulisi nalo papirji vsi popustili in hili delno celo pod sobotnimi tečaji. Tudi v zagradi so prevladovale tečajne izgube. Vendar so bile v splošnem izpremembe v tečajih majhne primerne majhnemu prometu. Zaključni tečaji: Donavskoeavskojadranska 55.30, avstrijske stavbne srečke iz 1 1926 18.(50, delnice: Creditanstalt-Bankverein 295, Narodna banka 170, Graz-Kôflach 20, Steg 19.50, Steweag 29.75. Magnesit 83, Trboveljska 25.50. Alpine 36.80, Steyr-Daimler-Puch 218.50, Semperit 82. Tel. 27-80 KINO SLOGA Tel. 27-30 Premiera velikega kriminalnega filma RACBiA V EKSPRESU V glavnih vlogah: Brian Donlevy, Gloria Stuart, Douglas Fowley. Krasen dopolnilni spored — najnovejši žurnal. Predstave ol> 16, 19.15 in 21.15. Živina Cene živine in kmečkih pridelkov v Pluju dne 3. februarja. Voli 1. vrste 5, voli II. vrste 4.50, voli III. vrste 4; telice I. vrste 5, telice II. vrste 4.50, telice III. vrste 4; krave I. vrste 4.50. krave II. vrste 3, krave UL vrste 2.50; teleta I. vrste 6.50, teleta II. vrste 6; prašiči špeharji 7—8, prašiči pršutarji 6—6.75 din za kilogram žiive teže. — Goveje meso: prednji del 10, zadnji del 12; svinjina 13, svinjska must 16; čisti med 18—20; goveje surove kože 10—11, telečje surove kože 14. svinjske surove kože 10—lt din za kg. — Pšenica 200, ječmen 150, rž 190, oves 150, koruzo 120—150, fižol 150, krompir 50—75, seno 40, slama 30—40, jabolka: I. vrste 350, II. vrste 300, IU. vrste 200, hruške 500. pšenična moka 350—375, koruzni zdrob 225 din za 100 kg. — Vino novo iz kvalitetnih vrst grozdja 4—5.50, vino novo iz navadnih vrst grozdja 3—4, fino kvalitetno vino 5—6, navadno vino 4—5 din liter. Živinski sejem v Litiji dne 31. januarja. Vole so prodajali od 4.50 din do 5.50 din. krave zn pleme po 4.50 din, klavne kravo od 3 do 4.50 din, telice za pleme od 3.50 do 4.50 din in klavne telice od 4 do 5 din za 1 kg žive teže. Trgovski promet na sejmih v Mariboru v mesecu januarju 1938. Na sejme v Mariboru jc bilo v mesecu januarju prignanih 14 konj, 1109 govedi ter je bilo pripeljanih 275 prašičev. Povprečna cena za prošiče je bila v tem mesecu 6—7.50, za govejo živino pa 2.25—5.50 din za kilogram žive teže. Žitni trg Novi Sad. Oves bč. 132—134. srem. 133—135, slav. 136—138. Ječmen bč. 63—64 kg 137.50—140. Tendenca mirna. Promet srednji. 1—11m im i ml — ■■ — — —umi —— ————1 — Ш 0 Malešu in njegovi »Umetnosti« ter Kochovi monografiji o njem pišejo obširneje v Kullurnem obzorniku češke »Lidove noviny« od sobote 5. t. m. Nova srbska umetnostna revija. Te dni je izšla v Belgradu prva številka nove revije, ki so ji vzdeli naslov »XX vek« in ki hoče biti reprezentativnega značaja. Izhajala bo 25. vsakega meseca na 160 straneh v kvartu, razen julija in avgusta. Urejuje jo dr. Ranko Mladonovié, lastnik pa je knjigarnar Geza Kolin. Letna naročnina je 200 din. Uredništvo in uprava Čika Ljubina ul. l/I. — Če ujKištevamo, da jo Belgrad upravno središče države, največje meslo pri nas in obenem tudi središče srbskega dela srbohrvaške književnosti, se moramo zamisliti ob poraznem dejstvu, da Belgrad zadnja leta skoraj nima revialne književnosti in je v tem jx>gledu daleč daleč za Zagrebom in Ljubljano. »Srpski književni glasnik «je bil zadnja lela tn vse do eedaj edina kolikor toliko književna revija, vendar niti zdaleč ne reprezentativna za srbsko književnost. Da živi bolj iz tradicije ko kulturne jiotrebe, je dokaz malenkostno število naročnikov, ki no presega številke 2000. Splošna letar-gija ne samo do književnega, ampak sploh umetniškega ustvarjanja, je v Belgradu naravnost obupna. V tej občutni suši se je sedaj oglasila nova revija, katere prvo številko si bomo na kratko ogledali. Revija ima j>odnaslov: književnost, znanost, umetnost, družba. Prispevki niso deljeni po zgornjih naslovih, ani|>nk menda zaradi pestrosti med seboj pomešani. Pesem zaslojiajo trije sicer znani pesniki Pandurovič, Drainac in Kosor, vendar razen prvega z neuspelimi pesmimi (vsak ima eno). Od proznih prisjievkov je zrela samo Milana Begoviča novela »Jane (prvi del), dočim je »nogometna« humoreska neznanega VI. Stojanoviča brez vsake zveze s književnostjo in dela občutno sramoto prvi številki nove revije. Roman zopet neznanega Veli-zarja Ninčiča (v književnosti namreč) »Olovni ko-njaninic, ki so bo nadaljeval, je vsebinsko vzet iz Puhlmann-ov fai ublažuje kašelj! Itobivn че v vseh lekarnah. Oris. znfttek 125 g Din 37'- Izpremembe v carinski tarili Ministrski svet je na svoji seji z dne 22. januarja sklenil naslednje izpremembe v carinski tarifi (objavljene so v Službenih novinah z dne 5. februarja 1938 iti so ledaj stopile v veljavo): Uvoz žita, riža. krompirja, jiovrtnine, oljnatih plodov in semen, ko se uvaža zaradi kultlviranja boljših vrst teh proizvodov, je carine prost pod j>ogoji, ki jih predjiiše finančni minister. Glina (tar. post. 147) itd. Je bila doslej prosta uvozne carine, odslej pa se za glino in Ilovico vseh vrst, če je mleta ali preprana, jiobira uvozna carina maksimalno 5, minimalno 2 zlala dinarja na 100 kg. Za plovec in smirek itd. (poet. 151) se zniža carina, Če je namenjen nadrobni prodaji od 55, 40 na 5 oziroma 2 zl. din. nadalje se uvede uvozna carina za zemlje in prsti (tar. poet. 164), če so zmlete in preprane, uvozna carina 5 ozir. 2 zl. din. Za vse te tri tarifne [»ostavke se zviša carina, če so v paketih za nadrobno prodajo, za 20 din. Za tkanine, premazane s celuloidom in podobnimi snovmi (342) se zviša carina od -10, 30 na 180, 120 din, za odpadke od prediva in tkanin 369 (2) ee uvede carina 2 ozir. 1 din. Za kožuhovino. prirejeno, toda neizdelano iz finih kož se zviša uvozna carina od sedanjih 650, 500 na 1000, 700 zl. din. Za uvoz kavčuka so izpremenjene postavke, tako da je odslej prost eamo uvoz prečiščenega kavčuka, za predelani kavčuk in barvan, pomešan z drugimi materijami zaradi napolnitve, znaša carina 8, 5, v ploščah itd. 30. 20, za odpadke 8, 5, za trdi kavčuk pa 30 ozir. 20 din. Uvoz vreten (430) je bil doslej prost, odslej eo za surova vretena računa 5, 2, za glajena, polirana itd. 8, 5 din. Za cevi za predilnice in tkalnice ee miza uvozna carina od 70, 50 na 60, 40. Uvoz odpadkov in drobcev razbitih keramičnih izdelkov je bil doslej prost, odslej znaša uvozna carina 2, 1 din. Za sivo (Iivniško) surovo železo se plača do vključno 31. marca 1938 carina 0.5 din, kadar ga uvažajo livarne. Za pisalna peresa se zviša uvozna carina od •200, 180 na 600, 400 din. Uvozna carina za elektrode za akumulatorje se zviša od 25, 20 na 60, 40, za električne peči pa zniža od 25, 20 na 5, 2 din. Minimalna carina za motorje in avtomobile so zniža od 20 na 15%. Jesenice Čudni pojavi na Jesenicah. Z maso delovnega ljudstva ee je zadnje leto priteplo na Jesenice tudi nekaj poklicnih potepuhov in tatov. V našem mestu so se pričeli vrstiti zafioredni vlomi v gostilne, v konzumo in po privatnih hišah. Vlomi so dokazovali, da je šlo vlomilcu le za denar. Že takrat je policija osumila in zaprla potepina iz Hoč pri Mariboru. Ni pa bilo dovolj dokazov, zato je šel na svobodo. Meseca jamiarja letos pa eo bili zopet јч> vreli izvršeni vlomi na Jesenicah, na Javorniku in v Zabreznici. Vlomilec je obiskoval konzume, pošte in občineke pisarne. Drugod ni veliko odnesel, na oličini v Zabreznici pa je našel kar dva jurja in nekaj kolkov. Jeseniška policija je takoj videla isti način vlomov in iskanje denarja, ker je vlomilec vse drugo pustil na miru. Zopet jo šla iskat tistega vrlega Hočana Kučerja. Našla ga jo v podstrešju v neki koči pod Kočno, kjer je epal. Tam sta bili še dve ženski, ena 17, druga 35 let stara. Policija je pobrala vee, četudi so tajili, da edon za drugega niso vedeli, četudi so spali tik drug ob drugem na tesni šupi. Ženski jo policija oddala v Ljubljano, da ju preiščejo in jx>šljejo v rodne občine, Kučerja pa je zasliševala. Po dolgem laganju in tajenju je priznal eoudeležbo vloma v občino na Zabreznici, ker so pri njem našli kolke. Lagal je, da Jih je kupil v Ljubljani, a policija se tako no da odpraviti. Po dokazu je priznal ta vlom in se bo zanj pokoril. Trbovlje Za povečanje vodovoda. Pred leti eo proeili hišni posestniki iz okolice nekdanje občine Ciglano občino, da se podaljša vodovodna cev od glavnega voda pri stari občini, ali pa iz rezervoarja, ki jo v bližini, do njihovih hiš. Prejšnja občineka uprava je obljubila, da bo stavila gotov znesek v proračun, ker jo uvidela, da je že iz zdravstvenih ozirov resnična potreba. Ker ae nahajamo ravno pred sestavo novega občinskega proračuna, bi bilo želeti, da eo vnese jxislavka za podaljšanje vodovoda. predvojnega Belgrada, sicer pa o njem zaradi frag-mentarnosti še ni mogoče ničesar reči. V celoti je književni del zelo siromašen. Semkaj spada samo še kratek dramatski odlomek »Samodržec« Petra Petroviča. Deloma zrelejši so prispevki, ki 6padajo pod zaglavje znanost in umetnost. Branko Lazare-vič piše o estetskem kriteriju v stari srbski arhitekturi, raziskovalec narodnih peemi Dragutin Ko-stič govori o zvezii med Benečanom Markom Bar-badigont in kraljevičem Markom, urednik piso o pomanjkanju režiserjev za folklorni repertoar v belgrajskeni gledališču, Stevan Hristič pa o krizi v belgrajski operi. Politično gospodarskih članči-čev je več, celo pregled š|x>rtekih dogajanj v preteklem letu jo prispeval skrivajoči se Gol. Slede članki o pogonskem kurivu v Italiji, ki ga je napisal menda edini slovenski sotrudnik (inž. Po-lokar), o domnčem filmu, o zračni obrambi, o pel in dvajset letnici Albanije, o »jezikovnih spiralah*: v naši književnosti (neuspel članek Stanielava Vi-nnverja). o našem mednarodnem položaju, o Franciji in Angliji, o mednarodnih trgovskih odnošajih, o španski državljanski vojni г mednarodnopravnega stališča, o psihologiji in politiki itd. Omenili moram, da so vsi ti članki prekratki, časnikarski, ker obsegajo na splošno 3—4 etrani. Precej in boljše med njimi so napisali in že obelodanili v tujih listih in revijah Inozemci in so tu samo prevedeni. Videti pa je, da je vsaj prva številka nove revije bolj gosjxxIarsJto- poli lična ko pa književna. Na koncu prinn.ša revija še 23 etrani drobnega gradiva, kjer je v oemih vrsticah omenjen tudi Zupančičev jubilej. Zastopano je tudi inozemstvo, kjer eo po zaglavjih predstavljene angleške, francoske, ameriške, italijanske, madžarske, bolgarske in grške nove knjige (zvečine popularno znanstvene). 01» koncu revije so nahaja tudi bibliografija, ki obsega Iri etrani. Če bi revijo sodil po tej prvi številki, bi zlasti kar zadeva književni del, bil» sodba občutno negativna. Verjetno, da bodo prihodnje številke zrelejše. j\ JVogon bernardmskih psov: n • vift v« • v f* Psi restlt ztvlfenje vee ljudi nimivost tega samostanskega zavetišča je cerkev, v kateri je nagrobni spomenik francoskega vojskovodja Desaixa, ki je v bitki pri Marengu s svojim življenjem rešil Napoleona. V prejšnjih stoletjih je vsakdo, ki je tod hodil v samostanu našel brezplačno zavetišče. Kdo se je hotel oddolžiti za gostoljubnost menihov, je kaj daroval v cerkveno puščico. Dandanes pa, ko je promet z avtomobili tako velik in ko na tisoče ljudi prihaja sem gori, so menihi zraven samostana zgradili hotel, v katerem dobe hrano in stanovanje vsi, ki žele. Za tiste pa, ki so revni, menihi poskrhe brezplačno v zavetišču. Tri dni ima vsak revež pravico do brezplačnega stanovanja in hrane, potem pa mora naprej ali nazaj. Po zimi pa, ko je hotel zaprt, dobe svoje zavetišče brezplačno vsi \ zavetišču. živež morajo menihi na hrbtih samo znositi sem gori. Mule nosijo živež samo do tja. kjer se začne sneg. Razume pa se, da je tega živeža za vso zimo treba precej veliko. Včasih so menihi morali sredi zi-nskih viharjev iskati nesrečnežev, ki so ostali v snežnih zametih. Dandanes pa stvar ni več tako naporna, ker je na vsaki strani 10 kilometrov pod vrhom po ena gostilna, iz katere potem v samostan telefonirajo, ali je kak popotnik na poti proti vrhu. Če naznanjenega popotnika ni na vrh ob pravem času, ga gredo iskat s svojimi psi. Življenje na vrhu Svetega Bernarda je sila trdo in naporno. Več ko 7 let ne vzdrži noben menih. Potem pa mora iti iskat zdravja v dolino. Dobi namreč vsak revmo ali pa srčne krče. Psi so dandanes sicer manj važni kakor pa so bili nekdaj, ker je na smučeh mogoče prej obiti vse kraje. Poleti so psi zaprti v velikem pasjem hlevu, kamor jih hodijo gledat ljudje. Po zimi pa lahko prosto letajo okoli. Da pa niso docela odveč, kaže omenjeno dejstvo, da so prav le dni rešili več evojih patrov bele smrti. Nevarno pomorsko orožje so male motorne torpedovke, ki so jih začeli graditi Angleži za svojo mornarico. Lndjice, ki so čisto majhne, imajo po tisoč konjskih sil ter drve po morju z naglico 80 km na uro. Na krovu imajo po 21 torpedov in več strojnih pušk. Ker so majhne in tako urne, jih topovi težkih ladij le težko zadenejo. Ladjica se zadrevi proti veliki ladji, izstreli svoj torpedo in zopet zgine Diplomat „bufdoj*" Kennedy Pred kratkim je bil za ameriškega poslanika na angleškem dvoru imenovan Jožef Patrick Kennedy, ki ima za seboj pristno ameriško kariero. 0 marsikakem ameriškem možu smo brali, da je začel 6vojo kariero kot raznašalec časopisov, pa je pozneje postal imeniten mož. Večkrat je tako branje bolj pravljica kakor pa resnica. 0 Ken-nedyju pa lahko rečemo, da je začel svojo živ-ljensko pot ko siromašen kolporter, ki je po ulicah razprodajal časopise. Takrat, ko je po ulicah razkričaval svoje časopise, je bil seveda še majhen fantič, ki je ves dan neutrudjivo tekal po ulicah mesta Boston ter Umor pred 10.000 leti Pred kakimi 10 meseci sta župan mesta Li-sle na Francoskem g. Cruveillier in arheolog dr. 1лгео1е začela kopati ob obrežju reke Dronne. Dolgo nista naletela na nobeno starinsko zanimivost, dasi je dr. Lareole slutil, da mora nekje blizu biti zanimivo predzgodovinsko najdišče. Pred kratkim pa so delavci na obrežju reke odkrili pol zasuto votlino, v kateri je dr. Lareole velel previdno kopati. Po dolgem in zamudnem kopanju so sedaj izkopali v tej votlini okostje človeka, ki je po trditvah strokovnjakov živel pred kakimi 10.000 leti. Ker tista votlina leži blizu kraja »Grand Brassac«. eo okostje krstili tloveka iz Grand Brassaca«. za »C Ko so okostnjak natančneje pregledali, so odkrili žaloigro, ki se je dogodila pred kakimi dest tisoč leti Okostnjak je ležal, to se pravi, da se je takrat, ko je človek umrl, kar sesedel in zgrudil. Glava je počivala na desni roki. Zadaj tik ob hrbtenici pa so našli ostro konico strelice, ki je še sedaj sila ostra ter bi še dandanes mogla človeka prebosti. Konica je i z kamna Zločin, ki se je domnevno zgodil pred 10.000 leti na tem kraju, se je verjetno takole dogodil: Mož, ki so sedaj našli njegovo okostje, je najbrž bil v votlini, ko je zunaj nenadno zaslišal sumljiv šum. Zato je stopil ven pogledat. Sovražnik pa je bil najbrž blizu votline skrit v zesedi. Ko se je prikazal možak iz temne votline, je sovražnik sprožil puščico v možakova prsa. Konica se je zarila globoko v truplo ter obtičala ob hrbtenici. Možak se je sesedel in se pri tem najbrž nehote zagrabil za glavo Sam sebi prepuščen je umrl tum in obležal do današnjega dne G. Bevroni, ravnatelj predzgodovinskega muzeja v Ey/iesu, pravi, dn je to okostje naj-lepša najdba, ki je bila kdaj izkopana na francoskih tleh. Sicer pa je francoska provinca Pe-rigord [Kilna zanimivih izkopanin iz predzgodovinsko dobe. Tam so namreč že izkopali mnogo okostnjakov, predzgodovinskih okraskov in v votlinah mnogo stenskih slikarij. prodajal in kričal. Ko je nekoliko dorastel, je še vedno tekal po teh ulicah, sedaj ne več kakor prodajalec listov, marveč kot vodnik tujcev, ki so si ogledovali znamenitosti mesta. V tem poklicu je mladenič veliko zaslužil, ker je bil poln duhovitih dovtipov in sila razumen. Ker je tako precej zaslužil, je denar varčeval in ga hranil, da je z njim o prostem času kupoval in prebiral knjige. Tako se je sam toliko izobrazil, da se Je pozneje lahko vpisal na univerzo Harvard, kjer je kmalu zaslovel, tokrat pa ne po svojem znanju, marveč po svojih uspehih kot lahki atlet. Za svojo univerzo je priboril marsikako športno zmago. Ko je končal univerzo, je postal nekak »poslovni svetovalec«. To se pravi, da je dolžnikom pomagal in svetoval, kako so lahko izterjali razne dolgove od svojih zanikarnih upnikov. V tem poklicu je bil tako iznajdljiv, da je svojim klijentoin storil velikanske usluge. Tako si je nabral sča-som precejšnje premoženje. S tem denarjem se je lotil kina ter je postal ravnatelj kina, kar pa njegovi naravi menda ni prijalo. Zato se je povrnil k svojemu poklicu in vnovič postal »finančni svetovalec«. V tej lastnosti je prišel počasi v stike z najmerodajnejšimi gospodarskimi ljudmi in nazadnje celo z Rooseveltom. Roosevelt je poznal velikanske sposobnosti tega moža ter ga je imenoval za predsednika kontrolne komisije newyorške borze. Tukaj je postal kmalu strah in groza vseh grdih borzijancev in finančnih magnalov severne Amerike, ki so v Rooseveltu videli svojega sovražnika, v Kennedyju pa njegovega pomočnika. Kot predsednik kontrolne komisije je neugnano nastopal zoper vsakršno borzijansko špekulacijo, kjerkoli jo je zasledil. Iz te dobe njegovega delovanja pripovedujejo to le zanimivo anekdoto: Vpliven in glasovit borzijanec, ki je slovel po svojih grdih špekulacijah, je nekoč 6edel v restavraciji za svojo mizo. Za sosednjo mizo pa je sedel Konnedy, ki je pravkar >edel ostrige. Borzijanec je bil na Kennedyja hud, ker mu je zmešal že marsikako kupčijo. Ni se mogel premagati in je ošvrknil Kennedyja tako, da ga je ta moral slišati: »Čudno, nisem vedel, da buldog tudi je ostrige!« Kennedy, ki je takoj vedel, da je ta »buldog<- on, se je mirno obrnil in borzijancu odgovoril: »Ne '.e ostrige, buldog požre tudi morskega volka!« Pod imenom »morski volk« je bil na borzi znan tisti borzijanec. Imel je dosti. Sedaj je ta Kennedy poslanik Združenih držav severne Amerike v Londonu. Londonski lis» »Daily Telegraph« poroča na podlagi telefonskega pogovora s patrom Depri iz slovečega bernardinskega samostana na gorskem eedli istega imena napeto poročilo, kako sta dva velikanska snežna plazova zasula sloveči samostan z zavetiščem vred, ki je bil nato nekaj dni odrezan od vsega stika s svetom. Le pasjemu nagonu znanih bernardinskih psov pa se je treba zahvaliti, da plaz ni podsul več menihov, ki bi bili prav gotovo mrtvi, ko bi jih psi ne bili obvarovali. Plaz se je nad samostanom sprožil že preteklo nedeljo 30. januarja, a še le v sredo 2. februarja je bil promet s samostanom vsaj nekoliko mogoč. Tako se je potem še istega dne pater Depri lahko pogovarjal po telefonu z angleškim časnikarjem. Tistega dne je namreč divjal v visokih alpah velik vihar, ki je divjal že prej nekaj dni. Posebno hud je bil na sedlu sv. Bernarda. Malo poprej, preden se je zgodila nesreča, so menihi zapregli v pasje sanke evoje pse. da bi se s pasjo vprego peljali po cesti iskat ponesrečence, ako bi se bil kdo v viharju in metežu ponesrečil. Ko je bilo že vse pripravljeno na odhod, psov nikakor niso mogli spraviti naprej. Vse kazni in grožnje psov niso premaknile z mesta, da bi bili potegnili. Zaradi tega čudovitega pasjega nagoiia je bilo obvarovanih smrti več menihov. Ker psov niso mogli spraviti ven iz poslopja, so se seveda morali vrniti. Koinaj pa se je to zgodilo, je naenkrat nastal silen piš in trušč. Z gore je zabobnel velikanski plaz, za njim pa še drugi, ki sta s svojo veliko težo razdejala več vrat in oken v samostanu, nakar so se velikanske množine snega vsule v notranje prostore. Nekaj dni so bili menihi kar zaprli v snežnem plazu. Se le v sredo se jim je posrečilo osvoboditi se vsaj toliko, da so na pasjih saneh mogli nižje proti dolini jx> živež. Bila je pa lo sila najiorna pot. Celo na smučeh so komaj šli naprej, ko so sani odpovedale. Sani je namreč na poti večkrat grdo pre-vrglo, nakar so mogli pot nadaljevati вато še na 6mučeh. Ta samostan stoji ob alpski cesti, po kateri je nekoč že Cezar, za njim pa Konstantin Veliki in Kari Veliki vodil svoje čete v Italijo. Tudi Napoleon Veliki je po tej cesti vodil svojih 40.000 mož s topovi in vso prtljago v Italijo. Napoleon je tukaj tudi zajtrkoval, saj še dandanes v samostanu kažejo tisto sobo, v kateri je jedel Napoleon. Gora ima svoje ime po svetem Bernardu Men-tonskem, ki je bil sa vojsk i plemič in ki je na tem mestu dal zgraditi sedanje zavetišče namesto prejšnjega, ki je [»gorelo. Glavno poslopje sedanjega samostana je še iz 16. stoletja. Največja za- Polikratov prstan Tista o Polikratovem prstanu je menda še marsikomu znana. Sedaj pa Amerikanci poročajo o nečem |x>dobncm, ki pa ne vemo, ali je resnično ali samo po amerikansko izmišljeno. Vsekakor so ameriški listi polni jx)ročil o temle dogodku: V prelustnem morskem kopališču Miamiju na Floridi živi mlada milijonarka miss Viola. Ženska je baje čedna na pogled, zraven pa, ker je pač ameriška milijonarka, precej muhasta, ženska, ki si lahko privošči vedno nove obleke ter jih še rajši razkazuje kakor tudi svoje dragulje. Ima vse polno služinčadi, sama pa seveda ne zna delati nič drugega kakor kvečjemu uganjati sport, kakor se spodobi moderni dami, najsi bo že milijonarka ali navadna tipkarica. Da je za tako mlado žensko bilo polno snubcev, je jasno. Njeno naklonjenost pa je užival mlad dečko ki sicer ni bil revež, ki pa seveda še zdavnaj ni bil tako bogat kakor ona. Tega fanta je Viola rada imela in se je odločila, da vzame le njega. To bi bilo torej vse v redu. Toda mladi fant je imel starinske nazore o Narhotizirani prašiči Prašičji tatovi dobro vedo, da je treba biti jako previden, kadar kdo gre v tuj svinjak ponoči svinje krast. Če je tat količkaj nepreviden, razburi svinje v svinjaku, nakar se začne tak ropot, ki gotovo prežene še tako korajžnega tatu. To so dobro vedeli tudi svinjski tatovi, ki so te dni vlomili v svinjak nekega kmeta v kraju Rennes v Bretanji na Francoskem. Prav |к> tihem so odprli vrata v svinjak. Odprli so jih pa le toliko, da je skozi špranjo v vratih mogel vtakniti odmašeno steklenico, v kateri je bil shranjen kloroform. Ko je steklenica zdrčala v hlevu na tla, so vrata spet tiho zaprli. Tako je minilo nekaj minut, ko so tatovi zunaj svinjaka mirno čakali, kdaj bodo svinje od kloro-forma dovolj omamljene, da bodo trdno zaspale. Nato so si tatovi previdno nadeli plinske krinke ter stopili v svinjak. Nič se ni ganilo v hlevu. Živali so trdno spale. Žival za živaljo so naložili nn nosilnico ter vsako posebej odnesli v tovorni avto, ki je z ugaslimi lučmi stal zunaj vasi. Stvar bi se bila imenitno Dosrecila. ko bi sam zlomek ne bil prinesel po cesti orožnika, ki je patruljiral po tej cesti v tako nepripravnem času. Orožnik sicer nikakor ni slutil, da je tukaj naletel na tatove, vendar si je hotel šoferja bolj natanko ogledati, ker na javni cesti ni prižgal svetilk. Ko ga pobaral, kako in kaj, je našel v avtomobilu nekaj spečih svinj, eno sta pa dva možaka pravkar prinesla orožniku pred nos. Vse svinje pa so trdno spale. Vse to se je možu postave zazdelo skrajno sumljivo, nakar se je vtaknil v stvar in može pohopal. Speče svinje so pa menda vrnili kmetu. v ameriški izdaji zakonskem življenju in o zakoneki sreči. To pa Violi ni ugajalo, ôe manj pa ji je ugajalo, ko je ženin od svoje neveste zahteval, da se bosta takoj po poroki umaknila na podeželsko posestvo ter tamkaj na deželi daleč od družbe živela srečno družinsko življenje. Viola pa ne bi bila rada vijolica, ki bi cvetela v miru in zatišju. Ona je želela biti občudovana. Zato sta se z ženinom večkrat hudo sporekla. Nekega dne sta napravila izlet po morju v jadrnici. Tudi v jadrnici sredi morja sta se sporekla. Ona je bila vsa razjarjena, ker fant ni odnehal. Kratkomalo je potegnila s prsta zaročni prstan, dragocena stvar iz platine in s 6 briljanti, ter ga vrgla v morje. Ženin pa ni bil kaka metla. Globoko se je priklonil evoji nevesti kakor v slovo ter se pognal v morje. Naglo je splaval na suho ter odšel, ne da bi se bil še enkrat ozrl za Violo. Ko je ona prišla v hote), je izvedela, da je njen ženin že odpotoval iz hotela ter odšel na daljše potovanje po svetu. Ona pa je molčala in se jezila. Nekega dne pa ji je ravnatelj hotela, oblečen v frak, na srebrnem krožniku prinesel v sobo nekoliko zamazan prstan, ki ga je hotelski kuhar našel v trebuhu ribe, katero je pripravljal za obed. To je bil tisti prstan, ki ga je ona vrgla v jezi v morje, preden je ženin odšel po svetu. Viola je v tem videla migljaj, da se bo treba z ženinom sporazumeti in ga ubogati. Ker pa o njem ni bilo ne duha ne sluha, ga sedaj kliče in išče s pomočjo brezžičnih postaj po vseh delih sveta. Ali se bo glasil? »Karlček. zakaj pa tako ffugljeé to ladjo?« Vitez pa se ni ganil od vrat, le še krepkeje je trkal. »Že predolgo me motite, sedaj pa glejte, da zares izginete! Za vas nimam prostora!« je nekdo jezno gode) v koči. »Pa mi vsaj pot pokažite!« je zaklical vitez. »Pot pa lahko sami najdete. Najprej jezdite nekaj časa čez močvaro. kjer se vam bo udiralo nato prebredete vodo. nakar boste morali po strmini navzgor, kjer pa je večkrat precej plazo-vito, in potem ...« »Nehajte že s svojim čvekanjem!« je divje zakričal vitez. »Čeprav hi moral vaša vrata na ko se razsekati. tukaj bom prenočil!« In že je na vso moč udrihal po vratih. »Potrpite no inalo!< je znotraj rohnel oni Saj vam precej odprem!« Vrata so se res kma Iu odprla in na prag je stopil velik krepak možak, ki je bil oblečen v nekako kuto iz vrečevine. Ob njem sta stala dva velika psa. »Oprostite mi, da semse tako obotavljal, todav gozdu kar mrgoli razbojnikov in morilcev.« »Razumem vas, je že dobro,« je odvrnil vitez, ki je stopil v kočo in jo radovedno ogledoval. »Vendar se mi zdi, da bi v svoji revščini bili lahko nekoliko manj boječi, zlasti ker imate za varuha tale dva psa, ki gotovo ne poznata šale.« »Da, da, tale dva psa pa mi je dovolil imeti gozdar, dokler se časi nekoliko ne umire,« je pojasnjeval puščavnik. »Sicer pa noben prostak ne sme imeti psov. Plemstvo se pač hoji zn evojo divjad.« Pogled na snmostan in zavetišče sv. Bernarda St. 50. Pri puščavnihu Dr. Henrik Steska: Banovinske fmance Ze banovinska samouprava, ki je urejena zgolj po tipu ekonomske sainouuprave, ral)i zn ta njen delokrog obilo finančnih sredstev. Delavnost banovinske samouprave pri vršenju njenega skrbstvenega delokroga, ki je usmerjeno na nego in podvig prometnih razmer, pridobitne sposobnosti prebivalstva, prosvcte in zdravstva v banovini, zavisi od finančnih sredstev', s katerimi razpolaga. Večina teh poslov je le pravica banovinske samouprave, nfe pa njena dolžnost. Ako banovina nima zadostno sredstev, bo pač opustila tudi taka dela, ki so f» občem naziranju nujna in se jih brez škode prebivalstva ne sine zanemarjati. Nnj prizna zakon banovinam še tako lep ekonomski delokrog, vse te kompetenfne pravice ostanejo več ali manj na papirju, ako ni zadostno finančnih sredstev. Tako hiranje banovinske samouprave utegne v tem ali onem delu države vzbujati ne-voljo proti centralni oblasti, ki vse izdatnejše davčne vire nase priteza. Ako naj iz razloga notranjega pomirjanja v državi in zadovoljitve ljudskih teženj nekaterim banovinam pripade tudi vsa notranja uprava, tem večjih sredstev rabi banovina in tem večja je nevarnost, da banovina ob premajhnih dohodkih sicer kolikor toliko vrši posle obče uprave, ker le-te opravljati ni le upravičena, nego jih zaradi njenega avtoritativnega značaja celo mora vršiti, a da svoj, na nego in podvig materialne in idealne kulture mereči program vendarle preveč skrči. Podlaga za banovinsko gospodarstvo je vsakoletni banovinski proračun. Iz tega za dobo enega leta veljavnega načrta banovinskega gospo-darstva mora biti razvidno, za kakšne namene in v kakšni izmeri sme banovina trositi finančna sredstva, dalje, kako se naj pridobivajo ta sredstva, zlasti kako se naj krije primanjkljaj. Za kritje banovinskib potreb se morajo uporabljali seveda v prvi vrsti dohodki lastne banovinske imovine in banovinskib pridobitnih podjetij kakor tudi drugih banovinskib zavodov in naprav. Po ustavi so sicer rude, zdravilne vode in vrelci kakor ludi prirodne sile državna evojina. To pa nikakor ne izključuje, da banovine obdrže že doslej jim pripadajoče pravice za izkoriščanje teh stvari in da se jim z zakonom o banovinski samoupravi prepusti vobče povsem izkoriščanje zdravilnih vod in vrel v banovini, v kolikor ne pripadajo že drugim upravičencem. Banovine so dalje zaradi velike odvisnosti njih blagostanja od gozdarstva tudi najbolj primerne, da se jim proti prevzemu vseh bremen prepustijo v last vsi gozdovi, ki so bili ob izvedbi agrarno reforme odvzeti veleposestnikom. daljo tudi izkoriščanje onih gozdov, ki so bili pred ustanovitvijo naše države v posesti poprejšnjih držav in pokrajin. Gozdarstvo utegne postati precejšen vir banovinskih dohodkov. Nn li dohodki, no drugi slučajni dohodki (n. pr. viški iz preteklega proračunskega leta) ne bodo zadostovali in z njimi banovina no bo mogla kriti tudi lo najnujnejše potrebe. Razlika med lemi dohodki in izdatno višjimi stroški se krije z enostransko naloženimi javnopravnimi dajatvami, a v manjši -meri z delovno silo prebivalstva. Ena glavnih hib raznovrstnih samouprav je njih gospodarstvo s pomočjo prevelikih doklad k državnim davkom. Država že sama v prav ob-čulni meri nateza razne izdatnejše davčne vire ter jo torej pobiranje večjih doklad nedopustno ^!i1l V.-aj kvarno. Ker vrh tega ne nalagajo le ba-■IfôVftfei'take d »klade, marveč tudi druga lerito-JViaMi "tn personalna javnopravna telesa, bo že '|>ïf nifiiijših banovinskih doklndah meja dopust-liosfi'bljčutno prekoračena. Večje razlike v višini 'odstotkov, s katerimi poedine banovine pobirajo doklade. pa vplivajo pogostokrat skrajno neugodno na podjetnost v banovinah 7, višjimi dokladami, saj prevelika davčna bremena ne ubijajo le gospodarske iniciative, ona izganjajo obenem marsi-kakšno podjetje v drugo pokrajino z manjšimi obremenitvami, a v istem carinskem območju. Temu se da od pomoči na ta način, da od nekaterih državnih davkov pripade določen odstotek na banovino, določen odstotek pa na občino. Zlasti bi bile takšne kvote ali tangente umestne pri neposrednih davkih. Z zakonom v odstotkih izražen del občin neposrednih davkov (zemljarine, zgra-darine, pridobuine, rentnine, družbenega davka in ushižbenskega davka), ki se pobirajo v banovini, odnosno v občini, naj odpade na banovino, odnosno na občino. Isto veljaj tudi glede splošnega davka za poslovni promet. Odstotki morajo biti v vsej državi za vse banovine, odnosno občine isti, a seveda v banovinah, katerim naj pripada vsa notranja uprava, lio v odstotkih izraženi delež, ki preostane državi, pač manjši, delež, ki pripade poedini takšni banovini, pa večji. 'lak način porazdelim državnih davkov pa ni pri vseli vrstah državnih davkov priporočljiv. Posebno pri davkih, ki ne obremenjujejo potrošnje menda v zaključni fazi gospodarskega procesa, marveč zavoljo lažjega pobiranja v eni izmed predhodnih ïaz tehničnega procesa ali prometa, je gotovo ]>ovseni ne-prikladno,' da se taka davščina delno ali v celoti dodeli oni banovini, kjer se je pobrala, a istotako ni pravična porazdelila take davščine med banovine zgolj |io številu prebivalstva, saj potrošnja ne zavisi edino od števila prebivalstva, marveč v dokajšnji meri tudi od davčne moči prebivalstva. Grajali je sedanji način porazdelbe skupnega davka na poslovni promet in tako zvanih skupnih banovinskih trošarin na poedine banovine edinole po številu prebivalstva. Tudi vsi ti deleži še ne bodo zadostovali z,a kritje banovinskih potreb Ne gre brez nadaljnjih davščin. So to predvsem banovinske doklade na obče neposredne davke, saj gori omenjeni delež ne brani, da banovina uvaja do nekih nižjih, v zakonu samem dovoljenih odstotkov še doklade. Razlikujejo se pa te doklade od langent, ker jih mora šele banovinski svet skleniti in ker ni po« trebilo, da so v vseh banovinah enake. Druge banovinske davščine, ki jih banovina ne ntore pogrešati, so zlasti razne trošarine iu transportni davki, dalje prenosnine. Banovinske trošarine smejo seveda le potrošnjo v lastni banovini obro-menjati ter mora biti možnost, da se prevalijo na potrošila gospodarstva na ozemlju dotične banovi- ne. Te trošarine obremenjajo potrošnjo predmetov, ki so obče potrebni ali ki jih lahko ulrpimo, dalje pa tudi druge potrebne ali potratne načine uporabljanja dohodkov, pripadajočih privatnim gospodarstvom Bližajo se jim transportni davki (na vožnje ali na vozila). Prenosnine se samostal-no ali v odstotkih od vzporedne državne davščine pobirajo ob prenosu imovine in drugih pravic med živimi in oh priliki smrti. Omenjati moremo še banovinske pristojbine, ki jih banovina pobira za posebno ukoriščanje javnih banovinskih naprav (pristojbine in prispevki zaradi uporabe) in za-stran posebne zaposlitve banovinskih funkcionarjev (upravne pristojbine), dalje takse za podelitev posebnih pravic. Vsa država mora se nadalje ostati enotno ozemlje za proizvajanje in razpeča>anje gospodarskih dohrin. Imeti mora torej skupno carinsko mejo iti ne sme dopuščati takih banovinskih davščin, ki neposredno obtežujejo zlasti industrijsko, za razpečavanje v Vsej državi namenjeno produkcijo z obdavčevanjem surovin in pomožnih sredstev, a istotako ne sme biti takšnih banovinskih trošarin, ki bi razlikovale med predmeti proizva-janimi v lastni banovini in onimi, uvoženimi od drugod. To poslednje bi bilo po svojem bistvu že nekakšna vmesna carinska meja, prvo pn bi izdatno otežkočilo domači industriji tekmovanje z industrijo drugih banovin z manjšo obdavčilo na poslovni promet. Od tega davka pripadaj pa banovinam vsekakor primerna tangenta, kar je bilo žo zgoraj omenjeno. Kakor v drugih državah bo tudi pri nas ob uvajanju banovinske samouprave žr- kar neobhodno [»trebilo, da se izda okviren zakon o načelih in pogojih, |K>i katerimi smejo banovine, občine in druga samoupravna telesa uvajati davščine in jih jiovečavati. Ne sre namreč, da bi državna finančna uprava povsem po lastni uvidevnosti dovoljevala banovinske davščine S tem bi postala banovinska samouprava povsem odvisna od centralne vlade in premalo bi bile upoštevane. banovine z drugo večino, a to se gotovo ne sklada ne z načelom samouprave, ne z onim prave demokracije. Zanimive novosti v lahki atletiki c Diplomski izpit iz italijanščine je na univerzi v Firenci položila gdč'. Beba Burger iz Celja. c Proslav a Župančičeve 00 letnice v Celju. Narodno gledališče v Ljubljani bo uprizorilo v proslavo (jO letnice našega največjega slovenskega pesnika Otona Zupančiča drevi ob pol osmih v celjskem mestnem, gledališču Zupančičevo tragedijo »Veronika Deseniškn«. Slavnostni govor bo imel pisatelj g mons. F. K. Meško. Predstava je za abonma. Kino METROPOL, Celje Danes ob 16.15 in 20.30 zadnjikrat »Dolžnost poročnika P e r r y a « V glavni vlogi Robert Taylor. V nemškem jeziku. imwuhiwiii »1«1111«м1и«ппиами1у1»»иидиммвмаи»и c Predavanje SPD s skioptčnimi slikami bo drevi ob 8 zvečer v risalnici meščanske šole v Celju. V slovenskem jeziku bo predaval Poljak g. Jan Stol,'irski iz Krakova o poljski znanstveno alpinski odpravi v Ande v Južni Ameriki. c Pohvalna zamisel Mohorjeve knjigarne. Ze ves pretekli teden so v izložbi Mohorjeve knjigarne razstavljena najimenitnejša Župančičeva dela. Sredi izložbe je Župančičeva slika z vencem. To je vsekakor pohvalna zamisel Mohorjeve knjigarne, ki je s tem počastila 60 letnico Otona Župančiča. c. Vincencijeva konferenca ima svoj redni občni zbor jutri, v sredo 9. februarja ob 8 zvečer » prostorih javne kuhinje na Slomškovem trgu. KINO II N I O N predvaja danes zadnjikrat velefilm » Z A P 0 J L E MENI?«_ c Klub domskih frizerjev v Celju je imel v nedeljo v klubovi sobi svoj redni letni občni zbor, katerega so posetili tudi člani iz Brežic. Sevnice in od drugod. Klub je priredil v preteklem letu več tečajev za člane iz okolice Celja. Za predsednika je bil izvoljen damski frizer g Edo Paidasch, za tajnika g. Pepernik, za blagajnika Taček Avgust. Klub bo priredil spomladi javna frizirartja v mestih in trgih v okolici Celja in nedeljske tečaje za člane izven Celja. c V celjski bolnišnici je v soboto zaspal \ Gospodu 13 letni sin Karel Čretnik, sin podpre-glednika finančne kontrole v Vojniku. Nuj v miru počiva, prizadetim naše iskreno sožalje! Zasedanje Mednarodne lahkoatletske federacije, ki je bilo prvotno določeno za London, ee bo po novem vršilo dne 28. februarja in 1. marca v Parizu. Posamezne države so že stavile svoje predloge, ki se nanašajo na razvoj športnih tekmovanj in ki bodo vplivali v mnogočem nanje, kakor tudi na priznavanje svetovnih rekordov. Seveda je vprašanje, če bodo vsi ti predlogi prodrli. Prva novost prihaja iz Amerike. Gre za startne bloke. Žlebič startpih lukenj, ki so na primer izvedene pri teku na 100 metrov vselej na istem mestu tekališča, počasi močno razrije progo. Da bi se to zlo odstranilo, predlagajo Amerikanci startne bloke. Ti naj bi bili z železnimi konicami pritrjeni v tla ter bi dajali dovolj močno oporo nogi lahko-atleta. Startna določila naj bi se izpremenila vsaj nekoliko. Starter bi v bodoče maral pri startu na ovinku stati tako, da bi bil od vseh tekačev enako oddaljen. Tega pogoja niti teoretično ni možno izpolniti, toda tudi, če bi se le nekoliko ravnali po njem. bi imeli težave z dejstvom, da bi starter večkrat prišel v položaj, da bi zakrival razgled tekačem na startu. In to bi bilo brez dvoma slabo Časovni razločki, ki jih pri dojemanju strela obču-tevajo posamezni tekači, so tako minimalni, da praktično ne prihajajo resno v poštev. Nekateri posebneži gredo celo tako daleč, da zahtevajo, naj se postavi pišlola, ki jo bo možno sprožiti nekaj metrov proč, s trate ali od koderkoli že, v primeru, da bi starterju zaradi terenskih razmer ne bilo mogoče stopiti tako, da bi bil od vseh za start pripravljenih tekačev enako oddaljen. To pa so že pretirana dlakocepstva. Pri napačnem startu bo v bodoče atlet, ki je start pokvaril, posvarjen samo takrat, kadar bo starter to smatral za res potrebno. Precej izgledov, da bo sprejet pa ima predlog, naj bi se v bodoče priznavali novi svetovni re- Prva kuharska razstava v Celiu V nedeljo se je zaključila prva kuharska razstava v Celju, ki v začetku ni našla rlovolj-nega razumevanja, to pa predvsem zato, ker jo pač vsak začetek težak. Podjetni g Pucelj Riko je e svojo vztrajnostjo in sposobnostjo toliko neutrudljivo delal, da je kuharska razstava prinesla bogate sadove v splošno zadovoljnost občinstva, ki je razstavo obiskovalo. Razstava je bila zelo okusno urejena, pestra, poučna in zanimiva ter je rodila med našimi gospodinjami pobudo, da bi jo morali v Celju vsaj vsako drugo leto prirediti Razstavnemu odboru in vsem razstavi jaleem k njihovemu požrtvovalnemu delu čestitamo. Polog izdelkov kuharske umetnosti in aranžmanov pogrnjenih miz, kjer je pokazal svojo umetnost posebno g. Berložnik tvo. so bili razstavljeni servisi, žgani likerji, gorčični izdelki itd Posebno je ugajala ljudem krasno izdelana torta za zlato poroko, delo slaščičarju g Mantcla. Predvsem «o se izkazali luitel Union, Evropa, restavracija Beli vol in Branibrtr. Tvrdka Weiner - nasl je nudila odboru krasno posodo, ki je dala razstavi še posebno viden izraz Razstavni odbor je priredil v nedeljo zvečer v hotelu Union banket, katerega se je udeležilo lepo število gostov. Jugoslovanska knjigarna v LJubljani Dixelfus Hililnr: Sara Alelia. Prevedel France Vodnik. I,(-poslovna knjižica, zvezek 27. Izdala in založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1. 1037 Strani 396, cena din 80. — Pričujoči roman je zrela in dovršena umetnina, ki bralca tako zgrabi, da ga ne odloži, proden ga ni probral do zadnje strani. Dogaja se v prvi polovici preteklega stoletja v severni Skandinaviji med Laponci. Njegova osrednja postava je Sara Alelia, ki jo spremljamo od njenih dekliških let do visoke starosti in ki nas vse osvoji s svojo notranjo veličino. Za vedno nam ostane v srcu tragični lik pridigarja Noreniusa ali zagonetnega hlapca Albina in še cele vrste drugih. S »Saro Alelio« smo dobili na naš knjižni Irg mojstrsko umetnino, ki bo našla nedvomno v najkrajšem času premnogo navdušenih bralcev v vseh slojih, to toni bolj. ker je tudi prevod vzoren, zunanja oblika in oprema pa, kakor že pri vseh prejšnjih zvezkih Leposlovne knjižnice, res prikupna. kordi le takrat, kadar bi bili stari rekordi izboljšani za te-le minimalne mere: pri časovnih merjenjih od 0 do 30 sekund za eno desetinko sekunde, do dveh minut dve desetinki, do 10 minut štiri desetinke sekunde, do 15 minut šest desetink, do 30 minut ena sekunda, pri več kot 30 minutah pa 10 sekund Nov svetovni rekord v teku na kilometrov bi bil tedaj priznan le, če bi izboljšanje starega rekorda znašalo vsaj 10 sekund. Človek ima vtis, da navedene najmanjše mere odgovarjajo le pri kratkih progah mejam pomot pri stopanju posameznih ur, medtem, ko se zdi skok z ene sekunde na deset pri prekoračenju trideset-minutne meje neopravičen. Za priznanje novih svetovnih rekordov, ki eo izraženi v dolžinskih merah pa naj bi v bodoče veljale te-le minimalne mere izboljšanja: od 0 do VA metra en centimeter, do 5 metrov 2 centimetra, do 10 metrov 3 centimetre, do 20 metrov 5 centimetrov, nad 20 metrov pa 10 centimetrov. Tudi tu se zde vrednosti pri daljših merilnih progah mnogo previsoke. Z jeklenim merilom je ob le količkaj spretnem ravnanju skoraj popolnoma nemogoče delati napake, ki bi znašale 10 centimetrov, če znaša skupna dolžina pri metanju diska nekaj nad 50 metrov in pri metanju kopja nekaj nad 70 metrov. Tolikšne napake so izključene! Druga znamka pri predaji štafete naj bi odpadla, tako da bi naslednji tekač smel teči prihajajočemu sicer le 10 metrov naproti, lahko pa bi prevzet palico na poliubno dolgi daljavi; pci tem se mu ne bi bilo treba bati. da bi prestopi! izmenajlno znamko. Pri mešanih progah, na primer pri švedski štafeti, bi ta novotariia izzvala marsikakšno siinost i nnepravilnost. Tekač, ki bi bi! odrejen za 300 metrsko progo, bi svojo progo lahko na ta način raztegnil na 320 metrov, tako da bi zadnji tekač v štafeti, ki bi bil na ta način lahko tekaško slabši, tekel lahko namesto 400 metrov samo svojih 380 metrov. Zadostovali bi popolnoma, če bi odpravili drugo izmenjavno znamko samo pri štafeti, kjer so proge enake, n. pr. pri 4X100 metrov. Za to zasedanje je pripravljen še en predlog, in sicer tale: V bodoče naj bi se Dri tekmovalnih prostorih, ki bi služili za mednarodna tekmovanja, uredila naletišča tako. da bi pri skoku v višino znašala najmanj 15 metrov, pri vseh drugih skokih pa bi morala naletišča znašati najmanj 38 metrov. Podoba je, da bo ta predlog prodrl. Zanimivi predlogi, kaj ne? Upajmo, da bodo najvplivnejše in najpreudarneiše glave lahkoatlel-skega športa, ki se bodo 28. februarja in 1. marca razgovarjale o teh predlogih v Parizu, predlagane novotarije dodobra pretresle, preden jih bodo odobrile in sprejele. Zdi se nam, kakor smo poskušali razložiti že v članku, da je nekai teh predlaganih »izboljšanj« prav skromno utemeljenih. Osterreichischo Jiigcndkraft - Dunaj, stostuje letos v Ljubljani SK Planina vodi / omenjeno športno orga-nizaeijo pogajanja za dvoboj, ki naj bi se vršil julija oz. avgusta t. I. izmenoma na Dunaju in v Ljubljani. Dnfinitivno potrditev tega dvomnt-eha pa je SK Planina preložila na mesec junij, ker hoče pre j preizkusiti svo je junior jo na prvih pomladanskih meefingili. Navajamo program disciplin, ki je določen za ta dvoboj in obenem po dva najboljša re-zitliata jnniorjev gornjega kluba, ki so bili doseženi v letu 1937: 80 m zapreke lt.6. 12.1; 100 m 11.2. 115: 1000 m 2.46.8. 2,4-4.8: višina 1.78,-l.65ni: daljava 6.11. j.OTm: troskok 15.25, t2.4-f.rn: skok s palico 3.5<). 2.80 m: kroglo (5 kg) 14.95. 13.53 m; disk (1.50 kg) 57.4.1. 37.33 m: kopje 4či.66. 46.88 m: 100 m 46 sek. Knj je novega v Športnem svetu V mednarodnih smučarskih tekmah, ki so jih priredili Madžari v pogorju Matra, je v smuku zmagal Italijan Passe t v čaen 4:18,2 pred Švicarjem Francioli (4:21.8) ir, Poljakom Schlndlerjetn (4:23,2). Tekmovalcev je bilo 67. Proga je merila 3.8 km in je imela 620 m višinske razlike. Tudi Hed.v Stenuf na poti k profesionalnimi. V čim večjem številu se kažejo znaki, da je v taboru umetnih drsalcev na ledn nastala neka utrujenost.- za tekmovanja Maxle Ilerber, Lvdfa Veicht in še nekaj drugih se n. pr. ne udeleži svetovnih prvenstvenih tekem v Stockholmu. Hedy Stenuf sedaj sicer še potuje v Stockholm, nastopi pa pri svetovnem prvenstvu samo v tem primeru, te dobi jamstvo, da bo sodniški zbor sodil nepristransko, da se ne ponovi St. Morit/.. Če se še v Stokcholmu ugolove iste pogreške kakor v SI. Moritzu in ce bodo igrali pri sodnikih kaki drugi momenti vlogo in ne športni, potem bo pokazala amaterstvu hrbet in to že pred pričetkom svetovnih prvenstvenih tekem. Mciji stadion » Tokiu bo imel prostora za 80 tisoč, gledalcev. Za zgradilo Meiji stadiona v Tokiu za olimpijske igre 1. 1010 je napravljen model, ki ga bodo pokazal^ udeležencem na kongresu mednarodnega olimpijskega odbora v Kairo v mesecu marcu t 1. Po sedanjih načrtih bo imel prostora za 8O.000 gledalcev. V plavalnem stadionu, za katerega je model tudi izdelan, bo prostora za 20.000 gledalcev. Občni zbor »Save« XIII. letni občni zbor kolesarskega in mo-tociklističnega društva ^Sava« se je vršil na Svečnico v gostilni pri Amerikaneu ob zelo veliki udeležbi in sta bila dva prostora nabito polnu članstva Občni zbor je otvoril predsednik Batjel s pozdravnim govorom. Poročilo tajnika je obsegalo delovanje društva v preteklem letu. ki je bilo z aplavzom sprejeto. Tudi poročilo blagajnika se je z odobravanjem vzelo na znanje. Revizorji mi v svojem poročilu naznanili, da so vse društvene knjige pregledali, jih v vzornem rodn našli in so predlagali celokupnemu odboru pohvalo s pripombo, naj bi tudi to leto odbor tako uspešno deloval kot v preteklem letu. Pri slučajnostih se je sklenilo prirediti letos cestno dirko v večjem obsegu, združeno z izletom in gozdnim piknikom. Po zaključku občnega zl>ora ort Zato želimo društvu »Sava«, da bi še v nadalje v tem športnem duhu in za procvit kolesarskega športa delovalo s takim uspehom, kakršnega je pokazalo dosedaj. Akademiki, akademičarke! Krasni smučarski tereni uad Črnim vrhom nad .Ie-sonicami. obliti z obilnimi žarki zimskega sonca vas vabijo, tla preživite nekaj prijetnih dni v osvežujoči îîorski naravi. Akademski športni klub priredi na teh lepib te-reiiili smučarski tečaj za začetnike akademike iu akademičarke pori vodstvom izvežbanih smučarskih učiteljev. Tečaj bo od 11. do 17. febr. Vsa oskrba zuaSa 150 din. l>o tečaju se hodo vršile tekme, za kntere ima ASK pripravljenih veliko Število praktičnih daril. Prijave za ta tečaj sprejema ASK, Ljubljana, Miklošičev,! cesta 5. Odliod na tečaj bo v petek. 11. febr. ob 7,15, dn bodo udeleženci navzoči tudi pri prvem delu slovanskih tekem v alpski kombinaciji. Hitite s prijavami! Vozuina četriinska. Vesti športnih zvez, klubov io društev Redna odhorova seja ASK Primerja bo v sredo 0. februarja t. 1. ob 20.30 v društveni dvorani. Društvena soba se nahaja v Tavčarjevi ulici 1-2. Udeležba obvezna. Tajnik. Zveza slovenskih lahkoatlctskih klubov odpoveduje za danes sklicani sestanek, ki bi se moral vršiti v kmečki sobi restavracije «Siamift«. Moto - Hernies. Danes, r torek, 8. t. m. ob S zvečer se vrši članski sestanek v posebni sobi restavracije pri ' Sestlei«. — Tajnik. S K Graf ika Danos ob 10. uri važna seja odbora. Prosim vse odbornike, da se seje sigurno udeleže. — Tajnik. SA' Reka (nogometna sekcija). T>rpvi oh 20 ho strogo obvezen sestanek vseli nogometašev v gostilni »Oblak nn Tržaški cesti, mod novo iu staro mitnico. Uradna vremenska poročila Tujsko prometnih zvez Slovenije. JZSZ in STO po stan i J ï dne 7. febr. flateie-Planica. S70ni: —8, pooblačeno, mirno, pršič, 80 em. skakalnice uporabne. Kranjska nora. in) m: —sončno, mirno, pršič, 85 cm, saukališče in drsališče uporabno. Hlld, 501 m: —5, sončno, mirno, sren, 'Jô em, drsališče. nu Jezeru uporabno. Pokljuka - Sporthotcl, norim: —10, sončno, 30 cm pršiča na 110 podlage. Sv. Janez v Bohinju. 5.10 m: —11, zjutraj megleno, podnevi sončno, mirno, 70 cm snegu, deloma sron. Dorti na Komni, 1520 m: —6, sončno, mimo. 20 cm pršiča un ЛМ podlage. Skalaški (lom na Voulu. 1510 m: —7. sončno, mirno, 2 m snega, prisojno sren. osojno pršič. Dodatno porot/to z dne 5. in 6. febr. I9M: Sv. Križ nad Jesenicami, HM m: —2, sončno, mirno, 25 cm pršiča nn 33 podlage. Poni na Mrzliei. 1119 m: —5, sončno, mirno, 4.1 eni fne- ga. deloma sren. deloma pršič. Jezersko, H9d m: —6, sončno, mirno, 15 om pršiča na 25 podlage. Mozirska koča. 1311 m: —t. sončno, mirno, 15 em pršiča na 150 podlage. Celjska koča, 70П m: —1, sončno, mirno, 20 snega. sren. Radio Programi Radio Liublfanat Torek, S. febr.: 11 Šolska nra: Prešernu (nastop učencev drž. ogledno ljudske šole kralja Aleksandra! — 12 Virtuozi (ploščo) — 12.45 Poročila — 13 iNai>ovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — Л Napovedi — 18 l'ester spored (Radijski orkester) — Ш.40 Zgodovinska pota iidovstva (g. urednik Fr. Ter-seglav) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 10 ."si Zabavni zvočni tednik - 20 Prešernov večer - ob obletnici njegove smrti: Akademski pevski kvintet. Radijski orkester, g. Orago Žagar, recitacije; govori g. prof. France Koblar; Ivan Pregelj: v Emavs (Prešernov pogreb) — igrajo člani radijske izgral. družine) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za ples! (plošfr). Sreda. 9. frbr.: 12 Slovenski šramel kvartet — 12.43 Poročila — 13 Napoved' - 13.30 Kozaške pesmi (pioče) — 14 Napovedi — 18 Mlndinska nra — 10.49 Nova pravila hratovskih skladnic (g. Rudolf Smersii) — 19 Na-povodi, poročila _ lO.Sfl Nac. ura - 19 50 Šahovski kotiček - 20 Koneert. Sodelujeta : ga. Pavla T/ovšetova in Radijski orkester — 21.10 T.nhka glasba mi dveh klavirjih (ploSfte) — 21.20 Pevski jazzkvartet - 33 Napovedi, poročila — 22.15 Vesel koncert Radijskega orkestra. Orugi programi' Torek. H. frbr.: Helfjrad: Jo Narodne pesmi, 2Л.Јв Filhnriiionični koneert - Zagreb: 20 Igra, 20.30 Povskl koucerl, 21 Orkester in sopran, 22.20 1'ioonn glasha Dunaj: i'J.40 Narodne pivtini, 20.10 Pestra glasba, 21.10 Igra, 22.20 Verdijeve skladbe. 2S Plošče - IIi/rfim/»'«tn: 18..K1 Filmska glasba, 10.30 Igra, 21 Pevski koneert, i! Ciganski orkmter, 23 ,ln/,x - /timllari: 17.15 Voli. kone., 21 Gledališki prenos — Praga: 20.15 Opera, 2U. >5 Ruska gla^lia — Varšava: 211,lil Cerkveni »bor, 21 Ple». glasba, 21.55 Poljski skladatelji - Sofija: 20 Violina, 20.30 Komorna glasb». 21.15 Klavir, 22 Ruske romance, 22 30 Plntna glasbil - Hamburg: JI. 10 Plesni večer -i'ratislarn: 20 Stara 1 il mofïorn.T plosnn fflflshn Lip-skn: 19.10 VojHAka ff(xlba, 20 GIn«beue novosti - lirro- Miittoifr* •}#» ^itnfosi^si ïïOTîSCrt _ Str(iîtboîir[j "i0 Pestra tfln«ba. DAMSKA KONFEKCIJA A, PAULIN SPOROČA. DA OTVORl SVOJ NOVI VELIKO. MESTNO UREJENI LOKAL V LJUBLJANI, V SELENBURGOVi ULICI STEV. 1 DNE 8. FEBRUARJA, ZALOŽEN 2 NAJELEGANTNEJŠIMI MODELI POMLADNE MODE TER VAS VABI K OBISKU, MALI OGLASI ▼ malih oglasih velja vsaka boseda Din 1'— : ženi-tovanjskl oglasi Dio 2-—. Najmanjši znesek ta mali Oglas Dio 10°—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega roaènja se računa enokolouska. 3 mrn visoka petitna vrstica po Dia 2*&0l Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. I— Za konjskega hlapca grem v Mariboru ali v okolici. Martin Lončarlč, Limbuš. (a) GldSba Star klavir Baradj preselitve poceni naprodaj. Naslov v upr. »Slovenca« pod 1830. (g) Kupimo šalote in rdeč čebulček kupujemo. Sevor & Komp. LJubljana, Gosposvetska cesta S. (1) Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih eenab f!ERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica àt.3 Električno napravo kompletno, z akumulatorjem, za 12 žarnic, kupim. Prodam avtodinamo za 12 voltov ln plinsko peč za proizvajanje plina iz oglja za plinski sesalni motor. Peč Je Iz močnega litega železa ln v popol nom» dobrem stanju. — Franc Skrbe, Hinje 41. k Službodobe Prodajalko pridno, zanesljivo ln moč no, ki se je Izučila na deželi, sprejmem na zaupno mesto s 1. marcem Navesti je vse dosedanje službe. Začetnico niso iz ključene. Hrana ln stanovanje v hiti. Naslov v upravi »Slovenca« pod šifro »Samostojna« 1679. Potrti globoke žalosti naznanjamo, da nam je preljubi soprog, oče in tast, gospod JOSIP RAČEK dimnikarski mojster v ponedeljek, 7. februarja, nenadne smrti v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, 9. februarja ob 16 iz mestne mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo brala v Četrtek, 10. februarja ob 7 zjutraj v stolni cerkvi. Maribor-Skoplje-Graz, dne 7. februarja 1938. Žalujoče rodbine: Raček, Košenina, Hessler. ■j" V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil naš nad vse ljubljeni soprog, oče, stari oče, stric, svak in tast, gospod MATIJA SKERL uslužbenec drž. žel. v pokoju danes po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere. Na zadnji poti ga bomo spremili v sredo, 9. februarja ob dveh popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 7. februarja 1938. Žalujoči: Julijana, soproga: Marjan. Josipina. julka in Albina por. Vehovec, olroci; Sonjica, vnukinja — in ostalo sorodstvo. Odeje klotaste, polnjene s fino vato od Din 95'— naoret, mako klot v vseh barvah od Din 120— svilene odeje od Din 190'—, puhaste odeje in pernice, blazine blago za postelina pre 'riniala in zastore i. t. d. nudi največjo izbero špecijalna trgovina F. I. GORSČAR, Uublfana Sv. Petra cesta 30 ?ПШШ21 Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra St. 6, telefon 37-33, Ima naprodaj večje Število parcol, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hiš in vil. Pooblaščeni graditelj in sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p) мшжаммн i ДтГТпР Slike, karamanije itd. poceni naprodaj. Maribor, Razlagova ulica 24/11. 1 »Kappel« pisalni stroji nemški kvalitetni Izdelek. Najboljši material, lahek tek, najmodernejša konstrukcija. Večletno Jamstvo. — Tudi na obroke. V vseh velikostih ln cenah pri gen. zastopstvu Kleindienst & Posch Maribor, Aleksandrov? 44 nasproti hotela »Meran« Najboljšo domačo salamo in najfinejši sir - dobite pri I. Buzzolini, Llngar-jeva ulica. (1) Najboljši trboveljski premog bret praha koks, suha drve I. Pogačnik biiwKnii Taiafon ao-ss Stanovanja Trisobno stanovanje sončno, kopalnica, plin -takoj oddam. Grabloviče-va 14 a. (č) Dvosobno stanovanje visokopritlično, udobno, oddam maja ali prej na Bleiwelsovi c. 9. Vprašati istotam v II. nadstropju, levo, (č) Dvosobno stanovanje nlzkoprltlično, s prho — oddam s 1. majem mirni stranki dveh oseb v vili na Aškerčevi cesti št. 13. Povprašati : Dr. Frlan, Ljubljana, Miklošičeva c. št. 4-1. (č) ZAHVALA Povodom smrti našega nad vse ljubljenega soproga in očeta, gospoda ŠTEFANA ŽBOGAR železniškega upokojenca se tem potom najiskreneje zahvaljujem vsem, ki so ga v njegovi dolgi bolezni obiskovali in ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej Bog plačaj! Ljubljana-Beograd, 5. februarja 1938. Žalujoča soproga Marija in sinova Stani sla r in Vladimir. Dotrpel je in nas za vedno zapustil naš srčno ljubljeni, dobri soprog, oče, stric in tast, gospod Franc Luzer železniški uradnik v pokoja Pogreb dragega pokojnika bo iz mrliške veže Sv. Jožefa na Vidovdanski cesti dne 8. februarja ob 14 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana. Grat, Wien, Tricste, dne 7. februarja 1938. Ivana, žena; Franc, sin in vsi ostali sorodniki. Pri hrlpl, prehlada, nahoda poskusite novo sredstvo VUTOX ki Vam more pomagati in Vas osvoboditi težav. Dobiva «e v vseli lekarnah. Steg a. d., Beograd. Reg. S. P. br. 941 i dne 22. X. 1907. POTNIKI ZA DRAVSKO BANOVINO manufakturne stroke, izkušene v prodaji po kolekcijah, potrebuje firma VLADI Mirit I DRAT. Pismene ponudbe s potrdilom o dosedanji službi prinesti osebno ali poslati na poštni predal 210 Beograd. P. S. Prednost imajo oni, ki so že d o 1 g o časa pri tej stroki. Podružnica „SLOVENCA« je na Miklošičevi cesti št. 5 V neizmerni boli naznanjamo vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da so nain naš srčno ljubljeni soprog, skrbni in predobri ata, stari ata, tast in stric, FRANC REPNIK železniški poduradnik v pokoju v nedeljo, dne 6. februarja 1938 zvečer, večkrat prevideni s tolažili sv. vere, po težki, dolgi bolezni, ki so jo z angleško potrpežljivostjo prenašali, mirno v Gospodu zaspali in odšli k Njemu po zasluženo plačilo. Pogreb blagega ata bo v torek, dne 8 februarja ob 4 pop. izpred mrliške veže splošne bćlnice na pokopališče k Sv. Križu. Spomnite se jih v molitvi! Ljubljana, Murska Sobota, Slavonski Brod, 7. febr. 1938. Žalujoči: Neža, soproga; Minka por. Kiihar, Lojzek, otroka; Miško Kiihar, zet; Irenka in Stanko, vnuka. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je danes po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal naš ljubljeni soprog, očka, brat in stric, gospod Martin Plečko posestnik in lastnik prevozništva Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 9. februarja ob' 15 iz hiše žalosti, Koblarjeva ulica 7, Kodeljevo, k Dev. Mar. v Polju. Ljubljana, dne 7. februarja 1938. Žalujoča soproga Nada sinčka M a r t i n e k in Edvard in ostalo sorodstvo Pogrebni zavod Gajšek Ivan, Ljubljana Maurie« Leblanc: 31 liredne pustolovščine Arscna Lnpina. Otok tridesetih krst Veronika se ni ganila. Slutila je, da nevarnost ne preti od Prieureja, ampak samo tu od celic. Vprašala se je, če je Franc res mogel ubežati in če ga ni, preden je bila njegova naloga končana, iznenadil Raynold in ga napadel. Velika negotovost! Hitro se je sklonila in ko je uvidela, da je odprtina razširjena, je hotela Mi skozi. Toda izhod, ki je bil kvečjem dovolj velik za otroka, je bil preozek zanjo in v ramah se je zagnctla. Vendar je trdovratno vztrajala, raztrgala bluzo, si ranila telo ob robatih kamnih in končno se ji je po dolgi potrpežljivosti in prizadevanju posrečilo, da se je splazila skozi. Celica je bila prazna. Toda na nasprotni strani so bila vrata odprta in Veroniki se je zdelo, samo zdelo, kajti od okna je prihajala medla svetloba, da je šel nekdo skozi vrata. Prepričana je bila. da se je skrila ženska na hodnik, ženska, k, jo je iznenadil njen nepričakovani vlom. »To je njihova sokrivda* jo pomislila. »Pri-šla je z otrokom, ki je umoril Štefana in brez dvoma odpeljala Franca .. Morda je Franc še tu. zelo blizu mene, medtem ko me nadzoruje.« Oči so se ji privadile na poltemo in razločno je videla, da je na vratih, ki so se odpirala na vznoter. ženska roka. ki je vlekla vrata. »Zakaj ne zapre z enim sunkom?« se ie vprašala. »Zakaj, saj je jasno, da hoče postavili to ograjo med naju?« 4 Veronika je dobila odgovor, ko je slišala škripanje kainna pod vrati, ki je delal zapreko zapiranju vrat. Če bi bila zapreka odstranjena, bi bila vrata že zaprta. Brez pomišljanja se ie pognala, zgrabila za železno kljuko in vlekla Çroti sebi. Roka je izginila, a je še vedno vlekla, udi na drugi strani je bila najbrž kljuka. Nenadoma je zadonel žvižg. Ženska je klicala na pomoč In skoraj istočasno je zaslišala nekoliko od ženske na hodniku krik: »Mama! mama!« Z velikim razburjenjem ga je Veronika poslušala. Njen sin, njen pravi sin jo je klical, sin ujetnik, a še živi Vesela jo bila. >Tu sem, moj mali!« »Hitro mama. Privezali so me in žvižg je njihovo znamenje ... prišli bodo ...« »Tu sent., prej te bom rešila!« Ni dvomila, da ga bo rešila. Zdelo se ji je, da njene moči nimajo meje in da si- nič ne more upirati njeni sili. Zares je nasprotnica pešala in polagoma popuščala. Odprtina se je večala in borba je bila končana. Veronika je vstopila. Ženska je že zbežala na hodnik, vlekla otroka na vrvi in na prisilila, da bi hodil kljub vezem, ki so ga ovirale. Brezuspešen poizkus! Kmalu se je temu odrekla. Veronika je stala poleg nje z revolverjem v roki. Ženska je spustila otroka in se vzravnala v svetlobi, ki je prihajala od odprtih celic. Oblečena je bila v belo volneno obleko, pre-vezano s pasom. Roke je imela na pol gole, obraz še mlad. toda uvel, suh in zguban. Lasje so ji bili svetli in med njimi je bilo nekaj že belih. Oči so se ji svetile od sovražne besnosti. Obe ženski sta se merili i. očmi, ne da bi čthnili besedico kakor dve sovražnici, mod katerima se ho začela bitka. Zmagovalka Veronika se je smejala z izzivajočitn smehom. Naposled je dejala: »Če se le s koncem prsta dotaknete mojega otroka, vas ubijem. Odiditelc Ženska se ni bala. Zdelo se je, da premišlja in prisluškuje, kdaj bo prišla pomoč. Nikogar ni bilo. Tedaj je uprla oči v Franca in napravila kretnjo, kakor da bi hotela zopet zgrabiti svoj plen. »Ne dotaknite se ga!« je grobo ponovila Veronika. »Ne dotaknite se ga, sicer bom streljala.« Ženska je skomizgnila z rameni in počasi izgovorila: ■ »Nobenih groženj! Če bi bila hotela ubiti tvojega otroka, bi bilo to že storjeno. Toda njegova ura ni prišla in tudi ne bo umrl od moje roke.« Nehote je Veronika zamrmrala tresoča se: »Čigava roka ga bo ubila?« »Roka mojega sina. Saj veš... tistega, ki si ga pravkar videla.c »Vaš sin je ubijalec... pošast...« »Sin je ...« »Molčite! molčite!« je ukazala Veronika, ki je spoznala, da ie ta ženska Vorskijeva žena in se je bala. da ne bi Francu kaj odkrila... »Molčite, tega imena ne smete izgovoriti!« »Izgovorjeno bo, kakor bo treba.c je rekla ženska. »Ah! če sem trpela zaradi tebe, Veronika, si sedaj ti na vrsti in je to šele začetek!« »Izgini!« je kriknila Veronika, ki je še vedno imela orožje naperjeno. "*Ne grozi, ti pravim še enkrat!« Izgini, ali pa bom streljala. Prisegam li pri glavi mojega sina.« Ženska se je umaknila, vendar jo je zopet zgrabila jeza. Brez moči je stisnila pesti in s hri-pavim glasom presekano govorila: »Maščevala se bom... boš videla, Veronika... Križ., razumeš... križ je postavljen......Ti si četrta... To bo maščevanje!« Njene suhe in koščene pesti so se še bolj stisnile. Rekla je še- »Oh! kako te sovražim! Petnajst let... Križ me bo maščeval... .laz sama te bom obesila nanj... Križ je postavljen... boš videla... Križ je postavljen ...« Počasi je odšla, popolnoma pokonci pod grožnjami revolverja. »Mama, saj je ne boš ubila, ali ne?« je za-šepetal Franc, ki je uganil, kakšen boj se je vnel v duši njegove matere. Zdelo se je, da se je prebudila in je odgovorila: »Ne, ne, ne boj se... Vendar bi bilo morda treba .. .< »Oh! prosim te, pusti jo. mama, in odidi val« Dvignila ga je v roke, še preden je izginila ženska, pritisnila ga nase in ga odnesla do celice, kakor da bi ne bil težji od deteta. »Mama! mama!« je šepetal. »Da, ljubi moj, tvoja mati sem in nihče te ne fx> več iztrgal meni, to ti prisežem.« Ne da bi se brigala za rane, ki jih je povzročil kamen, se je spiazila hitro skozi luknjo, ki io je v zidu napravil Franc, nato je vzela za seboj otroka in šele tedaj ga je oprostila vezi. »Tu ni več nevarnosti,« je rekla, »vsaj t. nekaj časa ne, ker naju napadejo lahko samo skozi celico, katere izhod bom že lahko branila..: Ah! Kako sta se objela. Nobena ovira ni sedaj ločila njunih ustnic in njunih rok. Gledala sta se in gledala. »Moj Bog! Kako si lep, moj Franc,« je rekla Veronika. Nobene podobnosti ni več našla med otrokom morilcem in njim in se je čudila, da ga je mogla Honorine zamenjali. Neprestano je občudovala plemenitost, odkritosrčnost iu milobo njegovega obraza. »In ti mama.« je rekel, »ali misliš, da sem si predstavljal tako lepo tnaler kot si ti? Ne, niti v sanjali ne, ko si se mi prikazala kot vila. In vendar mi je fttefan vse pripovedoval...« Prekinila ga je: »Hitiva, dragi sinko, v zavetje morava priti pred zasledovalci. Oditi morava.« »Па,< je rekel, »predvsem odpotovati s Sareka. Napravil sem načrt za beg, ki se tnora docela posrečiti. Kaj je pa s Štefanom? Kaj se mu je zgodilo? Slišal sem pod mojo celico ropot, o katerem sem ti že govoril in bojim se.« Ne da bi mu odgovorila na vprašanje, ga jo potegnila za roko. Za Juaoslovansko tiskarno v Liubliani: Karel Ceč Izdajatelj: Ivan Rakove« Urednik: Viktor CenčiS