GLAS NARODA Ust:sIoveriskihidelavcevv Ameriki* Največji almiki dnevniki ▼ Zdnrfwiib driavah i Vefeara m Ido • . . $6.00 I Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inoeeoMtvo celo leto $7.00 I The largest Slovenian Daily in tLe United States. Issued every day except Sundays | and legal Holidays, 75,000 Readers. TELEFON: COKTLAMDT 2876. _Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y. Un£er the Act of Congress <% March 3, 1879. TELEFON: COETLANDT 2870. NO 179. — *TEV. 179 NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 2, 1922. — SREDA, 2. AVGUSTA, 1922. VOLUME XXX. — LE*NIX XXX. VELIKA STAVKA V CHICAGO, III, V Chicagu je xast&vkalo dvajset tisoč uslužbencev pouličnih in nad uličnih ie-lexnic. Chicago, 1)1.. 1. a v frusta — I )\ajK*t tis»o«' mi»(oi maii'iv. upre Vodnikov in stražnikov ;o»ili«'nib in naduli^nih vlftnie je danes zjutraj ob »tirih zastavkalo v boju proti skrčenju plač za sedem nja^t odstotkov in večji del delavskih inas r*hi<'atra ki Ateje skoro tri miljooe prebivalcev, je bii prisiljen po*lužiti se drugih pre-varmh sredstev ali pa iti peš na delo. Kot vedno v takih slučtjih *) «t.*vili v služI*.. pr-\ozna sredstva najbolj različnih vrst. Skoro vse. kar ima le kolesa, je bilo stavljeno v službo, a v*e to seveda ni zadostovalo in dosti ljudi je moralo »iri pes na delo. Ceste, ki vodijo proti trgovskim in tvorniškim o krajem, so bile vs*-d tejrs polno pešcev. Policija je določila £.le-viln* ceste za promet v eno smer, a celo tako ni bilo mogoče preprečiti pnječ avtomobilov, ki so ^e nahajali na poti proti dotič-nim okrajem Ko je napočilo jutro, je prišlo na stotine takozvanih Jitney-av-totnobilov ie okolice Chicaga. Na lice inesta jih je poklical policijski načelnik Fitzmorris, ko je poptalo jasno, da je stavka neir.o-jZibna. 1'radniki prometnih črt niso ^podali nikake izjave, če bodo skuhali rop't pričeti z obratovanjem. a dva lista izjavljata, da je Atavka boj med kompanijami in njih uslužbenci do britkepa k »i (h ljista pravita nadalje, da 3*» iiaide prvi oddelki armade stav-kekazov. broječe nekako ">0.000 mož. že tri tedne v Chicauru in da no kompanije že izdelale načrte, na temelju katerih bodo napravile stavki nagel konec. Občinske oblasti so se baje rlo-hro pripravile na stavko te-glasi da so dobili gotovi oddelki narodne milice iz Illinoisa povelje, naj bodo pripravljeni na mobilizacijo. LAČNE KAČE SO SESALE KRAV 3 Clairfield, Pa., 31. julija. — 1>. C Reynolds, iz Black Ash. k", je bil presenečen vsprič^ dejstva, via sta dajali tj?;rovi dve kravi naenkrat veliko manj mleka kot ponavadi, je postal pozoren ter atražil, a brez* vsakega uspeha Nato pa se je lotila detektivskega dela njegova žena ter stražila roe in dan. Ko je stopila previdno v hlev, v katerem sta se nahajali kravi, je zapazila v svoje veliko presenečenj* odraslo črn • kačo, ki ležala zvita po t eno kravo ter s»iala mleko, n: da bi se krava brigala za to. Ravno j<» hotela pohiteti k svojemu možu. ko je zapasila nadaljno kačo, ki se je približala ter pričela sesati drugo kravo. Mrs. Reynolds. Informiran od & 'cje žene. je ubil obe kači. Ena je bila dolga sedem čevljev, druga pa pet. PRODUKJtttJA JMU PRIZADETA OD STAVKE. Pittsburgh, fl. julija. — Pomanjkanje * premoga je zelo zmanjšalo produkcijo takorvan-> ga pa g-železa ter jekla. Glavni faktor pri tem so tran-. »portacijske težko**, posebno v zvezi z West Yirginijo in Kentucky i jem, kajti od premoga iz tega kraja je bila jeklarska in-^m^rij« odViaua izsa izbruha DRUŽINE ŠTRAJKARJEV POGNANE NA CESTO i^lika nam predoča majnarsko dr užli.o v F! . Pa., katero so baroni izgnali iz kompanijske j hiše. . FACTA JE PRIŠEL ZOPET NA POVRŠJE V «—_p_IJt , Facta, ki je ravnokar odstopil kot minis r iki predsednik je bil zopet pozvan po iz jalovi jen ju Orlanda, Bo-nomija in De Nava. — Agitacija za g9neralno stavko. Protest delavcev proti počenjanju fašistov. Rim, Italija, 1. avgusta. — Ob tem letnem f-asu je najti ponavadi v Rimu lie malo politikov in politikašev. j Senat in poslanska zbornica sta zaprta in v poslopjih je najti ponavadi v Rimu 1<* malo politikov in politikašev. tišča. o katerih trdi navaden narod, da bi morali v njih zastopniki naroda delati postave, čeprav dejanski ne mi-1 si i jo na nič drugega kot na prepire. V tekočem letu pa so ob seda-1 njem času ulice večnega mesta .prenapolnjene ne le s par tisoč; ameriškimi turisti, ki se v.v-jo i naokrog, v zastal ;*!!1 Viktcnja j kočijah, temve"* ti.Ji s -t'imIot li in poslanci, ki švigajo s.»»n ;ri tja !er skušajo najti r»*5I*ev kabinet-I ne krize. Sedaj je prLšla vrsta zopet na j prejšnje«ra ministrskega predsednika Facto. Čeprav je star že eno in šestdeset let. kaže vendar mladostno eneržijo v svojih poskusih, da stvori novo ministrstvo, ki naj bi stopilo na mesto oneira, kateremu je načeloval on sam in ki jo pred kratkim odstopilo. T v! » če v.sake mogoče vrste delajo njego-| vo nalogo za skoro noir.ve Iljivo On sam ne goji nikakih iluzij j>i poskusih Orlanda. U«-ii.uriija in I)e Nave ter ne v rja me r da bi se mu posrečilo stvoriti kabinet, ki bi imel količkaj življenske sile vendar pa bi rad zbral krog sebe skupino mož. ki bi bili iz domoljubnih obzirov pripravljeni spre jet i breme vlade, dokler bi se je seni zopet ne pričelo zasedanje 1 poslanske zbornice ter bi se mo goče sedanji antagoni/cm med stiankami nekoliko ohlad;1. Nekateri politiki so mnenja, da ne bo preostalo kralju v slučaju izjalovljenja vseh poskusov Facte ničesar drugega kot ukazati kakemu izven strank, naj stvori kabinet ali pa razpustiti poslansko zbornico ter razpisati splošne vo-j litve. Splošne volitve pa bi bile vspričo sedanjih okoliščin zelo viharne ter bi pahnile narod v še bolj~~strankarske boje. Poročevalec je cul izjaviti nekatere zelo ppledne člane parlamenta, da bi se \olitve v sedanjem čas-i izvedlo s puškami v rokah. Iz tega vzroka upajo miroljubni državljani, ki predstavljajo seveda ogromno večino prebivalstva, da se bo Fact i posrečilo skrpati skupaj neke vrste kabinet. pod kojega vodstvom bo mogla iti dežela skozi to kritično dobo svojega življenja, i Signor Facta je dal izraza le-i I ji, da bi obdržal kar največ članov prejšnjega svojega kabineta, po«ebno pa Sehanzerja, a neka- teri politiki so mnenja, da bo tr< ba dati mesto zunanjega ministra j najbrž članu kake uporne stranke. _ Medtem pa so socijalisti in fa- [ šisti po celi deželi skrajno z a po- i sleni, čeprav na manj rokovnjaški in pobijalni način kot v preteklem tednu, Socijalisti pre t.? s splošno stavko, ki naj bi obsegala cdo Italijo in ki naj bi pokazala njih moe. Fašisti pa prete z j mobilizacijo vseh svojih sil, da bodo lahko pripravljeni na vse i slučaje. Dejanski p.i je pretnja 1 socialistov najbrž le manever, s( pomočjo katerega skušajo podaljšati ministerijalno krizo vsaj do prihodnje nedelje, ko se bo sestal v Rimu narodni socijalistični kon gres. Tedaj pa se bo spoprijela soeijalistična skupina, katero vodi Turati in ki je pripravljena poslati svoje ljudi v vlado, če bi se jim kaj takega ponudilo, s svo jimi radikalnimi tovariši, ki hoče v eči to skupino iz socijalLstič-: ne «trahke. | Fašisti so nudili take dokaze1 sveje moči, discipline in drzno-sn. ko so koncen*'irali deset tisoč mož pri Sarzana in tri tisoč pri Pontedera. da so smatrali socijalisti za najboljše izpremeniti ' svoj načrt ter preklicati generalno stavko. Voditelj fašistov je rekel v ognjevitem govoru; — Socijalisti morajo ali prenehati s poskusi, da uničijo mir Italije ali pa bodo na-' ši revolverji proglasili njih smrtno obsodbo. To izjavo so pozdravili fašisti s svojim bojnim kri-1 kom : Alala ! Alala! i ČETE PROSTE DRŽAVE ZAVZELE TIFPERARY. London, Anglija, 1. avgusta. V nekem sporočilu iz Dubiina na Times se glasi, 'da s_* v nedeljo zjutraj čete proste irske države zavzele mesto Tipperary^ Napad se je pričel v soboto popoldne. Ker niso imele čete nikake ar-tilerije, ni bilo tekom prvih ur zaznamovati . nobenega uspeha. Neredne Čete so se nahajale ? močno utrjenih postojankah ter DENAR ZA OBRAMBO -MAJNARJEV V HERRINU _ | Premogarji so pričeli nabi-j rati sklad, da pomagajo vdeležencem masakra v Herrinu, HI. Springfield, II!.. 1. avgusta. — Illinois panoga 1'nited Mine. Workers bo "financirala obrambo vsakega linijskega člana, ki bi prišel pred poroto radi masakra v Herrinu", — je izjavil Frank Farrington. okrajni predsednik iz Illinoisa. ki je Jekel v nadalj-nem: 4 — Obseg in odločnost agitaci-1 je za koznovanje onih, ki so bili' zapleteni v izgrede, ustvarja ne-1 varnost za nedolžne ljudi. St. Louis, Mo.. 1. avgusta. —j Polkovnik Samuel X. Hunter, narodne milice v Il^noisu, je izja-' vil v svojem poročilu na general-j nega pribočnika, da je pripisova-' ti vso odgovornost, da se ni pre-' prečilo demonstracije, ki so imele za posledico smrt devetnajstih skebov, šerifu Thaxtonu iz \ViI-' 1'ioson okraja. Chicago, 111., 1. avgus'a. — Podatki,- katere se je zbralo glede izgredov in masakra v Tilinoi su, kažejo, da je bilo štiri in šestdeset izmed dva in sedemdeset mož, ki so se nahajali v rovu ob času napada, ubitih in ranjenih ali da se jih pogreša. Skupne izgube na obeli straueli pa znašajo \eč kot stdemdeset. Tabulacija j je naslednja: V rovu je bilo 72 neunij«kiii*j d'laveev, to je skebov in stražnikov. Oficijelno so pokopali 19' skebov. Skebov, katere pogrešajo ' in o katerih se domneva, da so mrtvi, je enajst. Štiri in trideset skebov je bilo ranjenih. V bojuj sta padla dva unijska moža. Vsled ran je umrl en nadaljni unijski mož. Ranjenih je bilo štiri do osem unijskih mož. Skijpi'c izg*i be na unijski strani sedem do petnajst. Skupno % število izgub na obeh straneh 71 do 79. Podatki kažejo, da je bilo le! osem mož na skebski strani od vseh dva in sedemdeset, ki so ušli' nepoškodovani. Šestf>anjenih ske bov se nahaja še vedno v bolnici, dva v Herrinu in štirje v Chi-cagu. obvladale glavno ulico mesta s strrjnimi puškami. Malo pred polnočjo je boj prenehal, a bil v, nedeljo zjutraj obnovljen in četam proste dfiave se je posrečilo napasti postojanke nasprotnika z b^ka. ' . Sledil je boj od hiše do hiše, dokler ni bilo mesto v rokah vlad-' nih čet. ' _ __I NEMČIJA JE ZAVRNILA FRANCOSKO ZAHTEVO Nemčija ne bo ugodila nobeni nadaljni zahtevi. — Celi narod enoten v tem ozira. Berlin, Wmčija, 1. avgusta. — Celi nemški narod stoji kot en vnož za d-?avno vlado v njenem sklepu, da odkloni pretirano visoke zahteve zaveznikov. Splošno -e zahteva temeljito ureditev kreditnega vprašanja ter problema, ki se ftiče moratorija. Za neobhodno potreben se smatra popust od t rani zaveznikov v obliki gotovih koncesij, ki pa ne smejo o-stati le na papirju. Enostaven moratorij za zavezniške zahteve bo po splošnem mnenju Nemčije le malo pomagal, k*|ti vspričo ■ kih okolišese bo po krajšem ali daljšem času zopet dospelo na mrtvo točko. Na vsak način pa prevladuje v vseh krogih prebivalstva mnenj ■•. da je kriza neizogibna, če se ne bo Francija kmalu izpame-tovala. Nobenega dvoma ne more biti. da bo prizadeta cela Evropa v takem slučaju, vendar pa obstaja še vedno upanje, da bodo ostale velesile, zastopane v repa-raeijski komisiji, izvedle svoj upliv ter napravile konee francoski nestrpnosti. Kot je izvedel poročevalec iz dobro informiranega vira bo vseboval odgovor nemške vlade na zadnjo pariško poslanico, ki je zahtevala polni obrok dveh mi-Ijonov funtov kot delno odplačili* za p>* vntne inozemske lastnike. popolno odklonitev. V nemškem odgovoru se bo glasilo, da presegajo stavljene zahteve da-leko finančne moči Nemčije. Zvezna vlada bo vsled teara naprosila za nove predloge od strani reparacijske komisije. Isto-'asno bo odgovor izjavljal, da p.evladuje v Berlinu lUrVranje. la si zavezniki prizadevajo ustvariti situacije, ki spravljajo Nemčijo v nepravi položaj in da se *kuša naravnost na umeten na-^in ustvarjati pogreške Nemčije. Glede zmanjšanja števila neza-1 poslenih v Nemčiji je treba pripomniti, da se tičejo objavljene Številke le nezaposleni«-, »ielav-i ev. ki so dobivali podpo Kljub temu pa se vseeno lahko trdi. da je število nezaposlenih v zadnjem "•asu precei nazadovalo. Ta sama posebi razveseljiva prikazen pa ni še nikak izraz si-j;-jnega gospodarskega položaja, kar bi gotovo bil v normalnih L-asih. , DOLG NAKASTEL NA DVANAJST TISOČ MILJONOV DOLARJEV. Washington, D. C., 1. avgust,.. Vojni dolg evropskih narodov pri vladi Združenih držav bo kmalu narastel na dvanajst tisoč miljonov dolarjev. Tako so izjavili uradniki zakladniškeza departmenta. ki se čudijo apatiji evropskih narodov glede uravnave ali od plačan ja tega dolga. SEDEM TEDNOV 8TA&I PIŠČANEC ZLEGEL JAJCE. Winsted, Conn.. 1. avgusta. — Kokošjerejci imajo zopet nov predmet, o katerem lahko razpravljajo. Stvar se tiče rekorda, katerega je dosegel neki sedem tednov stari Rhode Island piščanec. ki je last nekega William Bombara. Mre. Bombara, ki je zapazila piščanca sedeti v nekem gnezdu, ga je pognala ven. V gnezdu pa je našla drobno jajčece, nič večje kot ono ščinknvrn na mestu, kjer je preja sedel (u nil.«.. - Za New York xa cele leto ..>««1 V7J0Q %m Canado .................... M.00 za Dol leta ........ S3.5« Za pet lete ........................ t3.00 Za Inozemstvo za celo'leto ______17.00 Za eetrt leta ............*......... |U»i_za pel leta ................»330 Subscription Yearly »6.00 Advertisement« on Agreement. 1 _**Olae Nerada* Ixhaja vsak I daw Ixvzemil nedelj In praznikov. DopU bres podpisa In osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blav?ruerja, da drži z morilci, i Po tej obdolžbi je pado kapitalistično časopisje kot lačen pes po kosti. Članek sledi članku in poziv pozivu, da je treba majnarje ostro kaznovati. Gosj>odi pa noče oziroma na more iti v glavo, da je bila stvar naslednja: V razrednem boju je treba zavzeti stališče na tej ali jih oni strani. Krvavi boj med unijskimi premogarji in skebi je predstavljal fazo razrednega boja. Bil je del vojne, ki se vrši že izza 1. aprila med premogarskiini baroni in organiziranim delavstvom. Skebi so se postavili v tej borbi na izzivalen način lia stran kapitalistov. Svojim razrednim tovarišem so prišli za lirbet ter so se tem povzročili usodo, ki so jo' bili deležni. ' j To so dejstva, ki se dogajajo in se bodo dogajala, dokler bosta kapital in delo butala drug v drugega. N'asa žel ja je. da bi bilo drugače, toda trda logika je neizprosna ter je močnejša od želja. k HAAŠKA KONFERENCA Oni, ki so pričakovali stvarnih uspehov od liaaške konference, so bili brez dvoma razočarani. Xljub temu pa je bilo dejstvo, da ni nihče pričakoval uspehov o. i Vsa čast našim štrajkarjem tu in v drugih državah Umje. Kako so vstrajni! Tudi tu okoli Walsen-' burga ne deli'jo sramote naši bra-!je zavedni rojaki. Tudi tu so stavkokazi. pa *o največ slovenski Nemci. Pra\ijo namreč, da so iz "Tajelonda", da slovenski ne zn^jo. Nekateri so tako zaslepljeni, da si žele nazaj svetovne vojne, da bo velika plača, ne misleč, da zdaj je vojna za nas vse delavce, farmarje in-obrtnike, vojnah ki jo bo pomnila vsa zgodovina. Po svobodi hrepene vsi, zato se l»ojujejo proti zatiralcem našil pravic. Čestitam vs*em zavednim Slova-u6zn, ki pošiljajo svoj*1 otroke v višje šole. Kako rad prebiram članke našega rojaka dr. Grahka. ki nas vzpodbuja. V par besedah da nam toliko duška in vneme.,da smo vsi Slovenci lahko ponosni nanj. Večkrat se oglasite, ker kar pišete, je jako dragoceno. Enak© , Peter Ztraga. ipogrunta kakšno gr-jčavo. Mi tu na deželi vse pohru-l>tamo In smo veseli, da imamo so-I mišljenike tudi tam v stolnem mestu. Xe morem pisati, da napreduje-'mu k.jt drugi rojaki v večjih na-l selbiuah. ki gradijo narodne dome, imajo vsakovrstne koncerte in ve- i Iselice. Pri nas tega ni še, pa upam. j | da pridejo tudi k nam, a ne prej, i da bo štrajk končan v naš prid. Tukajšnji rojaki se jako zani-; iinajo za obrt. Mike Kapuš je povečal svoj prostor z mehkimi pi-i jačami, Mike Medvek ima skoro že pod >treho velik garaiž, Louis j Kapino bo v kratkem odprl prodajalno na 7. ulici, Joe Drnovšek I inia moderno hišo na 7. ulkri, J. Voden i k s" bo v kratkem preselil j v svojo lepo urejeno hišo. enako; •J. Rrus in njegov zet Polič lastu-jeta lepe domove ter še več drugih r< Jakov.'1 Tudi M. .T. Bavuk, naš drav farmer, ima lep prostor na Main ulici. Sedaj že urejuje, kaj ho, pozneje naznanim. Vsi ti naši podjetni možje so naklonjeni in! postrežni vsakemu. Slovani, podpirajte jih! Vreme je suho, farmer ji se pritožujejo o suši, cene ni nobene za' pridelke. Koruza je $1 sto funtov, jajca 2*2 dni v Zagrebu, ostale dneve pa v Beogradu. Xa kongresu se bodo razpravljala aktualna velika invalidska vprašanja. Za gradnjo stanovanjskih hiš v l Mariboru i s« pripravlja velikopoteizna akcija. Kakor poroča list "Tabor", si je družba, ki se snuje v ta namen, nadela nalogo, zbrati po kombiniranem dunajskem in zagrebškem sistemu potreben gradbeni fond, ki bi služil za brezobrestna posojila ervnejšim slovenskim strankam. s katerimi bi « te postavile ■svoje lastne domove. Maribor je i pač osvobojen politično, ni pa še gospodarsko, predvsem pa še ni pridobljen v hišno-posestniškem 1 imislu. Število slovenskih hišnih posestn:ko-\ je ie zelo ' majhno, j T stanovi t ev slovenskega sloja hii-,nih posestnikov v Mariboru je to-,rej velika naloga, katero je treba Uele rešiti. K tatvini dinamika v Hrastniku. ' Pokrajinska uprava za Slovenijo je razpisala nagi ado 10,000 K za onega, ki tatove, kateri ao 31. maja ponoči ukradli v Hrastnika 130 kg dinamita, izsledi ali kakorkoli pripomore k izsleditvi. V slu-čaja, da hi bilo wai oirib ud«Mfe- uih pri izsleditvi, si pokrajinska uprava pridrži način razdelitve nagrade med posamezne osebe Tajnost je zajamčena. Poročil se je kapitan Rudolf Salaba iz Ljubljane z gospodično Marico Vra-njekovo. učiteljico v Celju. Socijalna beda: majhen deček tat. V Mariboru so prijeli komaj 8-letnega dečka, ki obiskuje prvi razred ljudske šole, zaradi posku-šene tatvine. Oče mu ie v vojni umrl, mati pa mu hodi dan za dnevom po zaslužku. Deček ostaja sam, se potepa in krade. Oddali so ga drž. zaščiti deee V Mariboru. Prepodeni tatovi. Pri Devici Mariji v Polju je poštna upraviteljica ponoči slišala ropot v poštnem uradu. Vstala je in šla gledat v urad, kjer pa ni bilo nikogar. Drugo jutro je zapazila, da so poskušali zlikovci vlomiti skozi okno v urad in so že odstranili železno omrežje. Ker je prišla upraviteljica, so brž pobeg nil i v temno noč. Smrtna nesreča na Brezovici. Pred orožniško postajo so lia-šli rnrtnega neznanega človeka. Gnal je svojega vola, ki je podivjal in usmrtil svojega gospodarja. Um se je omračil nekemu gospodu v Ljubljani, ki je pričel pasante zmerjati in ianje pljuvati. Nekega oficirja je tako sunil, da je potegnil sabljo. Stražnik ga je odpeljal na konstatacijo v bolnico. Sedaj je na Studencu. Samomor vsled ljubosumnosti. lSletni Franc Ajstro iz Krške vasi pri Brežicah se je vsled ljubosumnosti ustrelil z revolverjem v pr-?a in je obležal t oj mrtev. Lovska sreča. Divjega merjasca je ustrelil na naših koroških tloh lovec Lam-persberger. Kmetje so že dalj časa opa»žali, da jim nekdo dela škodo na polju in so opozorili na to lovea, ki je zverino kmalu ustrelil. Divji merjasec je za tamkajšnje kraje zelo redka prikazen. Nova premogovna dražba. liuduik črnega premoga v Preski pri Ljutomeru in solne rudnike \ Murski Grabi, - Hermane i h ka Slamnjaku ter premogovnik v Ka sazah pri Liboji je kup»il od dosedanjega lastnika Kukoviča glavni urednik 1' Marburger Zeitung' Rčhard Watzlawek. Za eksploata cijo se ustanoft delniška družba, ki ima interesente v Ljubljani: in Zagrebu. Rudniki vsebujejo veli ke množine črnega premoga, ka je bije za 800 kalorij boljši od trboveljskega. Spet korak naprej! t Kočevske zastave prepovedane. Nemci v Kočevju ijpajo, kakor znano, ie od nekdaj svojo posebno zastavo (belo-modro), katero so razobesili tndt na dan kraljev« poroke Pokrajinska uprava v Ljubljani je sedaj prepovedala rabiti ie nadalje te zastave. Peter Zgaga ■ Nekoč sem zapisal na tem mestu, da je Italjan v piwi vrstil Italj an in sele v drugi vrsti pri- ' staši kake politične stranke To je posebno z oziroma na j komuniste^ resnica. V Trstu je med Slovenci pre- j eej razvita komunistična ideja, j Glavna njena zastopnika sta in ženir Gustinčič in neki Regent.! Ker se jima je zae?'o gabiti postopanje Italjanov s Slovenci, sta šla v Rim iskat pravice za svoje sorojake. Posledica tega je . bila, da sta | bila izbacnjena iz komunistične stranke. * ^ * * * — Vlak, ki je vozil romarje v \ Lurd, je trčil ob drugi vlak. Štirideset oseb je bilo na mestu ubitih, več sto pa ranjenih. Bog ve, kaj bo rekel Zakrajšek 1 na to? j . Nemčija je zavrnila francosko i noto. To so prva znamenja tistega j časa. ko se bo glasilo: — Nemčija je zavrnila francosko armado J * # * V New Yorku so v neki res t a- j vrači ji pekli izvrsten pa j. Resta- j vracija je zastran svojejra paja1 slovela daleč naokoli. Včeraj pa ni bil paj dost; pri- ( da. Pet oseb, ki so ga jedle, je I umrlo, kakih dvajset jih je pa v bolnišnici. Zastrupljen je bil z; arzenikom. Umevno je. da ni med žrtvami i nobenega našega človeka. Kranjec se namreč ne bo nik-! dar zastrupil z ameriškim pajem. • . * Iz Chicage poročajo, da je izbruhnil tam splošen železniški jštra.jk. Nobena kara. ne cestna, i ne nadeestna ne vozi. Skaza ni vsled štrajka posebno prizadet. Tistih par številk kEdi-I nosti' bo lahko peš v žepu razno-| sil. * * * V listih čitam, da je bila v S Little Rock, Arkansas, izvoljena • ženska za občinskega šerifa. j Z nerodnimi možkimi ne bo imela veliko dela. Če je mlada in lepa. bodo sami hodili za njo. * * * ! Včeraj je prišla iz Jugoslavije '^ieka 350 funtov težka Slovenka.' j Se par takih naj pride, pa bo^ j jugoslovanska priselniška kvota i v trenutku izrčrpana. * * * i , . . i ! Dva sta se srečala na cesti in ; prvi je rekel drugemu: — Ravnokar sem srečal neke-; t . , ' ga človeka, ki mi je zatrjeval, da ; sem vam čisto podobren. ' Drugi: — To je nesramnost, [to je škandal. Povejte mi, kdo je j tisti človek da ga bom pretepel. < Prvi: — Ni potreba. Sem ga1 j že jaz tako zbil, da so ga odvedli v bolnišnico. • * • j ! Slabi so uspehi genovske ■ kon- j ference in slabi so usp^bi haaške.; Za vse te slabe uspehe so odgo- ; : vorne države, ki so se teh konfe renc udeležile, kojih zastopniki so razpravljali, razmotrivali in ga končno strašno polomili. Edino Jugoslavija si lahko umije roke. Ona ni kriva izjalov- Ijenja. Zastopnik Jugoslavije namreč ni prišel na konferenei do besede. 1 Jugoslovanski kralj je sprejel I ▼ avdijenci urednike nekega slo-(venskega lista. Izročili so mu ! slavnostno številko, natiskano ob I priliki njegove poroke, j Kaj bi napravili, ee bi jim re-ikel kralj, naj mu pokažejo šte-.1 vilke lista iz leta 1914 in 1915? Takrat se je v ognju preisku-j šala vera v slovanstvo. j Takrat je bila nagrada fSt ve-j eo v slovanstvo smrt na vesalih-Po letu 1918 se je pa razbahal • jugoslovanski patriotizem. Še ce-j lo pleve so pognale cvet;: v treh 4 narodnih barvah. Windischgraetzi, Luckmanni. j Auerspergi itd. so vsi patriotje. iitgoBlnuanaka ICalnL 3r&nnta . Ustanovljena 1. 1898 ^B^S^m Inkorporirana 1. 190Q GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odborniki. T'redst.-dr.ik: RUDOL1" PEUDAX, »33 ti. ISith St.. Cleveland. O Podpredsednik . LOUTS BALA XT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH P1SHLER, Ely. Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412 — 12th Ave. Eaat, Duluth, Minn. Vrhovni zdravnik • Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E Ohio Street. X. Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZBAŠNTR, Room 206 Bakewell Bldg.. cor. Diamond and Grant Streets. Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIČ. 1334 \V. IS Street. Chicago, 111. FRANK SKFABEC, 4822 Washington Street. Denver. Colo. Porotni odbor. LEONARD SLABODNIK. Box 480, Ely, Minn. GgEGOR J. PORENTA. Black Diamond, Wash. FRA^K ZORICH. 6217 St. Clair Ave., Cleveland. O. Združevalni odbor. VALENTIN PIRC, 7S0 London Rd.. N. E.. Cleveland. O. PAULINE ERMENC, 539 — 3rd Street. I^i Halle, IU. JOSLP STERLE, 404 E. Mesai Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CELARC, 706 Market Street, Waukegan. I1L ———— Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda"'. _____ Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolmfika spičevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor -elT postati član te organizacije, naj se zgiast tajniku bližnjega društva J. S. K. J. Za« ustanovitev novih društev r« pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstane*: s 3 člani ali članicami. Iz Jugoslavije. Ponesrečen izlet separatističnega hrvatskega Sokola. Zagrebški separatistični Sokul (Ivi se je odcepil od Jugoslovanskega Sckolskega Saveza) je priredil izlet na Plitvieka jezera v i.iki. Ž njim sta jr odpeljala tudi Sokola iz Karlovca in Saiuobora ter precej civilistov. Izlet je imel predvsem separatistično propagandno tendenco, kar je izzvalo med bičani veliko razburjenje. K.o so lioteli napraviti separatist i čni Sokoli «>bhod ol^oli Plitviekih jezer, jih je tamosnje prebivalstvo ustavilo z viharnimi vzkliki kralju in Jugoslaviji. Kmalu ?»e je razvilo hudo prerekanja med obema skupščinama, ki se je končal s paničnim begom hrvatskih separatistov 11a kolodvor. Ogorčenje prebivalstva je bilo toliko, da izletniški iEzivači niso dobili ne prenočišča in živeža ter so se morali predčasno in proti programu vrniti nazaj v Zagreb. Nemški politik v Jugoslaviji, Te dni je prišel iz Berlina v Beograd nemški demokratski poslanec il<-ile, prijatelj znanega Naamanna, ki je nuni vojno toliko propagiral idejo srednje Evrope, lieile med drugim propagira idejo splošnega medrodnega demokratskega kongresa. V tej zade.i je imel konferenco s člani jugoslov. demokratskega kluba Datvidovi-čeuij dr. Mariukovičem in dr. Ku-kovcem. V soglasju z jugoslovansko vlado hoče [Kitov at i imenovani politik po Jugoslaviji, da študira vprašanje nemških manjšin. Dr. Kukovcu je dr. Heile v po govoru izjavil, da hoče odvrniti Nemce v Jugoslaviji od vsakega koraka, ki Li se mogel z jugowlov. strani tolmačiti kot jugoslov. narodu neprijazen. Poudai'jal je izrecno, tla v nemški državi Vele-nemei danes nimajo niti pol je zrinila na hodnik ter s.- zaklenila. * ■ K a j j*- to?" j*- pomišljala ma-* ti. vrnivši s«- v svoj "budobar". ki je bil tudi ena i/m* d novotarij naj/adn.i* _'a '.jsa H-Vrina čudna razdraženost je jxilnila njeno gla | vo z raznolikimi »lutnjami. "Ali je bolna, ali pa gode ž njo re-1 e», ki jib matere ne -sinejo vedeti, j Li- kdaj. . . . in kje?.... Ah. kaj: si belim glavo, k<> se klati ves bo- j žji dan na lastno pest, kakor in kamor se ji zljuhi!" Srdito je za-1 škripala z zobmi ter dodala, bolj j iz nevoščljivosti nego if. svete je-; 2c: "Tu imaš blagoslov moderne j VZ^oje!" Toda jezica jo ^e minila kmalu, ko je šla in vzela ir. nočne emarice skrbno zamotano knjigo; bili sr> *'Spomini prežušfcniee" v budim-1 peštanski nemški izdaji z never ' jHno slečenimi plodobami. Slado-«itra-ne vizije s ji zameglile gla-\o t« r podile kri tako burno p« žilah, da je večkrat. ,rt-enehaljj.. j spustila knjiiro v krilo in šepni-» la rneže. jedva premikaje mokre | ustniee; "Ah. nič ni tako ar i-t *lcra t ske- ; ga kakor nemški romani....** M« dlem je ležala Dora na svoj1 mamam kakor «>rex eovstev; o« 1« v.. ji b >d!t- nepr*rn--no ▼ »trop. 1 nt r ke -o !e/a — kri/*« na p tvašk <-hra*» * Ve rs j i* ona u„ k .je »»'■*>- i|rn .ir--'-? !n znak žirljtij*.* <*>K <1«4CA <~**m »e je zdrznil p.pl-tal« • asltor m — , dran • t- • - ^"ra* »na l»lar 'a »- kv iku. poprav* n »I obl- k- r»e- -T, 1» dlan Ua pre,! katerim je ra/er njala v poznam rožnatem w»1wb jwrora-Bii vil in rrtflv tja e»ri do ikr-J baste - huete s*are^a graniti. Ka-i k«»r h *r . p » ur»*«L?a sv e m?-, »«li in prispor^d'1« materine «|f k ne.lavnim še svežino. vr*v-j « im m c m sp m ,n«tih t-i io jrrenkntw> »»otz. j ki s., j ti. eeVrna vrele po Vir'h i £ pijanimi koraki je »topila v upal ni«-o. odgrnila prxateljo na širok« i ter okamenela .pred notranjo sli-j ko *nof nje noči. nato je ,izdr!a j ^wedal t laletne vze^a m ! kavico. V jo je T>iT trrof porabili na stolu, dvicnila jo zamišljen«; k1ndala roko na s»e. | -tvar katere ^ je bH /lo-1 ttkni). iska's z nosnieami nje**«-i vega parfuma ter se sklonila r a- j brnz m do postelje, na Ičat^ri -e mu j-* bila darovala brez ljub-* »ii. vara je «vnie klada« uirestijami. v irnevti in .»t- { iiizmu. ir goleffa studa do /:v!v-' n in -%»mo da posriihi deviitvo. k* i jn je peki« v tem blatnem nkoljtj kakor hi p^«n:k razbil wvojo bar-i fo iifil pijanimi vlafcigami- Vat« j je o«l|»rla vrata, skozi katera j«1 j bil vntnpil. krenila p" Mopnieab j po knterib ca je vodila ra rok"«, in • se ustavila na pracru vrtnih duri. ki inu jih .ie bila odklenila kakor tatn. t ramirajoeim sreem opoT-»oei. Bela p«ta vabila med trt« in predieami: na škripajo,"em pesVn ▼ »ve/osti reeeme aape. j« je 5e- . le objela slutnja, da *e je prevalilo njeno življenje na dm^« atran visoke meie. da je padla Itoeka njene nso<1e in jo prerasla nekai vseoblastnejra. kar se je lu*»'il« ir. lastnih prsi. zdei pt «e miee / nj« brez zmisla in br^r us-milienja. z. neizprosnost j« a nt'ene I drame, v mrzlo, srkajoee bogve-1 | "In vendar ie bilo prav!** je siknila, spnstivii se na kameni klop t*>d španskim Wxsrom. "Pre-iMc cnori. mn je menda <•«- vražim jih. vse jih sovražim- -e. izruvali laž do korenin : |»otejui bi morali »riaditi nanovo — jn v tistem novem svetu bi s^ dalo nemara dihati.... ljubiti koga.... živeti za kaj!"* Vzlic toplemu vetru, ki je rajal me.r ' > svojim mrtvaškim občutjem za vsak odlomek jasne, očrtane misli. | ''Temu se pravi groza", je mr-jmrala, pregreha je s šolničkom i pesek pred seboj. '' Kesa nje ni; odkod naj ira vzamem med to ebi. -tr*ni je p"> 1 • b.-s4-tl... riak-.r bi /v- reepnln■»■ ja; v te® pa je / i .; | In "i ne ». • vraž as . Tiari«*. «-ti* *n i La na. : n-kaj .irnži n m^ pr-- e -i m nut r- do minute.... \vas . moje ye^tie krA • [Baba* - Nemara kaj drujre-a. .*! -kupnega na ~-em»*r je »ri-"n a n«*- ie kakor p»v'at na pi-■r. . rava. To venf zda!, on «am 1 ni - potrdil.... Tn zraven še ta .kr'vn«»st : kdo je pravzaprav, in ca ' Kaj namerava r. natni vse-i i\ *" S -klele."emi nafK>r'»m možja- ■i'>v je zamisl a v nj-*^ »v ža- lostni siftehljaj, ko ga je vprašala na koncu: ' Adalbert, povej po pravici: kaj ne. da nisi____kar si?____" Ničesar ji ni odgovoril, samo nasmehnil se je, nato pa je sklonil frlavo in stisnil nstnico z zobmi. Ko je pogledal kvišku, je bii ▼ njegovem očesu polublazni lesket nečesa obupuega in jalovega ; tako gledajo norci, ki se u-pirajo v goro, da bi jo prevrnili____ "Ti nisi prišel kar tako." je bila povzela. "Prišel si z namerami. ki jih ne poveš nikomur. Iz-vršiti hočeš nekaj ogromnega, ci-ničnega.... vsemu v posmeh.... Vse. Ase. kar počenjajo okrog Tebe. je v tvojem računu; vodiš jih", da sami ne vedo. kako! Kjerkoli ;se pokažeš, izgubljajo pamet, in vse ruši — ker hočeš ti. . . . Veg. kaj mislim? Kadar bo vse osme-šeno. povaljano v blatu, postavljeno na glavo in razkrinkano v svoji ležnivi nizkobi.... takrat se zagrohočeš in pojdeš! Reci. priznaj, da je res! Podoben si Antikristu, ki hoče izpriditi vesoljni svet — a zakaj?---- Kje sloje tvoji poslednji cilji? Kam meriš — v kakšno bratovščino si zapisan?...." In apt t je molčal/ njegov obraz so je pokril s hladno Ijubeznivost-j k-ikor bi poslušal tujko Ze vprašanja, s katerim mu je bila povedala, da je v njenih očeh zgolj pustolovec .n slepar — boljši ali slabši, kaj za tn? Bas tedaj pa je iztegnil roko. pobožal jo po laseh, ki so se bili razpustili, ter šepnil z »lasom, hripavim t»d globoke muke: ne-;re."en elovek sem. D ra : v * s-,, bratc-vščino seni zs.-P v.n. k je že v zibki obsojena, la r- m ru do «rr«ba. In f» • nan?-n j-, da vz!:t- v—-mu ri-n -c '-'atšam sr.-- rt Tiž:j*m h • > r.i'i na tem >ve*;i; .1 t - gtn--m ri'-a-'ira dne brez - -da.... b-e* upira, kakor m!!:-j«*n. .n m lij<#nu k: um rjo škr*a- • / zobmi.... S-Mii. kar -^-m - vse iru^-. . fan*a> Ne begaj da le dve vrsti sta mnogoštevilni. orabil v Pa-nam . lahko vsa kdo poskusi z vspehom pri sebi doma. Seveda Tam. kjer gre ža obsežne površine kakor n. pr. močvirja v Long Island u. zasebna prizadevanja ne zaleže jo bogvetaj. marveč treba ikeije s strani občine ali county. Na tri načine se lahko iznebi-mo komarjev: potom izsušenja ili eževniea v 1 nepokritem sodu. ali v jarku služi za zarejališce mil j on o v komarjev in že par cinastih ',*>sod. na pol napolnjneih z deževnico, lahko preskrbuje toliko komarjev, da jih bo zadosti za vso soseščino. Vporaba olja je dostikrat nepraktična, ako bi bilo treba pokri-! vati s plastjo olja celo jezere ali počasno reko. V takem slučaju je najboljše, da se zalaga to vodo s takimi ribami, ki kaj rade požirajo komarjeve ličinke in za-predke: takih rib je vee vrst. Ako je kdo interesiran ra take ribe in bi rad znal kako jih je dobiti, naj naslovi pismo na "Radio. Sta-j te Department of Health, Albany, 'S. Jugoslavia irredenta. *• * Novi odbor političnega društva 4' Edinopt'' v Trstu se je Ma še it 16. julija konstituiral tako-le: predsednik dr. Josip \Vtiran. podpredsednik dr. Mirko Vratovič. tajnik Ivan Stari, blagajnik Viljem Modrijan; odborniki : dr. Kdvar.d Sla v i k, Jilakso Co-lič, dr. I. Ražeui. dr. Ivan M. Lok. Vek »si a v Krašcvec Ln Božo M ila-uovič. Odbor se je nato pečaj z, ustanovitvijo Narodnega sveta za Julijsko Benečijo. SHvna ituljan?ka kultura. Znani italjanski list "Illustrazi-i*nc ltaliana * piše o Slovem-ih v Istri tako-le; "Slovenci morejo niti le sužnji. Noj vedo ti sužnji.j da zna Italjan, kadar treba, naložiti jarem na vrat tujcu, ki se v j njegovi hiši nedostojno obnaša in da hotno vzeli v roke biče, elastič-l ne, žilave blvc, s katerimi bomo do j krvi bičali sužnje." — Temu divjaškemu izpadu se ne da ničesar! dodati. <>n govori zasc. Zadostilni obred na Krnu. V nedeljo 16. julija se je vršil obred obnovitve sj>omenika na Krnu. Kakor poroča tržaška "E-dinost", se je že v soboto zvečet zbralo v Kobaridu iz vseh strani mnogo vojaških in civilnih udiu-žtuj; najštevilnejše bili zastopani fašisti, lii so prišli iz ?'urla-nije, Trsta. Tržiča in trorice. Vso noč od sobote na nedeljo ter vso nedeljo je neprestano lil dež, tako da so bili tisti, ki so se podali na Krn, vsi mokri. Ceremonija je bila vsled tega kratka. Župan občine Ljubušnje je sprejel spomenik v varstvo občine. Popoldne je biJa di uga sJavnost v Kobaridu, kjer >c je na trgu postavil drog z ita-ijansko trikoloro (trobojnieo) iu kateri je nrLsostvoval sam vojni minister Gasparotto. Nastopili so raz.ii"-ni govorniki, med njimi tudi <»i>har>':; župan, a končno je imel .'ai^Ši K>»v«»r -ninister Gasp>ej 1'auji. .js.-tj gas>-n opomin vs-ul. Dan je p. mirno. Nevihta, v tržaškem zalivu. Kakor p ► aj.» Tr-ta. je 16. julija nevihta \ tržaškem zalivu uu'i>» razsajala. Valov: su «ni Sv. Andreja Sv. Kr a preplavili obrežje. Promet na morju je bil Ustavljen. l»\a j>a.ruika sta biia v pr»'.«J00 Iii-. Italjanska vlada se brani. Pritožite, da Italija vedno brez-obzirnejše zatira jugoslovansko šolstvo, vzbudile v inozemstva pre-ej pozornosti. Sedaj objavlja italjanska vlada ncfcaj številk, ki naj dokažejo, da ni ona kriva. V Julijski Krajini je po italjanskih službendi podatkih 84 italjanskih. 1311 slovenskih, H7 hrvatskih šol, M nemških in 16 slovenskih ^>1 v goriškem okraju še ni otvorje-nib zato, ker ,sf» bile ali porušene za časa vojne, ali pa ker so učitelji odšli v Jugoslavijo. Večje število šol da je l>ilo pretvorjenih v dvojezične ali italjanske na izrecno željo samega prizadetega prebivalstva.' Na slovenskih in hrvatskih šolah tla se laiii;o rabijo u«ila v slovenŠK-ini ali hrvaščini. Izkljnčeni alovenski komunisti. Znana primorska slovenska komunista Oihstinčič in Regent .sta se pred. kratkim peljala v Rim, priloževat se pri vodstvu komunistične stranke Italije zaradi krivičnega postopanja s Slovenci. Dosegla sta. da ju je komunistična stranka Italije vsled tega koraka izključila, kajti tudi italjan-aki komunist je najprej Italjan, potem komunist in se tudi kot komunist obnaša — italjanski. Gust inči£ in Regent sta pa za eno nepričakovano razočaranje in izkustvo — bogatejša. Sestanek istrskih članov političnega društva "Edinost". V Kozini se je vršil IG. julija glavni sestanek istrskih članov političnega društva "Edinost". Se-I Stanka se je udeležilo kakih 130 Itnož ut vseh krajev Istra, da ae avetujejo o wojuQCoKta&Mm jh* [ožaju. Kot glavni govornik je na-itojjLl po^anec dr. Stanger, ki jej, poročal o politšenern položaju. Vi, svojem referatu je poudarjal. da'( vsi poslanci sicer požrt\y>valno de-"!. 'njejo. da pa nimajo zaže4jenega«, uspeha, ker je njili šitevilo majhno. Predložiti so pa vladi toliko vprašanj in interpelacij, da se bo vladaj morala temeljito baviti tudi z ua- i šimi razmerami. Poslanec je upom-j tiil nato, da se bo sklicala parla-mentarna komisija, ki se bo bavila š šolstvom. Na tej s-ji namerava-podali oljširen ekspoze o stanju šolstva in učiteljstva v Julijski Krajini. V tem.trenutku — nagla-' ša poslanec — mora biti ves naš' narod edin. kajti če tudi liani ne daiu Šole, ohraniti moramo kljub tem u svojo narodnost. S toplimi besedami se je spominjal tudi dr*1 Wilt'ana in zborovalci so priredili! svojemu voditelju viharne ovadi--; je. Nato je poslanec Šček poročal o položaju na Goriškem iti po-j udarjal, da mora biti ves »larod; složen, ker brez s!-jge ni pričako-j vati nikakih uspehov, posebno se-i daj. ko čujejo o silnem preganja-1 nju vseh naših ljudi. Na sestankuf se je tih1 o razvila živalina debata o društven; organizaciji Stišati je I bilo mnogo različnih mnenj, končno pa so se zborovaiei zedinili v j tem. da ostane Istra v političnem! društvu "Edinost" s svojim pod-! odborom V odbor j« bDo izvolje-] nih 25 odbornikov, med katerimi' so najuglednejše osebe iz vseh' krajev Istre. Iz številnih zboro-| vanj. ki so se vršila zadnje čase j v našem Priinorju, je torej raz-J vidno, da vlada med neodrešeninii | brati A-eliko zanimanje za politi«-! no življenje in za borbo za naš' narodni obstanek. -- i USODA SRBSKIH VOJAKOV V ALBANIJI. Parlamentarni obor za uiroto-vitev vrrokov za poirin vojakov v albanskih srorah leta 1915. je kon-"al svoje delo :n izn><"-il .-»piše pr >jni ♦•btasti. Ako zadeva kina.i ne ure«li. >»,, prhalo raz-S»»db dunavsko divixijsko sodišče. Pogina vojakov čez albanske g^re je kriv kakor je ugotovil ra parlamentarni fwlhor. tedanji -van Bojovič. * Iz madžarske politike. V madžarski narodni skupščini je socialistični poslanee Lit blv-. Ši minister Pe.ver zagovaral emigrante ter i Za vil. da so storili patri jotično dolžnost, ker so širili v inozemstvu vesti o bombnih atentatih. da prisilijo na ta način vlado k energičnim odredbam protf teroristom. Zrakoplovne nesreče. Franeosfco vojno ministrstvo je ! izdalo posebno poročilo o nesre čah vojaških zrakoploveev v času ml 1. januarja do konca junija. Vseh nesreč skupaj je bilo 36. Pri teh je 29 zrakoploveev izgubilo življenje, dočim jih je bilo 24 težje ranjenih'. Petnajsti ne-srec so krivi aviatiki sami. dočim se je zgodilo 13 nesreč vsled raznih defektov aparatov. Za ostale nesreče se ni moglo dognati vzroka. POZDRAVI IZ NKW VOSKA. Predno se podam na petirik "Paris", pozdravim vse Slovence v Jolietu, 111., mojo teto in strica Štefana Štukelj, Sknfcovo in Pe-tričevo družino ter vse druge prijatelje in znance. Prav lepo pozdravim Joe in Rosie Rrie. posebno pa mojega moža v Conetnaugh. Pa., ter mu kličem • Na srečno svidenj« v Jugoslaviji! Priporočam, da se vsakdo, ki želi potovati v stari kraj. obrne na tvrdko Frank Sakser State Bank in bo vsakdo zadovoljen. Rn dan pred odhodom ^arnika .sem prišla v New York, pa sem imela vse potne listine v redu. Torej Jugoslovanom prav toplo priporočam to tvrdko. — Marv Bric in družina. • • • Predno se podam na parnik Par is", kater? odpluje 2. avgusta, pozdravljam vse prijatelje in znance v Ralph tonu. Pa. Posebno se zahvaljujem .Franku Bizjaka in njegovi žeui tier Franku Remcu in njegovi ženi, ki ao» nas spremili na postajo. — Simon JanežiS k d nižino, pota je na Goricice, Jnv Pig m a li If al i oA_________ rioftlo K Kutina. 1 ■ ■ Kolin (Kiiln) je pi-i'j^zno mesto > i krasnimi stavbajni in čistimi uli- i :ami, kar človeka prijetno iznena- ' Ii, a!;o pride iz Ljubljane. Naj- i fečje življenje iu vrvenje je tukaj i ^ coološkem vrtu (zverinjaku>. ki č je po svoji napravi podoben zna U lemu dunajskemu Pratru.' Kar ti prav neprijetno pade v oči, je t. o, da vidi tmli turkaj zvečer t nnogo pijancev — celo popolno-na pijanih žensk. Življenje samo i >.isl sebi je v Kolinu prav drago, j Hotelske - >be po 8"»—150 mark. = i^bed navaden 100 »uark, večerjaj istota\o. Le -ene oblekam, klobu-h kom, slamnikom s«» nuiogo nižje,n Llego v Jugoslaviji. Lk-gantna ob- i ieka -stane :i(H>0 mark. najtinejši! klobuk 4tK> mark, panama-slamni-!. ki. ki stanejo v Jugoslaviji :>00— dinarjev, se dobijo tu po naj-'1 več Sol.jcdc1sl"a) država. V splošnem je opažati povsod neverjeten red ;n disciplino. Na tukajšnji univerzi je precej tujcev: Cehov. Poljakov, Nizozemcev. nekaj Francozov, iz Jugoslavije in sploh z Balkana razen me-, ne menda ni nikogar^ Iz razgovo-j rov posnemam, da .so tu o našish razmerah silno slabo poučeni, če-1 prav se v Nemčiji sicer zelo zani-' irtajo za Jugoslavijo, ki jo smatrajo za dežvlo, kjer se jim bo dalo še precej zaslužiti. Trgovinski dogovor med Jugoslavijo in Nemčijo, je stopil pred kratkim v veljavo. bo brezdvomno zelo razvil stike med obema državama. V Kolinu se nahajajo še angleške in francoske čete. ki jih domačini ne gledajo nič kaj prijazno. Čete so nastanjene v najlepših hotelih in stavbah ter se obnašajo,: kot da nimajo več namena oditi.' Kjer so Amrleži nastanjeni, sem videl povsod napise- "Deutseheu Mintritt strengst-^ns verboten. Da-\v:dei-hande!»ide werd»-n s»>fort verhaffet ' Vemeetn vhod naj->tr» žje zahran.ien. Kdor*se bo temu pr«»i v . 1».. takoj arv»t;raii.j l ndi. - 'n t>-i»iu t»-i c zadevi «r»'-v**r:I z doti.^.-in i. od .at-r:b pa uv s»* ti d-»s> i»raveifa odgovora; le u;rk • —• srb-dali ,ti. Tuj-ki promet je v Kolinu ogrniti* :i Ai H-žev, Frant-ozov in H>-Iandi Lur nir pdL A'-Jt-d sv-je do ore valut-1 > •i.t vm. da kupuje-., .t prepiačajo na škodo domačinov v--, kar .^e ila kupiti. Zla*»:i Je * i i:u »•:».> Anirlcžev. ki se čutijo p"p itu-Mjia d*»mače Stanujej . k"l vojaštvo j>o itajl«u>ših lokalih. V eaeiu delu mesta uredili ter sezida i ecio koloiuj«« V t ore v 4. julija ^m imel priliko. prisostvovati velikim deiav-ski.n pi'otimonarhisti>-nim tleimtisi racijam. V obhodu je bila o-gromna množiva delavcev, ki s» Korakali j»o ulieah zelo disciplinirano. in je kljub takšni množici prišlo le do neznatnih prask. Ko je šel obhod mimo angleških čet. ki s». vršile tudi varnostno službo, so a!i ljudje mimo tiho s poveše-nimi glavami. Prav čuden vtis je to naredilo. p<>scinio ker s-j mi demonstranti, kakor sciu r*klepal iz napisnih tabel, ki si» jih nosili v sprevodu, ^deli tako ' krvoločni** V mestu je sedaj mir in r»*d, 'vendar vse z napetostjo pričakuje |nadaljnega razvoja dogodkov. Oči ! vseli m> obrnjene v Berlin, kaj se [tam godi. Vse časopisje je polno \ raz motri vanja o položaju. Na zu-[ naj izgleda, da je Nemčija zelo republikanska. vtmdar ni vse tako. ' kakor ste vidi. 1'mor Rathenana pa vendarle vse 'Hisoja. • iJilne skrbi povzroča tudi slabo stanje valute. *"Kolnisehe Volks^nitung" z dne 7. julija je prim-sla i/jKni peresa i državnega poslanca Glocknerja 'članek, iz katetvga je v živih bar-jvah razvidna vsi beda in obupno 'stanje današnje Neni&ije, čeprav cela Nemčija vztrajno ilela. ne o-; mahu je in še ne obupuje. Ogleda! st*ni.«»: pristanišče in tn i kajenja velika skladišča. Vse naprave so res vzorne Zdi se mi, da so z 1 j'ldtui vr*d e:i saui stroj, j Pristanišče je polno angleškega jprenioira l.i ga potrebujejo v in-Idustrijskih obratih. Listna produkcija premoga ne ^ldostuje. Y»Ied tega in v svrbo povečanja produkcije sploh se čujejo z vseh .strani glasovi, da bi bilo treba podaljšati delovni č«š. Iuteressantno je, da je delavstvo v Nemčiji v tem ožini mnogo bolj uvidljivo, i nego na primer pri nas v Jugosla-. vi.ji. Tu ui takšnega krika in vika po osemurnem delavniku. Najprej \ je treba dela m uspeha, potem šele pri 1 "jo ;l'iiga vprašanja na vrsto. Tukaj bi ^e morale naše de-..lavske organizacije učiti. Rešitev .jvseh vprašanj vidi nemško delav-jfstvo samo v delu. Potem pa je nemški delavec tudi zmožen m se .Jzna drugače obrniti, nego naš zla-. sti južnejši delavec.'ki cesto tako , skrbno šteje i biia --t-ika z:i časa ear- - ja. T;: »i. na; se n * bi dal v pro-l* net. eitive,- :taj ht V-»žil k-t p«»d- i >ga novi »-misiji rub- je v. Zelena žnternacijonala. "r.iški < por«-'aj«». «ia H«'do - > i teira Ma —-tali dele- - ^.a* ayrarniri k met i. wk h -itrruik i iz « ".^►Cieihivaške. Poljske. Jugo-i iiavi.i.- in P»>bjrariie. da odrede te-t nie:>ne < 'ernn-e za -skupen nastop v vseh j»ianov>kih vprašanjih, r Koutfres. b«. v«'bkega zunan jepoli-l i'n eg a > m imena, ker se smatra j» - agraMi- stranke z.i j^lr«» države - in si žele ?>aš vsled t»-ga ustvariti - krepk" rga'^zacijo. da si na ta - na«" n za si g uri jo svoj vpliv na zu-» nanjo p"li*:\< svojih držav. i Poslanik Manzoni odpoklican > Rimski li-ti ponx'-ajo, da je bil • italjanski poslanik v Beogradu i»rof Manzoni o li».kl;can v Rim, - ker je sprejel predsednika rešrke e konstitnante Zanello in ž n j:m i razpravljal, časopisje je mnenja, I ka-Li zno -ati in da se ne sine več povr- niti v Beograd. [ Prijatelj delavca iPAIN EXPELLER O TwnlihTHBih tki » fc Slaven ie več kot SO let. , >. COcJte a tvaratika a_SIMMk__ Prakicni Računar • Priročna žepna knjižica, ki ima vse kar je v kupčiji potrebno, ie natančno izračun jeno, kakor tudi aa isračunjenje obresti. j Knjižica je trdo vezana, stane a poštnino T5c SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortbmdt Street ; New York GLAS NARODA. 2. AVG. 1922 I ČUDNA ZAPUŠČINA j _____________ Roman. — Francoski spisal L. B. i Poslovenil O. F. - ! —-- i (Nadaljevanje.) ^ i e JB — Pripravljen s*>m počakati do jutri. Kaj pa naj storimo med ! i*m r-asoiu ! Kje bomo prenočili? i — Izposodili »i bomo par kljuset od gostilničarja ter od jahali, na evtaneijo odkod-r bo peon privedei kljuseta nazaj. Tam bomo jedli, pdi, kadili in «pali. 1 — I>obro. a kadil ne bom. — To je . udno Tukaj kadi vse. ženska in otrok. Zakaj ne kadite vi t — K* r h.- bojim zastrupljenja z nikotinom. Znanost je dokazala, da hkoduje kajenje vidu. — ]*ot*-m bi bdo treba požirati tobak, ne pa kaditi. Celo v takem siučaju pa bi bil oškodovan le želodec, ne pa oči. .Jaz bi ne mogel živeti brez tobaka. Tobak ja«"-i moje živee ter navdušuje človeka za w- lepo in dobro. Ali imate še kaj opravka tujtaj, ali pa lih-ko odrinemo ? Lenor je j«>veojdem ja/, senjor, — je rekel doktor Parmescn. j \i' .la/ vas vendar ne morem nadlegovati s trm. — Zakaj ne? Pla- ajte mi dva papirnata tolarja In rad storim j to Sploh pa sem znan'pri vojakih in častnikih. Torej ta ino/ z dolgim kastilskim imenom je'bil pripravljen za ! par centov ouravljati službo postrežčeka. Ko je dobil zahtevane svo-to. je takoj odšel ter h*- kmalu vrnil s knjigami. Nato je zopet od-ael, da kupi tobak in papir za cigarete. Ko je rekel, da tukaj vsakdo kadi, je imel prav. V pampah je le težko najti človeka, ki bi ne imel neprestano cigarete v ustih. Gostilni.^ar je z veseljem posod il konje, seveda proti majhni odškodnini. Kmalu je bilo vse pripravljeno in možje so zajahali klju-seta Ko so prišli na prvo ulico, je stala tam gruča otrok. Kakorhitro BO otroci zagledali peoua. so zbežali ter pričeli kričati: — Mesar. mesar. Bežite, kajti drugače nas bo raarrezal! Tort-j ie otroci so «ra poznali ter je služil kot strašilo z-inje. i'aiui»*sana pa ni to jrrav nič vznemirjalo, kajti rekel je s ponosnim glasom: — Ali slišate. senjor! Vsakdo pozna mojo r.ičnost. Slava moje-' ga Imena je razširjena po vs.>h državah pamp. Kmalu so imeli jeder i m»-sto za seboj. Na levi strani je tekla re la Salado in pr.-d njimi ležala prostrana, val^ila zemlja. Na d« sui strani sc je nahajala estancija. o kateri je govoril ' mesar"'. Ni bila sicer velika, a vsebovala vendar obširne črede. Človek je videl na tisoče ovac. ki so se pasle. Na drugi strani se je paslo več sto glav goveje živine in v koralih je bilo dosti konj, da se opremi celi kavalerijski e»kadron. Gavči, to je kravji pastirji, .so zapazili jezdece, ki so obstali. Takoj so prijahali bližje. Majordom, to ie upravitelj ranče, je vzkliknil s smehom, kakorhitro je zagledal kirurga: — Moj Bog, to je mesar. Dobrodošel, senjor! Ali hočete pri nas kaj obsekati T Pri nas smo vsi zdravi in čvrsti. Pustite svoje inštrumente kjer so. Ta sprejem je seveda nekoliko raztogotil doktor Parmesana. Kekei je vsled tega s jwecej užaljenim glasom : — Pustite svoje dovtipe. senjor. kadar govorite s kavalirje-m. Kako me m. rete imenovati mesarja 1 To si prepovedujem. Moji pra-dtdje so stanovali na starokastilskih gradovih ter se borili junaško proti Mavrom, ko ni bilo niti govora o vaših pradedih. Za vas sem Don Parmesan de Sargunna v Castelguardiente. To si zapomnite. — To si hočem zapomniti, don Parmezan. Sploh pa vas nisem hotel žaliti. Saj veste, kako visoko vas cenimo ter ml boste oprostili. .V „e nisem p .služil pravih izrazov v-prtčo veselja nad vašim cenjenim prihodom. — Ti* mi ugaja. Kes najde pri meni vedno sprejemljjvo srce. Jaz \am odpuš. am. p.sebno k»*r vem, da cenite mojo kirurgično spretnost. Pri tej priliki vas hočem opozoriti, da se pri trepanaciji lobanje dela sedaj z dletom in ne kot preje.___ — O tem jHizneje. prosim. — je rekel gavčo. — Saj veste, da vas rad poslušam, a s»*daj imate pri sebi druge gospode, na katere se je tr«'ba ozirati. Ali smem izvedeti za njih imena? — Ti g "-pod je s,, moji novi znanci, ki hočejo v Gran Čako. visok..učeni gospodje r imeni, katerih ne morem izgovoriti. — Jaz Lenoir m moj spremljevalec je Peterček, — se je1 oglas d učenjak. — Prišli ^m. da kupimo par konj. — Gospodar bo to rad storil, a sedaj ga žalibog ni doma. Prišel bo š.-le zvečer. Dotedaj boste naši gostje in če se hočete zabavati. se lahko v de ležite žigosanja goveje živine. — jZek> rad. Kaj takega nisem še videl. — Pojdite torej. Pokazati vam moram stanovanje. Odjahal je jiaprej proti poslopju, potem ko so odslovili peona. ki se je vrnil z izposojenimi konji nazaj v mesto. Lastnik estancije je bil bre* dvoma imovit človek, a oprava njegovega stanovanja In se dala komaj primerjati z opravo navadnega evropskega ali severo-ameriškega delavca. Štiri stene iz posušene gline so bile gole. Sredi sobe je stala stara miza ter par še starejših stolov ter nekaj pručic. V nekem kotu je visela kitara. To je bilo vse. Majordom jih je povabil, naj sedejo ter odšel v kuhinjo, da jim prinese tako/.vani Mate čaj. katerega se splošno pije v teh krajih. Kakorhitro so izpdi čaj. so odšli ven. da prisostvujejo žigosanju živali. Don Parmesan je odložit svoj rdeči pončo tn ko ga jv vprašal Lenoir zakaj dela to, je odgovoril: — Ali ne veste, da di%ži rdeča barva te napol divje živali? Kdor je rdeče oblečen, naj ne hodi v bližino bika. — Tega jaz ne. bom storil. — V veliko nevarnost boste lahko prišli, senjor. - j — Učenjak, ki hoče rešiti kak problem, se ne sme brigati za nevarnosti. Vsled tega bom ostal oblečen kot sem. — Tudi jaz. — se je oglasil Pete-rček. Odšli so ven. Glavni vhod v koral je bil zaprt, a bila je majhna odptina, skozi katero se je lahko prerinil človek. Skozi to odprtino so prišli vsi trije v koral. -Rodeo. kot se imenuje zganjanje črede,v koral, je bil v polnem teku. Masa goveje živine se je držala preplašena v zadnjem koncu ograjenega prostora. Mlada živina, katero so hoteli žigosati, pa se je podila po praznem prostoru, zasledovana od gav?ev. Vsako govedo, ki naj bi dobilo pečat, je bilo treba ujeti ter zvezati. da ni moglo nuditi nikakega odpora. Za to delo je bilo treba pet mož. ! * "s. s .s riuu<»ii./Uk.«i\ i "■ - v. r-' s K padcu minske marke. K našim prejšnjim opazke m ( o padcu marke moramo v dopol- J nirev iH v ilustracijo omeniti nekaj vesti iz političnih in finančnih krogov, ki z ene strani osvetljujejo položaj, z druge strani pa potrjujejo prejšnja izvajanja. Po' poročilih iz Londona se v oficijel-1 nih krogih ventilira okolnost. da bi bilo potrebno storiti kaj za > Nemčijo, ker se nahajajo zavezniki pred alternativo : ali monar-1 histična revolueija ali gospodar-slci polom. V teh krogih se je že govorilo o bližnjem sestanku Vrhovnega sveta, ki naj najde pot, j po kateri bi se Nemčija obvam- j vala katastrofe, ker bi njene posledice zdatno občutile tudi zave-zničke države. O sestanku Vrhov- ■ ne«ra sveta mamigava tudi tale vest lista "Daily Chronicle": Po-j litični krogi smatrajo za potreb-j no, da se čimprej in natančno raz pravlja o padcu marke in o nje-kovem vplivu na reparacije. O celem kompleksu vprašanj bo gotovo govora o priliki obiska Poln-careja v Londonu. O zopetnem, sklicanju bankirskega odbora u-1 giblje "Daily Telegraph": Neda-• vni sklep mednarodnega odbora bankirjev, ki je odklonil poiskati Nemčiji tla za zunanjo posojilo v svrho reparacije in za obnovo Francije, je dovedel ves repara-cijski problem do odločilne točke. Odbor bankirjev naj bi se v jeseni zopet sestal zavezniki pa naj vsled poloma v Nemčiji po skupnem sklepu pozovejo odbor bankirjev na sestanet, da nemudoma ; izdela v reparacijskem vprašanju J primerne predloge. Mogoče je. da bo Francija sedaj opustila svoj odpor in dovolila bankirjem kot kompetentnim svetovalcem pro-4 sto roko. * * • I Pojasnila, v kaki tesni zvezi se 1 nahaja vprašanje padca marke, nemških reparacij, zaželjenega i nemškega zunanjega posojila, ne-popustljivosti Francije, gospodar' ske obnove, medzavezniškega medsebojnega dolga itd., podaja t jasna slika v 'Zueri0.000 kron. Starejši brat je bil za pravi ji vec in veseljak, mlajši pa varčen in naravnost skopi h Mlaj ši brat je naložil vse svoje premoženje v hranilnico, a starejši, ,sle deč svojemu nagnenju. si je omislil veliko vinsko klet. ki pa je bila kmalu prazna, vsled česar mu jefostal le velikanski kup praznih steklenic Nato je prišla vojna, poraz in padanje krone. Mlajši in varčni brat je v svojo veliko grozo zapa zil, da so se njegovi prihranki zmanjšali v vednosti na dva tisoč in petsto kron-. To je predstavljalo par centov v ameriškem denar ju. Starejši brat pa se je nahajal v posuti svojih praznih steklenic. Ves obupan vsled svoje neprevidnosti je skušal prodati te steklenice ter dobil zanje — osem mi Ijonov kron. Očividna morala te povesti je I ako jwesenetljivo nemoralna, da je ni priporočati v posnemanje. ŽALOSTNO STANJE RUSKIH FINANC. Podkomisija za dolgove je proučevala ruske proračunske predloge in ugotovila, da ji bo zelo težavno, izreči glede tega resno mnenje. Posebno se je poudarja lo, da so dohodki pošte, brzojara in telefona na Ruskem preraču-njeni na 296 milijonov rubljev za devetmesečno računsko dobo, do-cim e o žiro m ~ na dohodke prvih treh mesecev ne bi mogli presegati vsote 25 milijonoT. HAMBURG Direktna vožnja z čudovitimi norimi "O" pando. Potovanje za ▼se kraje Evrope. ORBITA ...... 5 avg.; } aept.: 14 okt. ORODNA...... 12 avfl.: 1« m p t.: 21 okt. OROPESA ----26 avg.; 30 aept.; 4 nov. Naravaost v Cherbourg, Southhampton, Hamburg. Zaprt« kabin«. Nobenih posebnih prlatojbln- royal mail. steam packet company SANDERSON ft SON INC. AGENTS 26 ""^Tfw^^biw st, ciVork — »II katerikoli parobrodn! tent. - Dolgovi Evrope Združenim državam so znašali Jo 15. maja 1922 svoto U miljard 456 miljonov 383 tisoč •"»9 dolarjev. Od te s vote odpade na Anglijo 4 miljarde 685 miljo I nov 862 t i*oT* 560 dolarjev in na Francijo .3 miljarde 770 miljonov eijal-nih revolucionarjev. 5 obtožen |c«»v je bilo oproščenih. 33 pa jih ie brto obsojenih na s*m-t m so I bili ustreljeni. Kje ie FRANK MEHTNO? Leta > ^ je nahajal v Kingston, t AV. V«., h, v Elk Ridge, W. Va. Zanj bi rad izvedel njegov oče Juro Meb no, Št. Jernej, Slove-^ nia. Jugoslavia. ŽENITNA PONUDBA 1 Želel bi se poročili s Hrvatico • jli Slovenko, staro od 30 do 40 let. Oglasite se na naslov: F. Z Kostello, Mile 30, Cordova. Alaska 1 delodobF^ : leset do" petindvajset mož na državni cest i pri Easrt Bradfordu, Pa. Plačaf je 40 centov na uro. Ko-I sar VAseh tako delo. naj pride sem rer naj se oglasi pri Joe Merhar |'3ox 12, Dallas City, Pa. ' >11 vaa bomo na.uttl! brlvak* /fft obrti In manlkuriranja. maga-pWuOi1^' da 8,e hromi, da imate n& ft^ggM vsaki roki samo tri prst« tei • ^ «te brea ene all obeh no*. Ml poučujemo tudi tenske. Nosaokolta International Barber School, 1202 Penr Ave., Pittsburgh. Pa. ZA SIVE LASE j "NATURAL HAIR RESTORER** naša iznajdba vam ohran ».ve in druge lase pred iz-padanjem. Odpravi prablaj. ■M redi korenine in pomaga ra fVKp »ti las. ' "Natural Hair Restorer" nI barvilo m mm aepedno uporablja xa nofike in ženske lase. Steklenica z vsemi navodili se vam poBlje za, 91.0Q pia j "'an v naprej. ; Vspeh zagotovljen ali w ae vam vrne , ienar. Victoria Mfg. Co., S55 Morton atdg.. ^ New Yen City T Kretanje parnikov - Shipping News 8 avgusta: Berengarla. Cherbourg; President Gar-fiflil, Cherbourg; Kelinace. Hamburg f. avgusta: Manchuria, Hamburg. 10. avgusta: Con te Hosao. Genoa. •J. avgusta: La Savoie. Havre: Zweland, Havre; President Harding. Bremen; Orduna. Hamburg. 15. avausta • Pelv„dere. 'Jr*t; Alauretania, Cherbourg. 16. avgusta r Seydlitz. Bremen; 8t. Paul. -Brexnsn; President Monroe. Cherbourg, li avgusta: Homeric. Cherbourg- Lafayette. Havre; ftroonland, Cherbourg; Noordam. Boulogne. 22. avgusta: Aquitania, Cherbourg; Resolute, Hamburg. 22. avgusta: President Wilson. Trat; Lapland. Cherbourg. 28 avgusta: Paris. Havre; President Adams, B~e-men. 28. avgusta: Majestic. Cherbourg; Andania, Cherbourg; Oropesa. Hamburg; Rotterdam. Boulogne. 29. avgusta: Berengaria. Cherbourg: Arabic. GenoSL —^—S—— Glede izplačil v ameriških dolarjihT Po novi otireooi tinaninega mims.ei stva v Jugoslaviji i« bankam tan-prepovedano Izplačevanje čekov aH drugih nakazil v tujih valutah. Ako toraj ^joftljete deiiar v anerikanaki veljavi, bo /isi potom £eka al, nakazil« ^a ba»Kč v Jugoslaviji na sma izplačati v dolarjih, temveč po dnevnem tečaju v domači valuti, to je v kronah oziroma dinarjih H sreči sa je pa pri west avl oms-ijene odredbe vpoštevala potrsba iz 1 reljencev v toliko, ds »amoremo y» s*~ >zplačllo v ameriških dolar||h. Poleg zneska, ki na t se izplača v ame »I tkem denarlu. se nam mo<-i poslati tudi za poštnino in druoe strolke kakor Za izplačilo do t 10.— po 50 centov, za Izplačila od S 10.— do t SO.— po $ 1.—. za Izplačila, ki presegajo znesek I 50.— po 2 centa od vsakega dolarja ill po $ 2.— od sto. Denar nam je poslati najbolje po Do. -nestle Money Order all pa New v-yfc 3ank Draft. Frank Sakser State Bank V Cortlandt St. New York. N. Y. MOŠKI! Zaščitite se Pn* kr**W fstlylfi vedno a porabljajte faffgj : (Sasiurv Kit) Fnacaalu Pl ■ p«1 miomjo K.ATAR ' Tuba 3&C- Kit (« ■> ti MEHURJA v,» lekarnarji aH Sae-Y-IC** Cm I -g Beehman St.. New York 30. avgusta • France. Havre; Hanover, Bremen; Mongolia. Hamburg; President Van Buren. Bremen. 2. septembra: Ryndara. Boulogne: America, Bremen. 5. septembra: Reliance. Hamburg; Sfi-^retanlc, Cher* bourg- 8. eertembra: Mlnnekahda, Hamburr; S. septembra: La. fiavoie, Havre: Finlan-". Cherbourg; Orbita. Hamburg; Homeric. Cherbourg. 13. septembra: Paris. Havre; Torek. Bremen; Manchuria. Htm'iui i. 14. septembra: Rochambeau. Havre. <8. septembra: La Lorraine, Havre; Majestc. Cherbourg; Zeeland. Cherbourg. Orduna. Hamburg. 19t septembra • Resolute, Han.burg. 20. septembra: Trance, Havre. 23. septembra: (leorge Washington. Cherbourg: Noordam. Boulogne: Kroonland. Cherbourg. 26 septembra: Seydlitz. Bremen ' 30. septembra: Rotterdam. Boulogne. DIREKTNI IN EDINI PARNI K ZA DUBROVNIK . ITALIA - -12. avg. V devetih dneh v Jugoslaviji. r otujte na enem izmed treh moraklh velikanov, ki odplujejo vsakega torka lz New Ycika. Vsi potn k' tretjega razreda so v k«bm»h. MAURETANIA AQUITANIA BERENCARlA prekc Cnerbourga. Za karte Ip navodila vprai^ajta na' ibije-ga ager'a v vafiem m»-atu ali • kolid. tJpeAfihJlae Hitra služba v Jugoslavijo. LA SAVOIE .........12. avgusta ROUSSILLON ........ 14. avausta LAFAYETTE ........ 19. avgusta PARIS ............. 23. avgukta Izborrve udobnosti — kabine za dve. itiri in šest oseb. umivalnica In tekoča voda v vsakem prostoru — jedilnica. kadilnica, bara. brivnlca. odprt. pokrit krov. slavna francoska kuhinja, vino in pivo brezpla£ro, godba. ples. Postreinikl govore mro -vensko in arbsko. Najstarejša kompanija. ki prevala Jugoslovanske Potnike, j Posebni parniikl vlak vzame potnike in prtljago do določenega kra- ( ja. preko Trsta ati Bazela, kakor hočejo. Ne vlaku iz Havre v Jugoslavijo je kompanijskl tolmač, ki govori vai Jezik. Potnikom pomaga pri prtljagi In v drugih stvareh, i Za navooila se OQlasrte pri lokalnem French Line aaentu ali v KOMPANI J SKI PISARNI 19 State Street New York City JUGOSLAVIJO ^nEDSttt&lKI New York do Cherbourg m Antwerpen Finland — 5 avgtiata: \t sept.; 14 okt. Zeeland — 12 avg.; 16 sept.; 21 okt. Kroonland — 1S» avg ; 23 aept ; 28" okf Lapland — 2« avg.; 80 sept ; 4 nov. Gothland,2 strpt. (Naravnost v Antverp) ^AkekcanIINK lz New \ orka do Plymoutha. -Cherbourga in Hamburga. • Manchuria 10 avg; 14 aept.: 2« okt-St. Paul — 17 avg ; 21 sept. •Mongolia — 31 avg.; 5 okt : 9 nov. Minnekahda <3 razredi 7 sept.: 12 okt •Nove preuredbe 3 razreda z vsem modernimi udobnostmi - white Star New York do Cherbourg. Southampton Homeric — 19 avg.; tf sept.; SO sept Olympic — 23 sept.; 14 okt.; 4 nov Majestic — 5«.iiou ton) 2«. avgusta^ 1« sept : 7 okt N>jve«ji pariijk sveta Privedits jih I« Evrope na nailh udobnih purniklh. Dobra brana. Za prt J prostori. Udobna stano\anja Uljudni služabniki. Udobne vnaprej plačane vožnje. Vprašajte pri: PASSENGER DEPARTMENT ' No: i Broadway,. New York all pri lokalnih agentih. DELO NA FARMI! Kater^a veseli delo na farmi, na j pwe na naslov: Frank Palmer, B«>x 44, Dorjo