GEOGRAFSKI OBZORNIK in genetsko siromoši naš planet. Zato postaja ta mno- go bolj občutljiv za spremembe in manj prilagodljiv novim razmeram. Bogate industrijske države sicer opuščajo energetsko zahtevne obrate in umazano in- dustrijo, vendar jih najpogosteje ponovno odpirajo v manj razvitih območjih sveta. Poraba energije in surovin je še posebej visoka v bogatejših državah, medtem ko revnejše v bitki za preživetje uničujejo predvsem biološke vire. Velike količine surovin in ener- gije se uporabljajo tudi za vojaške namene. Ti in še vr- sta drugih vzrokov imajo za posledico segrevanje Zemlje, tanjšanje ozonske plasti, radioaktivno obre- menjevanje okolja, kisle padavine in izgubljanje bio- loške raznovrstnosti. O vsaki od omenjenih posledic se avtor obsežneje razpiše v ločenih poglavjih, ki so obogatena z velikim številom podatkov iz najrazlič- nejših virov. Številni statistični podatki so prikazani z grafikoni in na barvnih zemljevidih, ki jih je računal- niško obdelal in pripravil dr. Milan Orožen Adamič. Svoje delo zaključuje avtor z razmišljanjem o de- ležu Slovenije k planetarnemu onesnaževanju, ki je sicer majhen, vendar glede na število prebivalcev ne nepomemben. Nekateri degradacijski procesi že puš- čajo neizbrisne sledi, kljub visoki splošni samočistil- ni sposobnosti slovenskih regij. Ranljivost slovenskih pokrajin je zelo različna, stopnja onesnaženosti pa je v različnih pokrajinskih tipih odvisna predvsem od njihove samočistilne sposobnosti in vrste onesnaže- vanja. Tako kot druge države mora tudi Slovenija pra- vočasno izdelati strategijo sonaravnega razvoja in jo v tem večji meri tudi uresničiti, saj je skrb za na- še okolje hkrati tudi skrb za naš planet. Za vse bralce, ki bi želeli dopolniti poznavanje obravnavane problematike, je avtor na koncu knji- ge podal obsežen seznam literature domačih in tu- jih strokovnjakov, ki se neposredno ali le posredno ukvarjajo z ekološkimi vprašanji. Med prebiranjem knjige si bomo zastavili mnogo vprašanj, na katera pa nam avtor ne odgovarja, niti ne skuša nakazati svojo videnje konkretnih rešitev, saj je dokončna re- šitev, kako preprečiti zlom planetarnega ekosistema, v rokah vsakega posameznika, še mnogo bolj pa v ro- kah vlad posameznih držav. To je pokazala tudi za- nimiva diskusija na javni predstavitvi knjige v Zem- ljepisnem muzeju Slovenije. Z izidom knjige pa je vse- kakor narejen korak k osveščanju posameznikov. Delo dr. Dušana Pluta naj bo spodbuda novim av- torjem, da bodo svoja, prav tako zanimiva, poučna in času primerna spoznanja pripravili za objavo v zbirki Geografija. ZEMLJEVID SLOVENIJE V MERILU 1:250.000 Z ME JAM I NOVIH OBČIN Drago Perko • Geodetska uprava Republike Slovenije je izda- la in založila zemljevid Republike Slovenije v meri- lu 1:250.000 z izrisanimi mejami novih občin po sta- nju iz januarja leta 1995. To je peta izdaja tega pre- glednega zemljevida Slovenije v GauB-Krugerjevi pro- jekciji. Kartografsko obdelavo in reprodukcijsko pri- pravo je opravil Inštitut za geodezijo in fotograme- trijo FGG, »copyright« nad zemljevidom ima izda- jatelj. Osnova zemljevida so topografske karte Vojaš- kogeografskega inštituta iz leta 1973, vsebina pa je dopolnjena po stanju iz leta 1994, in sicer po virih: Geodetska uprava Republike Slovenije, Geografski inštitut ZRC SAZU, Direkcija Republike Slovenije za ceste, DDC. d.o.o., Zavod Republike Slovenije za sta- tistiko, Zavodi za statistiko Republike Avstrije, Repub- like Hrvaške in Republike Madžarske, KLK - Zagreb. Meje občin so prikazane z vijoličastimi (magen- ta) črtami, ki so izdelane in generalizirane računal- niško, zato se njihov potek ne ujema povsem s po- tekom vodotokov in komunikacij. Poleg mej novih ob- čin so v isti barvi na zemljevidu izpisana tudi celot- na imena občin in njihove šifre. Podloga zemljevi- da (komunikacije in napisi) je siva, rečna mreža pa modra (cyan). Ker so nove občine in njihove meje še vedno ak- tualna in politično zanimiva tema, bo zemljevid po- leg tistih, ki običajno segajo po splošnih in tematskih zemljevidih, vzelo v roke še mnogo drugih uporab- nikov. Cena zemljevida je dober tisočak, kupite pa ga lahko tudi v prodajalni Kod & Kam v Zemljepis- nem muzeju Slovenije. EKSKURZI JA V ZDA Anton Gosar Za geografe, zaposlene na strokovnih ustanovah, in študente podiplomskega študija nameravamo med 10. in 27. junijem leta 1996 organizirati ekskur- zijo po ameriškem Divjem zahodu. Ekskurzija bo »stro- go strokovna«. Prijave sprejemamo na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. M / «plE» k