CENA 500 din - Leto XLI - št. 41
Kranj, petek 27. maja 1988
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
stran 3 NA DAN PRIHAJAJO
OSUPLJIVE SKRIVNOSTI
stran 8 V TURIZMU JE TREBA VELIKO RAZMIŠLJATI
stran 9
Prašiči so ali niso? (2. del)
DEMOKRACIJA V JLA?
TUDI ŠOLA NI IMUNA ZA BIROKRATIZACIJO
/O
fubganska banka
Temeljna banka Gorenjske
Ob dnevu mladosti
start^° m'adosti se počasi izteka, na svoj način je vrh doživel s prireditvijo na beograjskem pra l'^U ki je pustila zelo mešane občutke. Tudi na Gorenjskem so v tem mesecu pri-7a / Vrsto prireditev, poseben poudarek pa je bil letos namenjen različnim okroglim mi-^ (V- B.) - Foto: G. Sinik
niznanje škofjeloškim mladim zadružnikom
slov grad' 2Ji' maia " °b dnevu mladosti so na priložnostni ski es,nosti v Beogradu podelili tudi najvišja priznanja mladin-^ kolektivor
Jami in
)m i/, vse Jugoslavije. Med dvajsetimi organizaciji Posamezniki so plaketo "25. maj" prejeli člani aktiva Bre zadru/nikov pri Kmetijski zadrugi Skofja Loka. Milan nje"Ce' Predsednik aktiva je ob tem povedal: "Gotovo je prizna-tU(jjSpod^uda za naše še boljše delo. To pa je danes težko, saj je mia,med mladimi apatičnost za neplačano delo. Vendar pa smo ^nih. ' Zac*ru^n'ki škofjeloškega aktiva vedno sodelovali na razli-Šp n Prireditvah in akcijah tudi izven Gorenjske in s tem bomo
"aduljevali.
V. S.
Zastrupitev s hrano
Kranj, 26. maja — Fo neuradnih informacijah, da je pretekli teden prišlo do zastrupitve s hrano v Kolodvorski restavraciji na kranjski železniški postaji, ki je v lasti Živil TOZD-a Gostinstvo, smo za potrditev vprašali na Upravo inšpekcijskih služb za Gorenjsko. Sanitarna mšpektorka Tanja Stare: Zaenkrat lahko povem samo, da sem obrat začasno zaprla, l'o prvotnih podatkih je obolelih 33 ljudi, čakamo pa na izvide Zavoda za socialno medicino in higieno ( k) renjske.«
V. Beiter
^Sloveniji strnili razpravo o spremembi ustave
Preloženo odločanje o referendumu
site i    nra' 24- maju — Skupna seja rcpuhli-
%Z "»nlerence SZDL in republiškega sveta
Vn,/C s,n<Mkatov Slovenije je strnila usta-Cttsu^f rUV° V S,ovt'niJ'- 0 referendumu in ^e'jcna    K" la/l>'sa,i' so "»nenja le vedno
netliivw' S|'' M V m-stvu ni KgOdllO nić prese
trdiii žo ,,ron,ni ,n sindikalni vodstvi sta po 2vezne ''Manu slovenska stališča do dopolnitve amandmUStaV" ; naSa rf'Piibliku zavrača vse in sum, UJV' kl bl krn'l> republiško državnost ustavo Jn,)st »> zmanjševale že s sedanjo jerna n aK°tovlJcne pravice in'dolžnosti, spre
le Ju/Joli opolnilu' kl 80 »Prejemljiva ta vse de P°sarnir" J1'' u,na"(i,"'M se morajo sprejeti ni^esar n° "u V Puk,'tu; 7 naglico doslej še di tudi M;lm° "'•ln/n" ""''I' i" na naglici i;ra
jer^aniu h vv P|-edlog o pospešenem spre Ve^dar u. fPi0lni1 z K°sP»darskega področja, je treh 7 ''' lm'dloK vseeno oceniti takoj "timori wali lupine, ki bodo začele pj tako na n ' "V 'v,v"u in republiško ustavo, prav Predvidt?°V ka/('"skl zakonik, v katerem ne DO ne°dvisn ♦ Smrtne ka/ru 1,1 h" •'"•..•(,,. !,,•,,., liktin*dr     sodstva' odpravljen verbalni de
Mno„U8e rePresalije taksnega značaja neit;    81 So Pričakovali, da bo torkov zbor jas-vPra.šanja referenduma v Sloveniji
Tudi tokrat so se mnenja zelo kresala. Večina se |o sicer ogrevala za razpis referenduma, gle do trenutka, kdaj ^a razpisati, pa so bili na dveh bregovih: ali sedaj, ko nastajajo osnutki sprememb, ali kasneje, ko bo oblikovan predlog sprememb in bodo znana stališa tudi iz drugih delov države. Prvi so zagovarjali, da takojšnji referendum ne bi bil pritisk na druge dele države, ampak samo potrditev odgovornosti za svoj in skupni razvoj, drugi pa so dejali, da to politično ne bi bilo posebno modro. Vse skupaj bi lahko razumeli tudi tako, da referendum končno niti ni potreben, če bodo slovenski delegati v Beogradu trdno zagovarjali naša stališča, o čemer pa na osnovi zadnjih izkušenj ne bi smeli dvomiti. ,
Znova in znova pa se o tem prav posebno dolgo ne bomo mogli več dogovai jati Taka ali drugačna odločitev ne bo enostavna: prvič zato, ker vedno već ljudi zagovarja referendum kot izraz volje ljudi in negativno si a lisce ne bi imelo pozitivnih političnih posledic, drugič pa bi bil referendum o političnih zadevah (doslej smo glasovali le o šolah, cestah, pokopališčih in podobno) jugoslovanski prvenec, marsikje močno negativno m napak razumljen. Odločiti pa se bo vendarle treba
J. Košnjek
Nadaljevanje prihodnjič
Pisanje o Telematiki resnično postaja podobno nadaljevanki, nadaljevanja se končajo bolj ali manj napeto in skrivnostno, vsi pa vse bolj nestrpno čakamo na (ne)srečni konec. Da ga ne bi zamudili, časnikarji tečemo na vsak sestanek, kjer obravnavajo Telematiko, in naši ljubi bralci, verjetno imate res že občutek, da je to tovarna, ki jo bodo rešili na sestankih.
Nestrpno pričakovanje se že spreminja v živčno cepetanje, torej konec ne more biti daleč. Čakali smo ga minulo sredo, ko se je dopoldne sestala kranjska vlada, popoldne občinska skupščina. Dopoldne smo izvedeli, da konec res ni daleč, da se bodo stvari razpletle v naslednjih dneh v Ljubljani, najprej za zaprtimi vrati, nato pred slovensko javnostjo. Popoldne pa smo zaman čakali, kaj bo rekla občinska skupščina, obravnavi Te-lematike se je elegantno izognila, umaknila jo je z dnevnega reda.
V pričakovanju finala so nas torej potegnili za nos, toda čemu bi peščica časnikarjev delila užaljenost, saj to sodi v naš poklic. Potrpežljivo bomo zapisali: nadaljevanje prihodnjič. Veliko bolj resna stvar so dolgi
nosovi 4 tisoč članskega delovnega kolektiva Telematike, ki je morda spočetka z zanimanjem spremljal nadaljevanko in si obetal srečen konec, zdaj pa skrbi od nadaljevanja do nadaljevanja rastejo, plače pa obratno sorazmerno padajo. Delavci sami pri sebi nedvomno vedo, da je srečnih koncev pri nas vse manj, saj je denar sveta vladar, de-narci pa v naših mošnjičkih ne cingljajo več tako veselo kot nekoč, vse manj je cekinov, ki bi jih lahko širokogrudno delili.
Kolikor bolj se bliža konec, toliko bolj postaja jasno, da se bo zgodba razpletla v zadnjem nadaljevanju, ko utegnejo stvari postaviti tudi na glavo, saj je po hodnikih moč ujeti, da se Siemens še vedno zanima za Telematiko. Ujeti pa je seveda moč tudi najrazličnejše govorice, ki vse bolj krojijo Telematiki nenaklonjeno javno mnenje, kakor je denimo pripovedovanje, da strokovnjak v Telematiki v cvetličnih lončkih goji paradižnikove sadike, ker bojda v klimi, kakršno zahtevajo računalniki, odlično uspevajo. Če nima dela, je morda to res še najbolj pametno početje.
M. Volčjak
Kot kaže, živinorejskega štrajka ne bo
Po podražitvi doplačilo za nazaj
Kranj, 24. maja - Stanovsko politični organizaciji kmetov i— Slovenska kmečka zveza in Zveza slovenske kmečke mladine sta na ustanovnem zboru v Ljubljani napovedali vsesplošni slovenski živinorejski štrajk, če se odkupne cene živine ne bodo popravile do konca maja. Rok se nezadržno približuje, podražitve še ni bilo, štrajka pa, kot kaže, tudi ne bo treba organizirati, ker so mesarji po 16. maju začeli odkupovati živino po tako imenovanih »odprtih cenah« — govedo plačujejo po sedaj veljavni ceni, razliko do nove (višje) cene pa bodo doplačali za nazaj tedaj, ko bo znano, ko-
likšna bo podražitev. Kmetje so zaradi slabih izkušenj iz preteklosti tudi ob tokratnih obljubah precej previdni, pa vendarle: oskrba s svežim mesom se po 16. maju počasi izboljšuje, še vedno pa imajo prednost bolnice, šole, menze, domovi za ostarele... Le tisto, kar ostane, gre v mesnice in trgovine.
Ko poslušamo mesarje, se nam zdi, da se je neorganizirani živinorejski štrajk pravzaprav končal že 16. maja. Ker so kmetje zadrževali živino, so v škofjeloških Mesoizdelkih v kritičnih aprilskih in majskih tednih odkupili vsega trideset goved na teden, medtem ko so
Junija tekmovanje kovinarjev
Kranj, 16. maja - Tik pred republiškim in zveznim tekmovanjem kovinarjev, ki bo letos oboje v Mariboru, bodo tudi na Gorenjskem priredili svoje. 11. junija se bodo delavci vseh kovinarskih poklicev (letos tudi elektrikarji elektroniki) pomerili v veščini svojega poklica, manj obsežen pa bo tokrat teoretični del tekmovanja. Letos odpirajo vrata gorenjskim tekmovalcem tovarne Kibernetika, Železarna, Veriga, Iskra Železniki, Peko in kranjski KOP ter Šolski center Iskra. Delovnemu vzdušju bo dodano tudi nekaj kulturnega, saj bodo ta čas razstavljali likovniki, kulturniki pa bodo z nastopi popestrili tekmovalni spored.
Tekmovanje kovinarjev je edino, ki še ostaja v rokah sindikata, medtem ko v drugih strokah prevzemajo to opravilo delovne organizacije. Delavcev v tej stroki je tudi največ, pa je republiškemu odboru sindikata eletkro in kovinarske industrije poverjeno, da na ta način spodbuja delavsko tradicijo. Tekmovanje, zlasti še, ker ga organizirajo vsako leto, je tudi precejšnje finančno breme, tako da se ponuja razmislek, ali ga še kaže ohranjati v takšni obliki.     ^ ^
jih v normalnih razmerah 150 do 180. V jeseniški klavnici, kamor smo klicali v torek, so povedali, da dajo na trg le polovico običajnih količin govejega mesa. Hladilnica mesa na Trati je v norih časih neenakomerne 'ponudbe in povpraševanja odigrala pomembno vlogo in potrdila, da je bila naložba upravičena, vendar pa je treba reči, da zdaj tudi v njej ni večjih zalog in da je oskrba odvisna predvsem od odkupa.
In zakaj so kmetje po tihem štrajkali ali povedano lepše: zadrževali živino? Odkupna cena klavnega goveda je skupaj s premijo 1708 dinarjev za kilogram žive teže, izdatki prireje pa so bili aprila 3548 dinarjev. Razlika je torej 1760 dinarjev (pri litru mleka 135). Govedo se je po podatkih zavoda za statistiko v enem letu podražilo za 99 odstotkov, koruza v zrnju za 135, krmne mešanice za mlado pitano govedo za 161, gnojilo KAN za 155, traktorski akumulator za 186, veterinarske storitve za 138 odstotkov... Povprečni mesečni dohodek na zaposlenega v Sloveniji se je v enem letu povečal za 121 odstotkov, mleko % pa se je v trgovinah podražilo za 77 odstotkov, govedina s kostmi za 66, svinjina za 103, olje za 84, krompir za 162 odstotkov...
C. Zaplotnik
Spomenik slikarju Maksimu Sedeju
Žiri — Jutri, v soboto, ob 18. uri bodo pred osnovno šolo v Ži-reh odkrili spomenik slovenskemu slikarju Maksimu Sedeju (1909-1974). Na slovesnosti bo govoril pesnik Ciril Zlobec. Ob 19. uri pa bodo v galeriji DPD Svoboda odprli razstavo izbranih slikarjevih del.
Kranjsko kopališče odprto
Kranj, 26. maja - Zveza te lesnokulturnih organizacij Kranj obvešča ljubitelje plavanja in kopanja, da bo v nedeljo, 29. maja, kranjsko letno kopališče odprto tudi za kopalce. Odprto bo med 9. in 19. uro, sicer pa bo razpored enak kot pretekla leta.
VAŠ BUTIK
TURISTIČNIH
USLUG
KOMPAS
LETALIŠČE
BRNIK
TEL: 22-347
V®5SXS3c3SmGLAB 2. stran
NOVICE IN DOGODKI
Petek, 27. maja
19« ___
Z
JOŽE KOŠNJEK
NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR
1
Jeseni v Boh. Bistrici in Begunjah ne bo več celodnevne šole
Ene hlače niso vsem prav
V nedeljo se bo v Beogradu začela konferenca Zveze komunistov Jugoslavije z bistvenim ciljem: narediti red v svoji hiši, tako partijski kot državni, in se opredeliti do bistvenih vprašanj Jugoslavije. Na konferencah po republikah in pokrajinah je bilo veliko grmenja, veliko priseganja na nujnost drugačnega dela, veliko kritičnosti do sebe in drugih, skratka, zaznavna je bila želja po drugačnem življenju v državi in po drugačnem, boljšem delu partije, katere ugled je padel. Ne le dobro, nujno bi bilo, da bi bile vse te besede ponovljene tudi v Beogradu, brez olepšavanja. Vendar se zaradi preteklih izkušenj bojimo, da bo v Beogradu vse skupaj zvodenelo in da bomo ostali več ali manj tam, kjer smo: v besedah korajžni in zavezani drugačnemu delu, v dejanjih pa nemočni, tudi s figo v žepu, braniteljski pri zagovarjanju svojih stališč in pozicij ter gluhi za pobude in razmišljanja drugih.
Slovenska partija kritično in objektivno ocenjuje smisel konference Zveze komunistov Jugoslavije (nekateri vidijo v tej konferenci nadomestek za izredni kongres, ki so ga tudi terjali, vendar je konferenca samo metoda dela centralnega komiteja}. V jugoslovanskih razmerah, ko vsak vleče na svojo stran in ima svoj pogled na reševanje krize, bi bil že uspeh, če bi se konferenca poenotila, da mora biti k svetu obrnjeno gospodarstvo edini izhod iz gospodarskega kaosa. Hkrati s tem se mora demokratizirati tudi politično življenje v državi, sodobnejša, pod tem razumemo tudi demo-kratičnejša, pa mora postati tudi Zveza komunistov.
Teze za beograjsko konferenco so v gospodarskem delu naravnane v to smer, veliko manj svežega vetra pa je v besedilu o politiki in partiji. Socialna politika, na primer, nima povezave z gospodarsko politiko in pozablja, da večina ljudi, ki jih doleti ta usoda, noče biti socialni problem, ampak želi te okove čim prej zavreči. Zanemarjeno je varstvo okolja, pa klasične človečanske pravice in svoboščine ljudi, katerih uresničevanje bo vedno bolj odločujoče za ljudsko razpoloženje. SZDLje preveč videna kot stranka, ne pa organizacija, odprta za pluralizem interesov.
Kritike vredni so pogledi na razvoj in demokratizacijo partije. Politične težnje doma in še posebej po svetu neizpodbitno učijo, da je kakršnakoli federalizacija partije zgrešena, da vsem ne pristajajo enake hlače. V nasilni monolitnosti akcije in mišljenja se razblinja odgovornost partije ljudem v republikah in pokrajinah, delavskemu razredu. Prisila nikdar ni spodbujala ustvarjalnosti in samoiniciativnosti pri delu in mišljenju, prav tega pa v večjem delu Zveze komunistov Jugoslavije manjka. Partija suma ne ve vsega. Tudi učiti se bo morala, poslušati druge, kar ji nikakor ne bo pod čast. _
Deset let delovne skupnosti Alpe Jadran
Regionalno sodelovanje nima zahrbtnih nagibov
Ljubljana, 24. maja — Regionalno sodelovanje, v katerega je za zdaj najbolj vpeta Slovenija, pa tudi Hrvaška, v Jugoslaviji še vedno mnogi razumejo kot zahrbtne težnje po odcepitvi od Jugoslavije ali njeno delitev. Evropska stvarnost taka namigovanja nedvoumno zanika, saj je prav prihodnost varne Evrope grajena tudi na tovrstnem sodelovanju.
Delovna skupnost Alpe Jadran, ustanovljena tudi na pobudo Slovenije pred desetimi leti, združuje sedaj že 14 pokrajin, dežel in regij iz Avstrije, Italije, Madžarske in Jugoslavije (Slovenija in Hrvatska) ter Zvezne republike Nemčije. V tem mandatu je predsedujoča skupnosti Koroška in jne deželni glavar Leopold VVagner. Jeseni bo primopredaja predsedstva in vse kaže, da bo predsedujoča Ix)mbardija, ki je za zdaj še opazovalka, prihodnji teden pa utegne biti že članica delovne skupnosti.
Regionalizacija Evrope in regionalno sodelovanje se uveljavljata, brez pretenzij kaj spremeniti v političnem ali celo ozemeljskem zemljevidu Evrope Svet spoznava, da seje tako lažjepogovarjati in so težnje po regionalnem sodelovanju zelo žive med Cehi in Madžari, ki z dvema županijama že vstopajo v Alpe Jadran, pa tudi Sovjetski zvezi to ni več tuje. Samo na območju Alp delujejo tri skupnosti: delovna skupnost alpskih dežel (Arge Alp), delovna skupnost v zhodnoalpskega področja (Alpe Jadran) in delovna skupnost zahodnih Alp (Contrao) Dežela Koroška je že priprav da osnovno in za nove pobude odprto izjavo o sodelovanju delovnih skupnosti alpskega prostora. V teh skupnostih je bilo že marsikaj rešenega hitreje kot na ravni držav in vlad, najpogostejši problem pa so promet, varstvo okolja, energija, šport in podobno.
Proslavitev desetletnice delov ne skupnosti Alpe Jadran bo v petek m soboto v Had Klemkircheimu in bližnjem Millstattu na Koroškem. Tjakaj bodo prišli predsedniki vlad dežel, regij, republik in župauij, že včlanjenih v delovno skupnost ali opazovalcev. Napovedan je tudi prihod zunanjih ministov držav, iz katerih so članice skupnosti: Andreot-tija iz Italije, M neka iz Avstrije, (lenscherja iz /vezne republike Nemčije ter našega zveznega sekretarja za zunanje zadeve Budimirja I-on carja Predvideno je, da bo I.ombardija sprejeta v članstvo, prav tako pa naj bi bilo dogovorjeno podeljevanje vsakoletnih novinarskih nagrad Alpe Jadran Kot prva naj bi dobila nagrado Televizija Ljubljana za svoj prispevek k tovrstnemu sodelovanju v okviru delovne skupnosti. Nasploh bo tudi Slovenija skladno s svojimi možnostmi prispevala k proslav^ 10 letnice delovne skupnosti Alpe Jadran.
Regionalnemu sodelovanju in agresivnejši poti k Kvropi je dala podporo tudi slovenska skupščina, ki je v sredo obravnavala vlogo Slovenije v Zunanjepolitični dejavnosti Jugoslavije. Sest let ni bilo te problematik? na dnevnem redu skupščine, odslej pa naj bi bila vsako leto!
• i J Knšniek
'oMESGLAS
Ob 35 - letnici izhajanja je kolektiv liorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference s/1 >I Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje I .oke in Tržiča
Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana
Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direk tor,) Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volćjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (go renjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti). Lea Mencinger (kultura), Helena Jelovčan (izobraževanje, i/, šolskih klopi, Škofja Ix>ka), Cveto Za-plotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Sto-jan Saje (družbene organizacije in društva, SLO IN 1)S, ekologija), Danica Zavrl - Zlebir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Beiter (mladina, kultura), Franc Perdan in GorazH Sinik (fotografija), Igor Pokora (oblikovalne). Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje)
Naročnine za 1. polletje 15.000 din.
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 Tekoči račun pri SDK 51500    603    31999    Telefoni: direktor in glavni urednik 28 - 463, novinarji in odgovorna urednica 21 860 in 21 - 835, ekonomska propaganda 23 - 987, računovodstvo, naročnine 28 - 463, mali oglasi 27 960.
Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 -1/72.
Celodnevna šola na žrtveniku enakosti
Radovljica, 22. maja — Prvine celodnevne šole naj v 18 oddelkih matične šole Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici in štirih oddelkih podružnice radovljiške šole v Begunjah le ostanejo tudi naprej, samo cena zanje bo enaka kot v poldnevnih šolah, je bil izkupiček dokaj hitre petkove razprave članov sveta za vzgojo in izobraževanje pri predsedstvu radovljiške konference SZDL.
Hitre predvsem zato, ker je več ali manj že vse dogovorjeno. Oddelek celodnevne šole stane občinsko izobraževalno skupnost dobrih 41,2 milijona dinarjev, redni oddelek poldnevne šole 26,3 milijona dinarjev. In ker morajo Radovljičani zaradi oženja skupne porabe na eni strani, na drugi pa zaradi višjega (in dražjega) standarda v mestnih šolah po približni oceni letos privarčevati 700 milijonov dinarjev (samo za republiško osnovnošolsko solidarnost pa so dolžni prispevati 300 milijonov dinarjev) so se pač odločili za rez, ki je po mnenju večine najmanj boleč; ukinitve celodnevne šole. Dejanje so pospremili še z visokozvenečo politično parolo, češ naj imajo vsi šolarji čimbolj enake možnosti in pogoje za nabiranje znanja. Celodnevna šola je višji standard.
Ukinitev 22 oddelkov celodnevne šole v Bohinjski Bistrici in Begunjah bo izboraže-
valni skupnosti prinesla olajšanje za slabih 233 milijonov dinarjev, če pa bi odšteli še polnih pet oddelkov podaljšanega bivanja, ki naj bi bila skromna oddolžitev, bi bil prihranek približno 300 milijonov dinarjev (ponovimo: enako kot stane republiška solidarnost!).
Ekonomski vidik je očitno prevladal nad političnim in še bolj nad stroko, ki je ob začetkih racionalizacij na področju šolstva premalo prisotna (navsezadnje jemljemo svojim otrokom, bodočim delavcem, izobražencem). Zadnjo besedo o ukinitvi celodnevne šole bosta imeli skupščina izobraževalne skupnosti in občinska skupščina kot ustanoviteljica šola. Odločitev zatrdno ne bo drugačna, kot jo je v petek osvojil svet za vzgojo in izobraževanje. Še posebej zato, ker sta obe celodnevni obliki na podeželju in ker se zanju starši ne borijo. V Bohinjski
Bistrici so v anketi sicer dali prednost c& dnevni šoli pred poldnevno. zlasti na zredni stopnji, vendar pa je to tudi vse~[ 20. maja, kolikor je veljala javna razprav* se starši oziroma krajevne skupnosti sp»* niso odzvale. Iz izkušenj pa vemo, da tis* kar so ljudje osvojili, kar se je vraslo v0» lje in žele obdržati, tudi ostane, naj bo ce"8 še tako visoka.
V sami šoli v Bohinjski Bistrici, kjer f pred desetletjem z veliko zagnanostjo o» kovali novo šolo, so se odrekli postopni prehajanju na poldnevno obliko, saj )e . če že mora biti, najmanj boleč enkrat*' Doslej prostorsko utesnjeni bodo ^P*8^ bra lažje zadihali. Učiteljev jim ne bo ti* odpuščati, saj je zanje odslej veljala 24-ur" tedenska obveznost neposrednega P^^L škega dela z učenci, medtem ko za dnige^ lja 20-urna. S prilagoditivjo 20 uram se bod le nekoliko drugače organizirali. Vprašaji pa je, kako bodo rešili problem treh oay čnih tehničnih delavcev (od tega dveh kun ric). V Begunjah bodo presežke uravnal' okviru matične radovljiške občine.       . „
H. Jelove^
Zakon jamči pravice, denarja pa ne
Kranj, 23. maja — Kot že tolikokrat doslej je bilo tudi tokrat ob zaključnem računu občinske zdravstvene skupnosti med delegati največ besed izrečenih o nesmislih glede republiške solidarnosti. Kako bo zdravstvo poslovalo letos, ko so mu zvezni ukrepi do kraja privili pipe, pa je drug razlog za slabo voljo.
Lani je imelo kranjsko zdravstvo velike težave v poslovanju, z likvidnostjo, omejevanjem dovoljene porabe, refundiranjem sredstev delovnih organizacij z izgubo. Do konca leta ni bilo jasno, kakšen je končni izračun. Stroški, cene in potrebe po zdravstvenih storitvah so bile tolikšne, da so konec leta prinesle 1,82 milijarde izgub. Vzroki so v povečanju reševalnih prevozov, dializ, ortopedskih pripomočkov in cen v zdravstvenih ustanovah izven Gorenjske, čeprav se je hkrati zmanjšalo število oskrbnih dni v bolnišnicah zunaj regije. Posebno skokovito so zrasli stroški za solidarnost, kar za 218 odstotkov, medtem ko so bila
vsa sredstva za kranjsko zdravstvo višja za 129 odstotkov.
Zakoni ZIS in financiranje družbenih dejavnosti pa bodo letos še zaostrili poslovanje. Predpisano bo namreč, koliko sme
zdravstvo to leto porabiti, brez revalorizacije, ki je veljala prejšnja leta, pač pa v okviru napovedane inflacije. Po sedanjih izračunih ima zdravstvo do konca leta na voljo 120 odstotkov lanskih sredstev. Vanje je šteta tudi izguba, ki ob zaključnem ra-
' čunu ni prikazana kot izguba, temveč kot porabljena sredstva. Toliko denarja bo torej na voljo in nič več, razen če se bodo družbene dejavnosti v občini med sabo domenile za kake "poprav-
Kranj, 23. maja — Na obisku v kranjski delovni organizaciji IBI so se mudili predstavniki sindikatov iz azijskih dežel, ki se tu teden udeležujejo mednarodnega sindikalnega seminarja v Sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici. V sklop izobraževanja, ki se danes končuje, sodijo tudi obiski slovenskih delovnih organzacij. — Foto: G. Sinik
Ponovni klic prihodnji teden
Zbor združenega dela je bil nesklepčen
Jesenice, 26. maja - Zbor združenega tlela skupščine občine Jesenice bodo sklicali ponovno piihodnji teden, kajti v torek /bor zaradi nesklepčnosti ni zasedal. Kaj bo z zavarovanjem triglavskega ledenika?
/a torek, 24. maja, so bile sklicane seje vseh treh zborov skup seme občine Jesenice, na katerih naj bi obravnavali poročilo o pote ku javne razprave o osnutku amandmajev k ustavi v občini Jeseni ce, poročilo o uresničevanju srednjeročnega plana občine /a leto 1987, družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za samou pravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v Sloveniji v občini Jesenice v letu 1987. Razen tega so imeli na dnevnem redu tudi zaposlovanje in kadrovsko politiko, obravnavali naj bi analizo novozaposlenih delavcev iz drugih republik in pokrajin ter značilnosti zaposlovanja za letos. Pomenili naj bi se o poročilih po .taie milice sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, občinskega sodnika za prekrške, službe pravne pomoči, lokalne radijsko postaje, Triglavskega narodnega parka in kmetijsko zemljiške skupnosti Med drugim je obsežni dnevni red vseboval tudi dolgoročni program razvoja turizma v občini.
Medtem ko sta družbenopolitični zbor in zbor krajevnih skup nosti zasedala in veljavno sklepala, seje zbora združenega dela ni bi
10. kajti do sklepčnosti sta manjkala dva delegata. Sejo zbora zdru ženega dela bodo zato sklicali za prihodnji teden.
Na zboru krajevnih skupnosti so sprejeli večino poročil, potni sleke so imeli pri predlogu odloka o razglasitvi naravnih spomenikov na območju Triglavskega narodnega parka v občini Jesenice. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine je mnenja, da .<• varstveni režim za ledenike ne sme menjati Triglavski ledenik je edini večji ledenik v Jugoslaviji, strokovnjaki pa ugotuvljajo. da se njegov obseg stalno manjša - pred sto leti ga je bilo 4t5 hektarov, zdaj le še 34 hektarov. Niha zlasti spodnji del ledenika, zato so predlaga
11, da se v poletnih mesecih prepove smučanje na ledeniku, saj bi bi la tako prizadeta zgornja plast. Delegati zbora krajevnih skupnosti pa se s takim predlogom odloka niso strinjali.
.__ _D. Sedej
ke". Nov način financiranja pa zajame tudi plačevanje solidarnosti: medtem ko je do zdaj račun za plačilo solidarnosti, tako kot vsi drugi na SDK, čakal v vrsti, naj bi bil zdaj prvi poravnan.
Ravno slednje je med delegati vzbudilo največ vroče krvi. Ljudem ni prav, da morajo skopariti pri zdravstveni porabi v domači občini, medtem ko tam, kjer solidarnost prejemajo, razsipa-vajo.
Na solidarnost so se znova vrnili, ko so govorili o varčevalnem programu. Denarja v zdravstveni skupnosti je odločno premalo, da bi bili kos vsem nalogam iz zdravstvenega programa. Pravice pa ostajajo, saj tistega, kar je uporabnikom zajamčeno z zakono, ne gre krniti. Skoda, da je z denarjem prav
narobe: zakon ne le da 6a.^,i jamči, temveč ga s števila1'; ukrepi celo krati. Skupni rePj. bliski varčevalni program, 1° •.
Mg
bi*1
narekoval vsem enako stra jo varčevanja, je na repo'
spričo preglasovanja žal P0^ rel. Manjšna, torej občine, k'5^ Udarnost dajejo, se je tt\0f ukloniti večini, prejemnikom *j Udarnosti. Zato se mora kra^J sko zdravstvo znajti pač sat" Gorenjski zdravstveni centfi1"^, izdelal skupne (gorenjske) v čevalne ukrepe, ki so jih dele» ti sicer sprejeli, vendar ne Pr 0 lahkega srca. Razloga sta dv8\ enem je že bila beseda, drugje je le 4-odstoten prihranek, ki 8 prinašajo in še zdaleč ne t*10. L-rešiti finančne nepotešenosti f> renjske zdravstvene blagajn6',.
D. Z. Žleb"
Izvršni svet obsodil Tehnikovo sezonsko zaposlovanje
Sezonski delavci na 1 listi brezposelnih
Škofja Loka, 25.maja - Škofjeloške tovarne so ali zaposli" le 81 delavcev iz drugih republik. Največ, kar 39, so jih spreifc? li v Tehniku, kjer edini med gorenjskimi gradbenimi podjetj1 klasičnega tipa Zaposlujejo tudi sezonsko. Ob Tehnikovo s«" zonsko zaposlovanje se je škofjeloški izvršni svet spotaknil lani, na skupščini skupnosti za zaposlovanje so ga obsodi'1 tudi delegati iz nekaterih tovarn, včeraj pa je izvršni svet p**" novno potrkal na vest Tehnika.
S podjetniškega vidika je sezonsko zaposlovanje d°b[jj po dveh plateh. Ker se gradbena sezona konča novembra začne spet spomladi.delavci v "mrtvih" mesecih odpotujeod mov. V tem času niso na Tehnikovi plačilni listi, ampak p spisku skupnosti za zaposlovanje kot upravičenci do nodoin stil za čas brezposelnosti. Nadomestilo, ki se vsake tri valorizira, znaša po novem zakonu o zaposlovanju 60 j, tkov povprečnega osebnega dohodka delavca v zadnjih tre^ mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja (spodnja zgornja meja sta določeni).
Druga prednost sezonskega načina zaposlovanja pa J negativna selekcija Ce se delavec namreč ni obnesel, ga ' slednje leto v podjetju no |K>kličejo več   Tak delavec 1« -stane na spisku upr-avic Piicev do nadomestil za čas bre*F^
1111 CL  lil UU11CT- ■, r>      . ~
veČ. Tak delaven- 1«"*
selnosti največ dve leti, kar so običajno tudi /godi. saj s Jj. nost za zaposlovanje zanj zelo težko najde primerno zapo tev v neki drugi gorenjski organizaciji, v domačem krajUFJj zanjo sam niti ni zainteresiran, ker je nadomestilo lahko višje od nove plače. vjb
Ob koncu lanske gradbene sezone je -trinajst Tehniko se/unskih delavcev uveljavilo pravico do nadomestila za brezposelnosti. Zdaj se postopno vračajo. V SGP Tehnik v ^ vijo, da se sezonskemu zaposlovanju preprosto ne n'°,|av ogniti, ker je njihov način dela tak, da prek zime vseh de cev ne morejo zaposliti pod streho.
S trkanjem na moralo bo podjetniško miselnost u'\,\ prest reci Dokler bodo denar za nadomestila za čas brezp0"^ nosti združevali vsi delavci oziroma dokler cehe za sez° ^ zaposlovanje ne bo nosilo pri/ ideto podjetje ( Tehnik). nc najbolj poceni in preprost način za uruvnavanje zaposli
HJelovca"
ijbolj poce: bilance.
Mednarodni sindikalni seminar v Radovljici ^
sen), mišljenj in sU,"v,.^V^ nostih sindikata pn "T ^ ekonomskih in socialni" v
Radovljica. 24. maja - Svet Zveze sindikatov Ju goslavije je organizator mednarodnega sindikalnega seminar ja, ki od 16. maja poteka pri nas. Prvi del semin u |a \ Heogi adu je mimo, ta teden pa se je 17 slušateljev, predstavnikov azijskih de/.el, preselilo v Sindikalni izo l>r i/evalni center v Radovljico. Tema seminarja |e Kkonoinski m socialni razvoj in vloga smdi kata. namen pa izmenjava i/ku
Slušateljem so alnem razvoju ter socialni varnosti soo ■ „i
□elavcev pri llPru^Ktvi< g| „„dikata v vzpostJv ^
narodnega   ok<monisK   .j JF
(;„stj,.s««.biskahtiidi«JJ5^
venskih" delovnih j*l med njimi tudi kranj
Sk. m
Petek, 27. maja 1988
3. stran r>mmmsgmGLAS
Q Telematiki bodo odločali v Ljubljani, Kranjčani bodo na odločitve počakali
Na dan prihajajo osupljive skrivnosti
?rani» 25. maja — Kranjski izvršni svet je obravnaval sanacijski program Telematike, seja je bila vroča, pokazala je, da potrpljenje popušča na vseh koncih in krajih. Na dan prihajajo osupljive skrivnosti, kakšen je podatek, da Telematika dolguje Alcatelu 7 milijonov do-arjey, ta dolg pa Alcatel ponuja kot sovlaganje v naložbo. Kranjska skupščina pa se je vprašanjem, ki še nimajo odgovora, elegantno izognila, čeprav smo še na seji izvršnega ?veta slišali, da bo obravnavala sanacijski program Telematike, vendar le kot informacijo, to točko dnevnega reda umaknila.
Za razpravo na izvršnem svetu so napravili povzetek sanacijskega programa, ki sicer obsega 120 strani, malce drugačnega od Povzetka, ki so ga v Telematiki napravili za delegate občinske skupščine, ne pri številih, temveč pri sklepnih ugotovitvah, saj je bila izpuščena ultimativna zahteva Telematike po družbeni pomoči. Tudi dogajanje tik Pred sejo je napovedalo, da v Iskri končne °dločitve še niso padle, obravnavo sanacijskega programa Telematike so premaknili *a dobre pol ure, predsednik izvršnega sve-^ Pa je skočil na posvet k predsedniku obeske skupščine, ki se ga je udeležil tudi Prvi mož sozda Iskra.
Tako rekoč pričakovane so bile zatega-aelj uvodne besede Henrika Peternelja, Predsednika izvršnega sveta, ki je dejal, da Je sklepanje danes še preuranjeno, saj se
odo jutri zvečer (v četrtek, op.p.) začela v j-'JUbljani pogajanja, v začetku junija pa naj
1 Padle končne odločitve.
Končnih odločitev torej še ni, navkljub temu je Franc Fajmut iz Telematike po-SUmno razlagal, kakšen je najnovejši sana-Cljski program, navkljub temu, da je eden °d razpravljalcev že uvodoma rekel, da bi se 2aradi hipotez o finančni konstrukciji, trže-nJe kot ključno vprašanje pa je na hitro odpravljeno, pri glasovanju najraje vzdržal. Tane Fajmut je povedal bolj ali manj zna-£e stvari, ki smo jih že večkrat slišali, ob Koncu pa dejal, da očitki o tem, da so v Iskri Sami krivi, so in bodo. kar je Drecej tudi res.
Najdlje so se v razpravi zadržali ob finančni pomoči, ki naj bi rešila Telematiko. Denarni zalogaj je velik, saj takoj potrebuje 30 milijard dinarjev, v naslednjih treh letih pa za pokrivanje izgub še 100 milijard dinarjev. Zalogaj torej, ki je tudi za Slovenijo velik, ki pove, da je osrednji problem Telematike finančna ozdravitev. Problem, ki so ga v Telematiki doslej bolj ali manj spretno skrivali in v ospredju postavljali naložbo v Sistem 12. Naložba, ki je zdaj ocenjena na 41,9 milijard dinarjev, če ta ocena zaradi prelaganja iz meseca v mesec še velja, je torej bistveno manjši kup denarja, kot ga Telematika potrebuje za finančno ozdravitev.
Slišali pa smo tudi podatek, ki ga je bilo zadnje dni moč ujeti i:a hodnikih, Andrej Babic, ki se je udeležil seje izvršnega sveta, ga je obelodanil. Dejal je, da Telematika dolguje Alcatelu 7 milijonov dolarjev, ta dolg pa naj bi zdaj Alcatel ponujal kot sovlaganje v nalcžbo. Potemtakem gre res za goli tržni odnos.
Zelo kritičen je bil tudi Matjaž Burger,
ki je dejal, da novi sanacijski program ni nič novega in se vprašal, kaj pomeni nenehno odlaganje in čakanje in kakšna je pri tem tudi odgovornost izvršnega sveta. Čakamo, kdaj bo bolje, je dejal, na hodnikih pa zdaj slišimo, naj bi v Telematiko prišel Siemens, če je res tako, se bo moralo sedanje vodstvo Telematike posloviti brez slovesa.
Ob vseh teh vprašanjih je kranjski izvršni svet tako rekoč brez moči, saj kakor je
Izvršni svet je bil tokrat le ostrejši, zahteval je, da Telematika do 10. junija v sanacijskem programu opredeli odgovornost za nastalo stanje, kar doslej ni napravila, zakonski rok pa je potekel 29. aprila. Zahteval je, da v Telematiki do 10. junija na samoupravnih organih sprejmejo tudi sklep o presežkih delavcev, kar so obljubili na začetku maja, storili pa tega še niso.
dejal Henrik Peternelj, končne odločitve bodo padle v Ljubljani. Za ukrepe družbenega varstva, za kar je Telematika vsekakor zrela, če preberemo zakon, se v Kranju kot vse kaže nočejo odločiti sami, temveč v soglasju z republiškim izvršnim svetom, kar pomeni, da naj bi tako izbrali tudi morebitno novo vodstvo.
Če bodo odločitve o finančni ozdravitvi Telematike in o izbiri poslovnega partnerja, ki kot vse kaže vendarle še ni dokončno izbran, padle v Ljubljani oziroma v republiki, pa bi morali v Kranju odločneje zahtevati razreševanje presežkov delavcev v Telematiki, saj je to navsezadnje predvsem kranjski problem. Kako lagodno so se ga lotevali doslej, je nazorno pojasnil Franc Belčič, ki je dejal, da je skupnost za zaposlovanje nemočna, ker v Telematiki na samoupravnih organih še vedno niso sprejeli sklepa o presežkih delavcev, ki jih potem lahko preza-poslijo brez njihovega soglasja. Tako niso mogli ustreči Planiki, ki je želela zaposliti 17 delavcev, vse pa kaže, da bo v vodo padel tudi dogovor z blejskim turističnim gospodarstvom, ki je pripravljeno sprejeti delavce iz Telematike, vendar dolgo ne more več čakati, saj je sezona pred vrati.
M. Volčjak
^ed zgubarji poleg sezoncev še Veriga, Plamen in LIP
Elan je še povečal prednost
Radov|jjCa 24 maja _ cetrtle-rezultati radovljiškega go-
tni
.nuo.ijiancijo gospodarstva so še vedno boljši od gorenjskega povprečja, vendar ne več tako prepričljivo kot v preJšnjih obračunskih obdobjih.
Industrijska proizvodnja se zmanjšuje že od lanskega aprila aalJe in je bila v letošnjem pr-vem četrtletju v primerjavi z '^nskim manjša za 6,4 odstotka, levilo gostov in nočitev izkazu-
16
na rovaš lanske slabe zime
°bre rezultate, v resnici pa ne ^esega leta 1986. Zaposlovanje net>e V gospodarstvu umirilo, v Se^.0sP°darstvu pa je precej pre-kli S dovolJeno mejo — in to vi" .l^solucijski opredelitvi, da bori lnih deJavnostih letos ne dodatno zaposlovali.
urnulacija radovljiškega
gospodarstva se je realno zmanjšala: le osem delovnih oz. temeljnih organizacij (Kemična tovarna Podnart, Almira-tozd Bohinj, GG-tozd Bohinj, Pla-num-tozd Kobla, Alpetour-žični-ce Vogel, Elan, Špecerija-tozd Veleprodaja in HTP-tozd Igralnica) je namenilo za akumulacijo več kot petino dohodka, veliko število organizacij pa je ob četrtletju ostalo brez denarja za posodabljanje, širitve in druga vlaganja. Elan je še povečal prednost pred ostalimi: v lanskem prvem četrtletju je ustvaril 62 odstotkov vse akumulacije v radovljiški industriji, letos pa že 77.
Izgube so se povečale dvain-polkratno. Med zgubarji so letos poleg »sezoncev« (gostinsko-turi-
stičnih. gozdarskih in kmetijskih organizacij) še tri do nedavnega dokaj uspešne delovne organizacije — Veriga z več kot milijardo izgube, Plamen s 193 milijoni in LIP-ova tozda Filbo in Lesna predelava Podnart s 59 milijoni. Med gostinskimi organizacijami ima največ izgube hotel Toplice (603 milijone), sledita pa Kompas Bled (319 milijonov) in hotel Krim (239 milijonov). Vseh izgub v gospodarstvu je bilo za 3,2 milijarde dinarjev, med zgubarji je dvajset delovnih oz. temeljnih organizacij, število pa bi bilo še precej večje, če bi vse poravnale družbene obveznosti. V Verigi in Plamenu navajajo kot osnovni razlog za izgubo cenovno neskladje, vendar pa v radovljiškem izvršnem
svetu ocenjujejo, da samo višje cene ne bodo rešile teh organizacij in da bo treba razmišljati o programih, ki se bodo bolje prodajali in prinašali več zaslužka. V Verigi gre tudi za kadrovske probleme, za težave pri reorganizaciji.
Se najspodbudnejši so izvozni rezultati: prodaja na tuje se je povečala za tretjino, na Zahod še nekoliko bolj. Osebni dohodki so naraščali hitreje kot inflacija, kar pa je ob napovedanih ukrepih kaj slaba tolažba. Če se bo gospodarstvo hotelo uskladiti do polletja z »razvpitimi 139 odstotki«, bo moralo v povprečju znižati osebne dohodke za sedem odstotkov, v nekaterih organizacijah pa kajpak tudi precej več.
C. Zaplotnik
belov
na skupina ne bo več spremljala poslovanja Gorenjskega tiska
Novo vodstvo lahko samostojno vodi tovarno
Kranj 2^ „ Usku n mu*u — Kranjski izvršni svet je ocenil, da v Gorenjskem t>a |et(' vec Potrebna delovna skupina, ki so jo imenovali pred dve-'a8al n*1^' /Ut° *e ''ooru združenega dela občinske skupščine pred-edt»n'j?a* 1°.razreši. Novo vodstvo Gorenjskega tiska, v katerem je It OstaiiP^e''Sn^eKU,    toreJ sposobno samo razrešiti probl
'z KeiKVnu skuP'na (Nace P Sa£^!rne>Jk«. Vinko Pere
leme, ki so
'uvlin
ave in \rj*e' vlnko t'erčič iz °b*ine) J L f ^cič-Gorjanc z 6. ko „-     osnovuna 2. julija
8&VatJŽ,Se za ukrepe družbene citate; ni'S(,,)(il,,,lh Hainreč v n>b**l. gradi.
^ulta n niSO °dloč.li. Poslovni rS, ,   ■nJskl,K« Usku se ,.< 1 V '»tih lilltr, m MHt.i zelo
Jhj, voric/ "*'**"" so novo tiskar Medtern ° P" m blln enotno Sredi lan i? V Gorenjskem tisku tiskarnn ga k>tu P°Rnali novo rUi.da     pri,c,enH.r velja po.ula
preJ. kot naložbo uresničili celo
videnitniSOna<r,,,v"1'. spred
V°dstvo nTS,V' Nnvp ,l"h ^JUje  -   delovnu skupi,,,,
preostni„ ,anko s«rno razreši Skem til Probleme. V Gorenj gli oDt!L , namreč še niso dose VeimaTUn? Proizvodnje, teža korali n Fn trženiu. več pa bodo n«m i?nKapi:aviti tudi pri dodat-. V GorT*2?Vaniu *"P«»slcnih ^ dosl ?Jlkom tisku naj bi le-V»nihS? 90 °dstotkov načrto *>cije °?°/nskih učinkov inve-jlram« *lls««rna izvozni pro-^Ijše'tr*08^ pa ie predvsem
^'jse tr*   ■    f   je preavsem >Nltat iT]v- ki naJ bi POaUncni ?*totkn;    arnn »»'»Pravilo /a M, ^ern.^;    N(>va proizvod,,,, Pa naj bi bila polno izko-
riščena prihodnje leto, ko naj bi bil dosežen končni cilj naložbe: podvojitev proizvodnje ob 11 odstotnem povečanju zaposlenosti in znatnem izboljšanju kvalifi kacijske sestave, štirikratno povečanje izvoza na konvertibilno območje ob SO odstotnem pove čanju uvoza, doseženi dohodek in akumulacija pa naj bi M stvarno povečala za okrog 60 odstotkov.
Lani se je poslovni rezultat
I rorenjskega nska v primerjal I
/ dvema letoma popi ej /e i/bolj šal, k čemur )c ajeveda prispeva la nova tiskarna. Obseg proiz vodnje je bil večji za 19 odsto tkov, vendar pa 13 odstotkov manjši od načrtovanega. Tudi konvertibilni izvoz je bil za četrtino nižji od načrtovanega, vendar za 77 odstotkov večji kot leto poprej. Tudi načrtovani finančni kazalci niso bili doseženi, vendar pa je bil Gorenjski tisk uspešnejši od povprečja kranjskega gospodarstva. Poglavitni razlog nedoseganja načrta je bi lo pomanjkanje naročil, tudi na začetku letošnjega leta so jih imeli premalo, prodornejše trže nje je torej pogluvitna naloga
Gorenjskega tiska, zlasti, ker je prodaja na domačem trgu zaradi vse bolj zaostrene gospodarske krize vse težja.
Letošnji načrt narekuje, da v primerjavi z lanskim za 21 odstotkov povečajo obseg proizvodnje, s čimer bi lanski načrt povečali za 5 odstotkov. Na konvertibilno tržišče naj bi izvozili za 3,4 milijone dolarjev, kar je še enkrat toliko kot lani. Celotni prihodek naj bi realno povečali za 15 odstotkov, dohodek za 8 odstotkov in dohodek na delavca
za 4 odstotke. Ce jim bo uspelo uresničiti plan, bodo lahko polovico ustvarjene akumulacije namenili za poravnavo dolgov v zvezi z naložbo, polovico akumulacije pa jim bo ostalo za nadaljnji razvoj. Poudariti pa velja še, da so v Gorenjskem tisku na široko odprta vrata zaposlovanju strokovnjakov, saj bodo le z ustrezno strokovno usposobljenostjo v celoti izkoristili novo tehnologijo.
M. Volčjak
Mednarodni seminar o industrijski lastnini
Sodelovanje patentnih zavodov
Ljubljana, maja — 30. in 31. maja bo v Ljubljani potekal mednarodni seminar, na katerem bodo spregovorili in praktično prikazali sodobno poslovanje na področju patentov, modelov in blagovnih znamk.
Seminar prireja Regionalni center za patente Slovenije s sode-lovunjrm Zveznega zavoda za patente in Evropskega patentnega zaveda Udeleženci se bodo seznanili z oblikami in načini sodelovanja in povezovanja Jugoslavije z mednarodnimi organizacijami in posa-iih /nimi patentnimi zavodi. Posebno zanimiva bo predstavitev delovanja Kvropskega patentnega zavoda, ki prevzema vodilno vlogo v Evropi na področju Industrijske lastnine, predstavili informacijske, tržne, ekonomske in pravne značilnosti zaščite v evropatentu, kjer |e trenutno mogoča istočasna zaščita v 14 državah Evrope: ZR Nem-I i),, AvstrijT, flahji. SvfĆT Franciji, Španiji, V. Britaniji, Lichtenstei-nu, Luksemburgu, Nizozemski, Belgiji, Švedski, Danski in Grčiji.
Naložbena zaspanost
gorenjske industrije
Presežki delavcev postajajo cokla gorenjske industrije, ki ima tudi vsled tega vse manj denarja za naložbe.
Gorenjska industrija je naložbeno vse bolj zaspana, težko je reči, da nima idej in zamisli, toda marsikje naložbe prelagajo iz leta v leto in v letošnje je gorenjsko gospodarstvo stopilo le z 2,6 milijard dinarjev investicij.
Za naložbe gorenjske industrije je značilna predvsem usmerjenost v izvoz, v proizvodne programe in izdelke, s katerimi se je moč vključevati v zunanjetrgovinsko menjavo. Gre predvsem za izboljšanje tehnologije in kvalitete izdelkov, za nove generacije izdelkov, ki ostajajo v okvirih obstoječih proizvodnih programov. Skratka, za prenovo, ne pa za naložbe, ki bi bistveno spremenile sestavo gorenjske industrije.
Pri uresničevanju teh naložb se vse bolj zatika, saj vse bolj manjka denarja. Gorenjsko banko je izgradnja jeseniške jeklarne krepko osušila, pomagati si skuša z bančnimi konzorciji, ki so ga osnovali tudi za projekt Optima H v kranjski Savi, trenutno največjo naložbo, ki jo pripravljajo na Gorenjskem. Večina gorenjskih tovarn, ki namerava posodobiti tehnologijo in izboljšati kvaliteto izdelkov, seveda računa na uvoženo opremo. Kako težko jo je uvoziti, pove podatek z lanskega leta, ko je bilo na Gorenjskem uvožene le za 14,5 milijonov dolarjev opreme, kar je imelo v celotnem uvozu z Zahoda le 5 odstotni delež.
Zatika se torej pri devizah in dinarjih, pri slednjih tudi zategadelj, ker ima gorenjsko gospodarstvo za naložbe vse manj denarja, ker iz leta v leto pada delež dohodka, ki ga lahko namenja zanje. Deloma tudi zaradi tega, ker so na Gorenjskem vse bolj opazni presežki delavcev, o katerih se še pred dvema, tremi leti »ni smelo« govoriti, zdaj pa je padel zastor tudi pred tem tabujem. Problematika presežkov delavcev pa se toliko bolj zaostruje, ker naložbe v posodobitve tehnologij praviloma zahtevajo več strokovnjakov in manj delovnih rok. Krog je tako sklenjen.
Izhoda ne kaže iskati v gradnji novih velikih tovarn, saj je na Gorenjskem v industriji zaposlenih 64 odstotkov delavcev, če bi prišteli še proizvodno obrt (kakor to narede pri sosedih, kamor se radi oziramo zaradi primerjav), bi bil ta odstotek dosti višji. Rešitve je torej potrebno iskati v hitrejšem razvoju drugih dejavnosti, ki bi lažje posrkale presežke delavcev v industriji.
M. Volčjak
IZ C0SP0PARSKECA SVETA
Osebni dohodek vse nižji
Povprečni čisti osebni dohodek v Jugoslaviji je bil v letošnjih prvih treh mesecih 292.236 dinarjev. Tako je bil zaslužek nominalno večji za 146,8 odstotka, realno pa se je zmanjšal za 4,2 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani.
Po podatkih SDK Jugoslavije, smo imeli najvišji povprečni osebni dohodek Slovenci (452.903 dinarjev), najnižjega pa Makedonci (197.850 dinarjev).
V. S.
V DELOVNI HALJI
Igor Stare
to
Vsak bi rad delal v agenciji, toda...
Kranj, 24. maja — če kje, potem imajo te dni veliko dela v turističnih poslovalnicah. Tudi Igor Stare iz edine kranjske zasebne turistične agencije Odisej pravi, da dela najmanj štirinajst ur na dan, saj poleg skrbi za pripravo počitnic in potovanj veliko časa posveti tudi svojim načrtom za oživitev Kranja.
t  . .        . ^ V zadnjem času je moderno
^^fcjjjjr**^"*-^«^^^^^^ odpreti zasebno turistično po-jB^^^Hk slovalnico, saj v Sloveniji ra-
p stejo kot gobe po dežju. Kako
ste se znašli v Odiseju? »Pomembno se mi zdi predvsem to, da tisti, ki začenja na svoje, že veliko ve o turizmu in delu v tej dejavnosti, ter seveda, da ima turizem rad. Resnica je namreč, da bi vsak rad delal v turizmu, toda če v to dejavnost nisi zaljubljen, takšnega napora ne vzdržiš. Mi trije smo sami že kar prekaljeni turistični delavci, pa imamo vendar dosti dela. Predvsem zato, ker hočemo, da je vsak, ki pride v našo agencijo zadovoljen, da se mu resnično posvetimo, da mu ponudimo vse, za kar se zanima. Zanimivi hočemo biti za mlade in tudi za starejše, ponuditi vse, kar je v Jugoslaviji možno.«
Veliko obiskovalcev prihaja k vam ravno zaradi iskanja poceni počitnic, pa tudi zaradi številnih zanimivosti, ki jih ponujate?
»Počitnice organiziramo v povezavi z zasebniki, ki oddajajo sobe. Ker pa hočem, da naši gostje vedo, kam in v kakšne sobe gredo, sem si vse, ki jih prodajamo tudi ogledal. Tako lahko svetujemo, kaj je primerno za mlade, kaj je primerno za starejše, za družine z otroki. Tedenske počitnice preko naše agencije je mogoče preživeti že za nekaj več kot 13.000 din v Rovinju in Crikvenici, deset dnevni aranžmaji pa so v Makarski, Vodicah in Kaštelu že po 17.500 din. Poleg tega bomo v Makarski, kjer je največ sob, imeli tudi tako imenovani Odisejev klub, kjer bosta dva animatorja skrbela za zabavne in športne prireditve, šolo plavanja, vrtec. Za tiste, ki hočejo mir, pa je najbolj primerno počitnikovanje na otoku Veliki Iž pri Zadru, kjer je resnično mir in sama domača primorska hrana. Posebna atrakcija ie tudi najem iahte v Splitu« V agenciji pa ste sklenili, da nekaj naredite tudi za oživitev mesta za to, da razgibate Gorenjce.
»V petek pripravljamo prvo takšno prireditev «Utrip Kranja«, vsakih štirinajst dni bomo postavili pred gencijo oder in pripravili program, veliko načrtov pa imamo tudi za jesen, ko bomo ustanovili »Klub Odisej«. Morda je še malo prezgodaj, da razlagam o tem klubu, vendar pa je smisel takšnega dela v tem, da bi se približali delavcem, ki poleg dela in »fuša« rabijo tudi sprostitev. To naj bi organizirali s športno-rekreativnim klubom, preko katerega bi bilo moč igrati tenis, hoditi na izlete, kopanje, savnanje, piknike in podobno. Cene bi bile minimalne, saj je naš cilj predvsem združiti ljudi in razgibati Gorenjsko,« pravi Igor Stare iz Odiseja. V. Stanovnik
ureja MARIJA VOLČJAK
GLAS 4. stran
v spuiiun i i anu oarietu — Letos, ko je pravzaprav kongresno leto slovenskih gasilcev, mineva tudi šestdeset let od smrti Frana Bar-leta, velikega organizatorja slovenskih gasilcev in ustanovitelja bivše jugoslovanske gasilske zveze v Ljubljani. Doma je bil iz Cer-kelj na Gorenjskem in v ponedeljek, natanko ob obletnici njegove smrti v Ljubljani, so se njegovemu spominu pred domačijo v Cerkljah (ki žal ne kaže prave slike velikega in zaslužnega slovenskega moža za gasilstvo) poklonili predstavniki občinske gasilske zveze Kranj in Gasilskega društva Cerklje. V delegaciji, ki je položila venec na domačijo, so bili Franc Košnjek, poveljnik občinske gasilske zveze Kranj, Tone Ropret, predsednik komisije za zgodovino v občinski gasilski zvezi, Ivan Basaj, predsednik gasilskega društva Cerklje in Marjan Černivec, član komisije za zgodovino pri Gasilski zvezi Slovenije. Sicer pa gasilci v Cerkljah pripravljajo v spomin na 60-letnico smrti Frana Barleta 25. junija II. memo-rialno tekmovanje za gasilska društva, enote civilne zaščite in ekipe iz krajevnih skupnosti. — A. Ž.
Pobuda Ljubljanske banke
Ljudem, ki so pred leti v Ljubljanski banki dobili posojila, nižja od 50 tisoč dinarjev, so pred dnevi iz banke začeli pošiljati obvestila, da ta posojila lahko vrnejo v enkratnem znesku. Gre pravzaprav za pobudo, ki naj bi sprostila oziroma razbremenila delo na tovrstnih bančnih poslih, hkrati pa bi bil to tudi precejšen finančni prihranek. Že tako imenovani manipulativni stroški so namreč pogosto večji od rednega mesečnega obroka tovrstnih posojil.
Na zadnji seji odbora za stanovanjsko komunalno gospodarstvo Ljubljanske banke Temeljne banke Gorenjske Kranj minuli teden, ko je bila pravzaprav prva redna seja tega odbora v novi sestavi, so članom odbora pojasnili, da imajo občani na Gorenjskem okrog 14.000 tovrstnih posojil. S posebnim obvestilom bodo zdaj seznanili vse tovrstne vračevalce posojil. Pričakujejo, da ne bo posebnih zapletov, čeprav bo delo precej zahtevno; posebno še, ker niso redki primeri, da so posojilojemalci v zadnjih nekaj letih ali spremenili naslov ali pa tudi priimek. V banki zato računajo na razumevanje.
Pri tej akciji pa so se v banki tudi odločili, da je moč posojilo vrniti z vplačanim depozitom. Če pa je depozit večji od zneska posojila, ki ga je treba še odplačati, lahko z razliko občani plačajo tudi (morebitno) drugo posojilo. ^ Žalar
Klub planincev
Kranj - Planinsko društvo Kranj je v prostorih na Koroški cesti v Kranju uredilo klub planincev. Odprt bo redno ob četrtkih, od 18. do 22. ure. Članom društva bo v klubu na voljo najrazličnejša strokovna literatura. Razen tega pa so v klubu uredili tudi manjšo okrepčevalnico.
Živeti s sladkorno boleznijo
Medobčinsko društvo za boj proti sladkorni bolezni vabi vse sladkorne bolnike in svojce na letni občni zbor, ki bo v sredo, 1. junija, ob 17. uri v Zavodu za socialno medicino in higieno Gorenjske v Kranju. Na zboru bo tudi strokovno predavanje o dietni prehrani ljudi z diabetesom, predavala bo višja medicinska sestra Olga Cvetko. Ob tej priložnosti se boste lahko tudi včlanili, naročili časopis in kupili knjige Živeti s sladkorno boleznijo z več kot sto recepti.
Dobimo se konec tedna
Danes Utrip Kranja - Turistična agencija Odisej pripravlja danes (petek) popoldne in zvečer prireditev za Kranjčane in obiskovalce iz drugih krajev. Prireditev se bo začela ob 15. uri m z zanimivim programom trajala pozno v noč. — V. S.
Odkrili bodo nadomestni spomenik — Krajevna organizacija ZZB NOV in družbenopolitične organizacije Vogelj pripravljajo v nedeljo svečanost ob odkritju nadomestnega spomenika padlima borcema. Svojce in domačine vabijo, da se zberejo pred Domom vaščanov v Vogljah ob 9.45. — A. Z.
Velika razstava psov — Jutri m v nedeljo bo na prireditvenem prostoru Gorenjskega sejma v Kranju velika mednarodna razstava psov vseh pasem. Obakrat se bo prireditev začela ob 9. in bo trajala do 17. ure. Ob 13. uri (oba dneva) pa bo prireditelj — Kinološko društvo Naklo poskrbel tudi za nastop šolanih psov. — A. 2.
Dan šmarnic na Slajki — Turistično društvo Slajka Ilotavlje bo v nedeljo priredilo že 16. tradicionalni dan šmarnic na Slajki. Prireditev, na kateri bodo izbrali tudi miss šmarnu-, se bo začela ob 13. uri. Igral bo ansambel Sora, člani društva pa bodo skrbeli za postrežbo. Na Slajko lahko pridete z avtomobilom iz Hotavelj, lepe pa so tudi peš poti. — lb
Občni zbor turističnega društva Bled — Jutri, olj 17 uri bo v Kazini občni zbor turističnega društva. Ocenili bodo delo, sprejeli program in podelili več priznanj. — V. S.
Turistično gostinski dan — V osnovni šoli Kokrškega odreda v Križah bodo učenci gostinskega krožka jutri pripravili tradicionalni tunstičnogostinski dan, na katerem bodo sodelovali tudi učenci iz pobratene občine Zaječar. Prireditev, pod pokroviteljstvom Živila-tozd Gostinstvo, se bo začela ob 10. uri. — V S
l
DOPISNIKI SPOROČAJO
Jubilej gasilcev v Bitnjah
Ivan Petrič pa sporoča, da se gasilci v Bitnjah skrbno pripra vljajo na proslavitev letošnje 60-letnice obstoja in uspešnega delovanja. Društvo je bilo ustanovljeno konec februarja 1928 in je že na začetku združevalo 74 krajanov iz Zgornjega, Srednjega in Spodnjega Bitnja. V šestdesetih letih so se nekajkrat uspešno izkazali.
Ribiška družina Tržič
Ribiška družina Tržič, ki ima okrog 250 članov, resno opozarja na onesnaženost voda. Letos spomladi so organizirali več očiščevalnih akcij ob obrežjih voda. Vsak član je opravil najmanj pet delovnih ur. Sicer pa so ribiči pozimi delali tudi v ribogojnicah in na ta način poskrbeli tudi za vlaganje rib v vode, s katerimi upravljajo. Vsako leto namreč vložijo okrog 1200 kilogramov konzumne ša-renke za lov in 12 tisoč mladic, ki jih vzgojijo v svojih gojitvenih potokih.
ureja ANDREJ ŽALAH
Petek. 27. maja
Občinska cestno komunalna skupnost Škof j a Loka
Programi so, če bo le denar
Škofja Loka, 26. maja — Kljub optimistično opredeljenim in sprejetim programom in še bolj, lahko bi rekli, smelo zastavljenim ciljem, so z rezultati tako cestne kot komunalne dejavnosti v občinski cestno komunalni skupnosti v škofjeloški občini lahko več kot zadovoljni. Takšna je bila tudi ocena na skupščini občinske cestno komunalne skupnosti konec aprila, ko so delegati v obeh zborih sprejemali program za letos. Lahko bi rekli, da je tudi letošnji program zastavljen optimistično in v skladu s srednjeročnim načrtom, vendar je bojazen, ali ga bo moč tudi uresničiti, letos precej večja kot lani. Razlogov, da bi se uresničitve zavlekle zaradi neizdelanih načrtov oziroma dokumentacije pravzaprav ni. Zatakne se lahko, če ne bo denarja.
Miha Bizjak
»Čeprav smo se tudi lani otepali težav zaradi pomanjkanja denarja, smo pravzaprav z uresničitvijo sprejetega programa lahko kar zadovoljni,« ugotavlja organizator SIS materialne proizvodnje oziroma delavec v skupni strokovni službi SIS Miha Bizjak. »Značilna za celotno ob-
čino, izjema je le mestno območje, je velika volja in pripravljenost oziroma soudeležba v denarju in prostovoljnem delu za uresničitev programov v krajevnih skupnostih. Niso redki primeri, ko so krajani poleg prostovoljnega dela prispevali tudi 50 do 100 starih milijonov (in celo več).«
Pri regionalnih cestah so bila večja dela na odsekih Trebija-Žiri, pripravljalna na cesti Sovodenj-občinska meja-Kladje. Pripravljali pa so se dokumentacija in načrti za odseke Lipnica-Stari dvor-Novi svet, Škofja Loka-Podlubnik-Praprotno in še nekatere druge. Na lokalnih cestah pa velja še posebej omeniti Puštal, kjer so bila dela končana pred dnevi, Lipan-Tesnar, Selca-Lajša, Davški most-Tajnetova žaga in odsek žaga-Potok, pa Podobeno-Polenškovo brdo, Vol-ča-Lom in odvodnjavanje v Hosti in Goste-čah. Iz programa komunalne dejavnosti pa so bile obnovljene tudi nekatere krajevne ceste, kot so Martinj vrh, Selca-Golica in Selca-Topolje, Zaprevalj, Podgrivar-Vrhov-čev mlin v KS Davča, Drnvškov mlin-Vin-harje in Fužine-Kladje v KS Trebija.
»V komunalni dejavnosti je bilo precej naporov na področju varovanja okolja. Nabavili smo zabojnike za odvoz odpadkov in med prvimi na Gorenjskem posebne posode za steklene odpadke. Precej je bilo nareje-
nega pri pripravah za oskrbo s pitno vodo in tudi Alpetourov tozd Potniški promet je z uvedbo nekaterih novih linij v Poljanski in Selški dolini poskrbel za boljšo prometno povezanost.«
»Podobno kot lani je bilo tudi letos pri sprejemanju načrtov in programov predvsem poudarjeno: če bo denar. Izkazalo se je, da sta marsikje potem zmagala ob razpoložljivem denarju (ki ga ni bilo na pretek) predvsem izredna volja za delo in dodatno prispevanje. Kako pa kaže letos?«
»Prav nič drugače, da ne rečem celo slabše kot lani. Se vedno ne vemo, kje pravzaprav smo, kar zadeva sofinanciranje regionalnih cest, pri čemer pa se letos srečujemo s precej večjimi poškodbami na cestah nasploh. Mislim, da bomo morali naj-
1800 metrov ceste je bilo razširjene in asfaltirane lani na odseku Davški most-Tajnetova žaga. Pri uresničitvi tega dela programa je sodelovala krajevna skupnost Železniki, pomagali pa so tudi vojaki...
Med zahtevnejšimi deli iz lanskega P1*0^ ma je bila vsekakor obnova v Puštala-obsežnih zemeljskih delih, izgradnji op* nih zidov, obnovi kanalizacije, vodovod* telefona so pred dnevi položili še asfalt-
prej zagotoviti denar, da bomo ceste s. kolikor toliko usposobili. Za zdaj sla^°A0 že, da bo Skupnost za ceste Slovenije lah* sama kos temu zalogaju. Pod vprašajeia F so tudi ostale dogovorjene obveznosti) katere se zbira denar v združenem a* Bojim se, da se bo na podlagi sprejet« aneksa na zadnji skupščini o delnem V° čanju stopnje za vzdrževanje infrastruk^ nih objektov družbenih dejavnosti ti* odpovedati marsikje kakšnemu metru v falta.« . e
Kar zadeva regionalne in tudi '°ka*j. ceste je ta trenutek uresničitev progr*^. (zaradi položaja Skupnosti za ceste Sl°v*\j je in deleža iz bencinskega dinarja) r\ vprašajem. Pri krajevnih cestah pa D°.s\j. veliko odvisno od volje, pripravljenosti 0 roma moči v krajevnih skupnostih. Vse ^ lje s cestnega pa tudi s področja komu*1^ nih dejavnosti so v glavnem v prograr^„ upoštevani  in nekatere tudi prednOS opredeljene. Vendar pa je domala P°vS5e predvidena dvotretjinska soudeležba, Kl ^ je do zdaj kljub dokaj težkim pogoje^1 razmeram še vedno izkazala za učinkov1 Velja pa predvsem poudariti, da bo morda kakšno cesto tudi spustiti in deI1 zanjo porabiti za vzdrževanje.       ^ %g\&
Godba na pihala DPD Svoboda Lesce
Dvakrat na teden in vsako nedeljo
I^esce, maja — Že več kot trideset let v krajevni skupnosti I^esce ali bližnji okolici tako rekoč ni pomembnejše prireditve, svečanosti, proslave, da ne bi nastopili tudi leski godbeniki. Pravijo, da dobro sodelujejo tudi s sosedi v Gorjah in na Jesenicah. Posebno z godbeniki iz Gorij, če tako nanese, se na prireditvah tudi izmenjajo.
Srečanje in pogovor s predsednikom izvršnega odbora godbe na pihala DPD Svoboda Lesce pa je pravzaprav nastal po naključju. Ko so v Otočah pred prvim majem odpirali most čez Savo in smo z dogodka tudi po ročali, je tiskarski škrat v poročilu, kdo vse je sodeloval v programu, spustil godbenike iz Lesc. Pa vendar so bili prav oni tisti, ki so takrat še posebej prispevali k svečanemu trenutku in razpoloženju.
»Pravzaprav je naš letni koledar različnih nastopov precej natrpan,« ugotavlja predsednik izvršnega odbora Jože Avsenik, ki je v godbi pri skupini tolkal. »Takole 50 do 00 nastopov imamo vsako leto, in 25 let sem že pri godbi. Zato menim, da se, kar zadeva preživetja bolj in manj ugodnih obdobij za pihalne orkestre, prav nič ne razlikujemo od drugih. Pred tremi leti smo na primer praznovali tridesetletnico in tudi danes nam volje in veselja za delo, za nastope, za vaje ne manjka.«
Poleg 50 do 80 nastopov vsako leto se 38-članski kolektiv leske godbe sestane približno še stokrat na leto na vajah. V družbe nem centru, kjer so tudi prostori krajevne skupnosti, imajo vaje redno vsak četrtek in nedeljo. Glasbena soba v centru je polna njihovih priznanj, zahval, ki po-
trjujejo uspešne obiske, nastope, dolgoletna sodelovanja in pobratenja.
»Trenutno so štirje člani pri vojakih, sicer pa je sestav predvsem moški. Imamo le eno god-benico; Darjo Korošec iz Lesc, flavtistko. Čeprav finančno bolj životarimo kot ne, nikomur ni težko hoditi na vaje. Vse priznanje pa vsekakor velja dirigentu Branku Lacko iz Radovljice. Skupaj z njim smo doživeli vse uspehe in najtežje čase. Pripravlja nam repertoar in če pri kakšnem inštrumentu kuj za-škriplje, ga tudi popravi.« Sicer pa leškim godbenikom, ki so iz Lesc in sosednjih krajev, radi priskočijo na pomoč tudi delovne organizacije v krajevni skupnosti. Še posebno dobro sodelujejo s turističnim društvom, z Verigo in z Murko.
»Letos nuj bi bili prireditelji skupnega nastopa pihalnih orkestrov slovenskih železarjev. Upamo, da srečanje bo, čeprav se nam je koledar malce podrl. Največja želja vseh pa je, da bo godba ostala še naprej. Razmisliti pa bomo morali tudi o novih oblekah in inštrumentih.«
A. Žalar
Zapiranje cest v Cirčah
Čirče pri Kranju, maja — Nezadovoljstvo zaradi cest v krajevni skupnosti Čirče, ki je ena najmlajših krajevnih skupnosti v kranjski občini, traja že nekaj let. Pravzaprav gre za značilen primer nereda, ki nenehno, ob določenih priložnostih pa še malo bolj, razgreje prebivalce.
Tako je bilo tudi sredi minulega tedna, ko so stanovalci dela Smledniške ceste zaradi vznemirjanja in povečanega prometa do gostinskega lokala oziroma športnega igrišča (balinišča) na sestanku v krajevni skupnosti zahtevali, da se ta cesta, ki naj bi bila opredeljena kot peš pot, zapre za motorni promet.
Na hitro bi morda lahko kdo ocenil, da gre za namišljen spor, pretirano negodovanje ali celo za zavist. Vendar, kot je na sestanku poudaril bivši predsed-nik sveta krajevne skupnosti, je V Cirčah glede cest prava katastrofa. V njej pa so se znašli zaradi prepočasnega reševanja urbanističnih zadev. Že nekaj let se pripravlja zazidalni načrt, ki naj bi razrešil to vprašanje. Odlašanje pa omogoča neverjet ne m samoiniciativno pOsege (kakor 16 pač komu zdi), pri ro
mer pa so v krajevni skupnosti predvsem svet in organi nemoči.
Čeprav so se na precej razgretem sestanku načelno sporazu meh, da Spornega dela Smledniške ceste (nanj je vezanih 14 hiš) ne bi zaprli, marveč po njem uredili enosmerni promet in omejili hitrost na 40 kilometrov ter obratovalni ras gostinskega
sred'
ilfl1
lokala tako, kot določa odkik * javnem redu in miru, proble prav gotovo ne bo rešen in ne pomiril nezadovoljnih k1-aJan?nj dokler ne bo sprejet zazidal načrt.
Po skupnem sestanku minulega   tedna   z ogroženi krajani ob delu Smledniške ste pa se je v začetku tega lc 0. sestal tudi svet krajevne skar. nosti. .Sklenil je, če bo ostal'1 ^jj denarja, da položijo asfalt W na preostalem delu ceste do k^ žišča proti igrišču in da naj *e^{, zboru krajanov odloči, ali v a|j i ah potrebujejo nočni loka' Q ne. Kar pa zadeva samovOjL-zaporo ceste na koncu baliO' ■ bo krajevna skupnost vložil* P javo in zahtevo za odstranite^'.
a. 2al
Telefonija in kabelska TV v Stražišču
Skupščina razpisala referendum
Stražišče, 20. maja — Skupščina krajevne skupnosti Stražišče je na zasedanju v torek zvečer na predlog finančne komisije gradbenega odbora in skupnega sestunka predsedstva krajevne konference Socialistične zveze, sveta krajevne skupnosti in grudbenega odbora, sklenila, da za uresničitev načrtovane akcije o izgradnji telefonije in kabelske televizije na območju krajevne skupnosti razpiše referendum o krajevnem samoprispevku. Sklep o razpisu referenduma bo objavljen konec meseca v Uradnem vestniku Gorenjske, odločali (glasovali) pa se bodo prebivalci krajevne skupnosti za predlagani samoprispevek v nedeljo, 19. junija.
Po že več kot 480 podpisanih pogodbah ^ teresenti za telefon v krajevni skupnosti >^ ^ precejšnjem zanimanju tistih, ki teleio j, imajo (in tudi drugih) za kabelsko televizij ^ dosedanjih temeljnih pripravah na tt^tl./j,ji*' legati skupščine tudi niso imeli posebne še najmanj takšno, da bi akcijo morda us ^ g$. Zato so sklenili, naj se na referendumu stj moprispevku odloči, ali so v krajevni skup> prihodnji dve leti pripravljeni prispeva« V" odstotka za skupen in celovit program- M
Skupščina pa je tudi potrdila Pred ^ icr»' morebitni dodatni interesenti za t*|*J??jl §e & jevni skupnosti lahko sklenejo pogodb ^ 19. junija.
f^ek, 27. maja 198R
/KULTURA
5. stran
Center interesnih dejavnosti mladih iz Ljubljane
DRUGAČNA GODBA
Pred kratkim je koordinacijo programov v ljubljanskem Centru interesnih dejavnosti mladih prevzel iz rok Zorana Pistotnika Jure Potokar. To je dokaj svojevrstni klub, ki je z včerajšnjim dnem pričel s prireditvijo »Druga godba« — izborom drugačnih, glasbeno-koncertnih predstav, ki po svoji vsebini v marsičem pomenijo jugoslovansko enkratnost.
Jure, center interesnih dejavnosti mladih Ljubljane (CIDM) * kljub nekaterim odmevnim ^cijam po svoje dokaj težko Prepoznava institucija vsaj za tfste izven republiškega središ-
"Težko je reči, kaj CIDM prav-^prav je, njegov status namreč j* vedno ni povsem opredeljen. MKZSMS in UK ZSMS sta ime-a kot ustanovitelja predvsem ^'io izpolnjevati različne kul-pfie interese mladih, ki so ve-*ani na prireditve v K 4 (Kersnike 4-stavbe, kjer ob ostalih Prostorih domujejo pisarne ^DM-a, ŠKUC-FORUMA- Tri-Ur*e... op.p.) in obenem popestriti siceršnjo tovrstno ponudbo "a ravni celega mesta. V tem ča-^ so se ravno intenzivirali po-sovori z ustanoviteljema, kar /fl bi doprineslo h končnemu [citatu - jasno opredeljenih a2rnerjih. Tako smo trenutno ekako vpeti v celoten zapleten lstem politike, radi pa bi seve-a osamosvojitev, samo za pri-/^er-niti svojega žiro računa nihamo... dočim smo, kar je po-*ebno poudariti, programsko TOvsem samostojni."
[..Tujemu predhodniku je v ve-meri uspelo skozi posame-Je Projekte vdihniti CIDM-u ^osvojo javno podobo. Če, re-J»H> poenostavljeno,
MUZSIKAS- skupina madžarske ljudske glasbe, ki je po oceni našega sogovornika Jureta Potokarja še posebej vredna ogleda.
vala 8lasba
ŠKUC
čuje ročk, je CIDM označe-
etnična, improvizirana
^Mislim, da se bomo vsaj del-se vedno držali predhodnega pri^ramskega izhodišča. Želimo tirjpruvlJati koncerte klubskega Prir' jf^' Poudarek bodo dobile etnici,1 ki bodo Predstav,Ja,e žel vn° ^'asDO posameznih de-H( ' Se "sto, kar ima svoje kore-Skrat,v Pravi ljudski glasbi, dlKa skušali  bomo pripra-
vljati tisto, česar pri nas ni - drugačno glasbo."
Če za kratek čas preskočiva aktualne dogodke v Križankah, kako je s plani v jesenskem času?
"Že nekaj časa imamo vzpostavljene stike s posameznimi glasbeniki svetovnega formata (npr. Workman), ki so pripravljeni pripeljati s seboj v Jugoslavijo zanimive glasbene sestave. Vendar ob tem vedno znova trčijo ob velikokrat nerešljiv problem - nezmožnost zagotovitve ustrezne koncertne dvorane. Včasih sicer poskušamo reševati s Cankarjevim domom, ki nam gre v tem pogledu na roke, vendar tudi tam ni vedno prosto. Že letos smo hoteli Drugo godbo ra-
Kadio študent, Glasbena mladina Slovenije in Škuc-Forum ob CIDM-u v okviru Druge godbe '88 posebej opozarjajo na "velika" koncerta: Susu Bilibi (Togo) in Vitamin X (Gana) danes, 27, maja, ob 20.30, v Križankah ter Mačka B & Robotiks (VB/Ja-majka) v nedeljo, 5. junija.
zen velikih koncertov izpeljati v spodnjih prostorih K 4, ti pa še niso preurejeni."
Kaj pa agencijsko delovanje, recimo tudi na Gorenjskem?
"Do sedaj smo uspeli najti skupen jezik edino na novogori-
škem koncu, drugje gre težje, ni prave resnosti in verjetno tudi pravih pogojev. Vedno znova poskušamo tudi izven republike v Zagrebu, Beogradu, vendar ugotavljamo, da etno, improvizirana... glasbena scena pri njih še ni zaživela."
Osrednja slovenska in v določenem smislu tudi jugoslovanska prireditev je te dni vsekakor pravkar potekajoča Druga godba. Kakšno je njeno ozadje?
"Okrog polovice potrebnega denarja bosta prispevali ljubljanska in republiška kulturna skupnost, kjer je prireditev uvrščena v redni letni program. Predvidoma bodo celotni stroški znašali okrog sedem starih milijard. Ob tem je potrebno reči, da ne gre za širjenje programa, pač pa so močno narasli osnovni stroški - predvsem propaganda. V organizaciji smo naleteli na veliko razumevanje nekaterih slovenskih delovnih organizacij, ZSMS-ja, uredništva Mladine in Radia glas Ljubljane. Po že ustaljeni praksi se vsako leto povežemo z enim od tujih kultur-no-informacijskih centrov, letos nam je v veliko pomoč takšen center Zvezne republike Nemčije s sedežem v Zagrebu.
Ostalo potrebno polovico denarja bi morali dobiti z vstopnino, ki se giblje od 3.000 do 10.000 dinarjev. Na obeh "velikih" koncertih pričakujemo okrog 1000 obiskovalcev, na ostalih prireditvah seveda ustrezno manj."
Za konec?
"Vsekakor bi moral reči, da smo hvaležni mnogim posameznikom, ki so s svojim entuziaz-mom in minimalnimi honorarji prispevali, da se bo tudi letošnja Druga godba, upam, uspešno in po programu odvijala, kar pa bo seveda v končni stopnji pomenilo utrditev nadaljnjega dela CIDM-a."
Vine Bešter
Naše razmišljanje
SRAMOTA
L... e bi stvari malce poenostavili, bi lahko zapisali lestvico ^ turnih sramot gorenjske metropole. Njena podlestvica, ki st v^ebovala (ne)namembnost in (ne)urejenost posameznih slon i em-ga od svojih sicer mnogih obrazov lahko videla v «aečem vrstnem redu: 1. Kieselstein, 2. Delavski dom in 3. ^adinski kulturni center.
Sv* .^magovalec" po informacijah pristojnih počasi le dobiva pr J<> končno podobo. V rednem obratovanju so že dlje časa vat.S( ' kJer uradujejo ZKO-jevci in Zavod za spomeniško ta l;Vo' delavnice, ateljeji in obe mali dvoranici. Ureditev vr
tem
jer .še vedno ni povsem jasen njegov končni izgled in s
seveda funkcionalnost, pa je tako ali tako tik pred zdajci.
ki^ . ^ tretjo uvrščenem prav tako ni treba izgubljati veli-tem sai M> ideja se papirja ni dobro prijela, kje se po-
se v debate vseh (ne)odgovornih vsi načrti, pomisleki...
fettenri \av8^' dom. Cvet in ponos kulturne ponudbe - nekdaj kj v« • u ^radba, ki trdovratno kljubuje generacijam tistih, ka; yJ hodijo in tistih, ki hi vanj zeleh zahajati pa nimajo po Predv kontekstu bi v njegovi (novi) vsebini radi videli
ure; Sern dve reči - akustično koncertno dvorano in moderno 8fOdbi° matitno knjižnico Vseh teh mogočih in nemogočih iTedate okro^ nezmožnosti zagotovitve ustreznih finančnih hiti , <V in Vsega balasta, ki sodi zraven bi vendarle moralo 11 že enkrat konec.
šho v!f MJ<> vrst'ct-. čeravno nekatere zapisane hudomu-Že i'e/ JUJ° kot poskus javnega protesta proti vsem tistim, ki resrjj/* prodaJajo frazo "ni denarja" in spreobračajo začetek KlecJ! n<KU ''''sevanja preureditve Delavskega doma v nedo
Vine Bešter
Seja kulturne skupnosti Kranj
RAZPRAVE BREZ UČINKA
Kranj, 23.maja - Za razlike od preteklih skupščin smo bili tokrat priča angažiranim razpravam, ki so imele poudarek na finančnih sredstvih in novih investicijah.
Za uvodno razburjenje je poskrbel direktor Prešernovega gledališča, ki je v svojem pismu - pripombi na objavljeno poročilo o njihovem delu v preteklem letu v "Kranjčanu" - zapisal, da se tako prirejeni obliki njihovega poročila javno odpovedujejo.
Predstavnik strokovnih služb kranjskih SlS-ov je ob predstavitvi finančnega poročila za loto 1987 in programa za letošnje leto, na koncu grenko pristavil, da gre verjetno glede na pogajanja z mednarodnim denarnim fondom m iz tega izhajajoče poteze ZlS-a za najkrajše veljavni plan, ki bo v veliki verjetnosti svoje spremembe doživel že čez mesec dni na morebitni izredni skupščini, kot je kasneje delegate seznanila Alen-ku Hobič.
Dvorana je posebno vzvalovala, ko je bilo prebrano pisno vprašanje izvršnega odbora ZKO Kranj, dodatno podkrepljeno z mislimi Jožeta Ahučiču in Frančiške IMausur, vse besede pa 80 bile namenjene potrebi po kvalitetni koneertm dvorani v Kranju. Vse kar so prisotni dobili v tolažbo, je bil stavek, da pač ni denarja, najprej je potrebno do konca urediti Kieselstein, takoj potem se bodo lotili prenove Delavskega doma in \ njem še posebno koncertno dvorane.
Čeprav so bili tokrat priča burnejšim razpravam, posebno razmišljanjem Zvoneta Gantarja i/. Stražišča, vseeno na neki način tudi ta skupščina potrjuje, da kultura vedno znova izgublja dnevno bitko za svoj obstoj. Mogoče gre del tega iskati prav v razmišljanjih odgovornih v SIS il/zaradi premalo denarja v kulturi ne bo nihče umrl. zaradi prema-lO denarja v zdravstvu pa". Vsekakor, vzeto seveda na krajši rok, o malo daljši prihodnosti pa pri nas tako že dolgo nihče več ne razmišlja. Tisti znani rek "kultura je samo poraba" še predobro poznajo prav tisti, ki imajo v rokah tako škarje kot platno. .Je mar nekomu v interesu, da slovenski narod počasi, a zanesljivo izgublja svojo osnovno razpoznavnost?
V. Bešter
PIONIRSKO TEKMOVANJE V FOTOGRAFIRANJU
i Mojst
C*ni občinu," Minul° so°oto je bilo v Moj Cfir«nii   k? P>onirsko tekmovanje v fo-Wettl ekirT;      tekmovanju je sodelovulo H8* tekrL  Jeseni*ke občine, moto letos
Cijevni i.uVanjU pa Je bil "Ljudje in kraji r'a.dr... ni skupnosti tWi« ______„
stranski šoli. To pa je precej olajšalo delo tekmovalcem, saj so so tako bolje posvetih sami pripravi in fotografiranju.
Po treh urah fotografiranja, je vsaka ekipa razvila svoj film v šolski temnici, organizator tekmovanj.i Andrej Malenšok je vse filme označil s šiframi, negative pa je ocenil član foto kluba Andrej Prešeren Jesenice ing. Vitomir Pretnar. Prvo mesto sta osvojila Damijan Hrovat in Andrej Lavti/ai iz osnovne šole Jeseniško-bohinjskega odreda Kranjska gora, druga sta bila Janez Vidmar in Anže Novak iz osnovne šole Tone Čufur na Jesenicah, na tretje mesto pa sta
se uvrstila Peter Mlekuž in Mutjaž Hrastar iz osnovne šole 16. december Mojstrana. Sledijo osnovna šola Gorenjskega odreda Žirovnica, foto klub Andrej Prešeren Jesenice, osnovna šola Karavanških kurirjev NOB Koroška Bela ter osnovna šola Polde Stražišar Jesenice.
Nagrade je prispevala občinska zveza Društva prijateljev mladine z Jesenic, podelili pa jih bodo jutri, v soboto, 28. maja, ob deseti uri v razstavnem salonu DOLIK na Jesenicah ob otvoritvi medklubske razstave "Inter club razstava Jesenice - Beljak".
Lojze Kerštan
KULTURNI KOKLLEDAR
KRANJ - V galeriji Mestne hiše je odprta razstava Gorenjska v stari fotografiji III. V Mali galeriji Mestne hiše je odprta prodajna razstava likovnih del članov Likovnega društva Kranj. V galerijskih prostorih baročne stavbe Gorenjskega muzeja, Tavčarjeva 43, je odprta razstava ilustracij in mask akad. slikark Marije in Eke Vogelnik. V Prešernovi hiši razstavlja Studio Signum "10.3.1945".
V Carniumu, Mladinskem kulturnem centru, Delavski dom, vhod 6, je danes, v petek, ob 19. uri na spore-'UM     du video film Nevarna neznanka, ob 21. uri pa film Usodna privlačnost. Jutri, v soboto, ob 19. uri vrtijo film Critters, ob 21. uri pa film Misijon.
PREDDVOR - Moški pevski zbor Preddvor prireja jutri, v soboto, ob 20. uri v Domu krajanov v Preddvoru celovečerni koncert narodnih in ljudskih pesmi.
JESENICE - V razstavnem salonu Dolik jutri, v soboto, ob 9. uri odpirajo 12. razstavo fotografij Interklub 1988, na kateri razstavja-jo člani fotosekcije Prijatelji narave iz Beljaka in člani Foto kluba Andrej Prešeren z Jesenic.
V prvem nadstropju Kosove graščine je odprta razstava likovnih del malih šolarjev jeseniške občine. Razstava bo odprta do 12. junija.
RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled razstava del akad. slikarja Tomaža Kržišnika.
ŠKOFJA LOKA - Danes, v petek, ob 18. uri bo v osnovni šoli Ivana Groharja v Podlubniku Srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov Gorenjske.
TRŽIČ - Do konca tega meseca je v Paviljonu NOB odprta razstava japonskih exlibrisov.
ŽIRI - V galeriji Muzeja, Tabor 2 je odprta razstava Revitalizacije kompleksa Štalarjeve hiše v okriru prenove Žirov avtorice Bete Poljanšek.
KAMNIK - V nedeljo, 29. maja, ob 19.30 bo v frančiškanski cerkvi s celovečernim koncertom skladb renesanse in baroka nastopil Komorni pevski zbor Loka iz Škofje Loke pod vodstvom Janeza Jocifa. /
KRANJ — Jutri, v soboto, ob 20. uri bo v Domu JLA, Nazorjeva 3, folklorna prireditev, na kateri bo nastopila mladinska skupina KUD Veseli Medjimurci iz Čakovca ob spremljavi okteta tambura-šev in skupine Sony. Vstopnice se dobe po 1000 din v Domu JLA.
Danes, v petek, ob 20. uri bo v dvorani gimnazije nastopil Mešani pevski zbor Kamnik pod vodstvom Janeza Klobčarja. Kot gosta sodelujeta Vladka Vremšak, klavir in Janez Majcenovič, bariton.
V gradu Kieselstein bo danes, v petek, in jutri, soboto, vsakič ob 21. uri. Plesno gledališče MAS ponovilo predstavo Prihajanje in odhajanje.
ZADNJI KITAJSKI CESAR
Kranj - Tako zelo oblegani in z Oskarji nagrajeni film Zadnji kitajski cesar bo na Gorenjskem na rednem sporedu šele septembra, ko bo tudi slovensko podnaslovljen. Vendar pa je kranjskemu kinematografskemu podjetju uspelo dobiti film v predpremiero (s srbohrvaškimi podnaslovi), in sicer bo v kinu Center na sporedu jutri, v soboto, 28. maja, ob 22. uri in v nedeljo, 29. maja, ob 10. uri dopolde.
VEČER PLESA, GLASBE IN _HUMORJA_
Tržič - V tržiški kino dvorani, bo danes, v petek, ob 20. uri v organizaciji Mladinskega gledališča Tržič prireditev z zanimivim programom, v katerem ne bo manjkalo plesa glasbe in humorja. Sodelujejo: plesni skupini Elektra in Miš maš, dramska sekcija Mladinskega gledališča, humoristi skupine Smeh. Kot gosta večera sodelujeta še Kvintet bratov Zupan in ansambel Tretji človek.
SPOMINI NA RUSKO FRONTO
Jesenice - Na Slovenskem imamo že domala nepregledno množico dokumentarnih in literarnih del o NOB. Prav je, da smo ta junaška leta v sicer nejunaški zgodovini slovenskega naroda primerno ovekovečili, vendar imamo o udeležbi Slovencev v zadnji vojni tudi še nekaj belih lis. Zelo malo je bilo npr. napisanega o ne-lahki usodi primorskih Slovencev, zavednih rodoljubov, ki so bili proti svoji volji mobilizirani v italijansko vojsko in poslani na bojišča v Grčiji, Albaniji, Abesiniji, Rusiji in drugje. Ti fantje in možje so se po kapitulaciji Italije v veliki večini pridružili jugoslovanskim partizanom v prekomorskih brigadah in veliko prispevali k osvoboditvi domovine.
Ena od teh belih lis je zdaj vsaj deloma zapolnjena s pričevanjem Antona Torkarja BEG IZ PEKLA. Pričevanje, ki že nekaj časa izhaja kot feljton v Nedeljskem dnevniku, je avtor, tudi sam primorski Slovenec, ki pa že vse od osvoboditve živi in dela na Jesenicah, izdal v posebni knjižici, ki pa je zelo hitro pošla. Pred kratkim je ugledala luč sveta nova izdaja tega dela, ki se od prve razlikuje po boljšem tisku in opremi (delo akadem. slikarja Hamida Tahir-ja). Knjiga stane 8500 din, naročiti pa jo je mogoče kar pri avtorju, na naslov: Anton Torkar, C. revolucije 8, 64270 Jesenice, s plačilom poštarju po povzetju.
E. T.
GALERIJSKA DEJAVNOST V _RADOVLJICI_
Radovljica - V Radovljici se je v zadnjih leti h razvila zelo pestra galerijska dejavnost, ki bogati kulturni utrip kraja z ozirom tudi na spremljajoče kulturne prireditve pri otvoritvah likovnih razstav v posameznih galerijah. Razen najbolj znane galerije v Šivčevi hiši, so redna razstavišča tudi v galeriji Kamen na Linhartovem trgu, v spodnji in zgornji avli občinske skupšine Radovljica ter v skupnem društvenem prostoru Sindikalnega izobraževalnega centra Radovljica. O slednjem je manj znano, da že od začetka svojega obstoja prireja razstave po letnem programu galerijske dejavnosti Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije v sodelovanju z upravo radoljiškega centra. Te razstave so namenjene predvsem slušateljem sindikalne šole in raznih tečajev, seminarjev ter udeležencem občasnih sestankov, posvetov in drugih srečanj y centru, precej pa je tudi naključnih obiskovalcev. Računajo, da si razstave ogleda povprečno mesečno nad 250 ljudi; število, ki bi mu lahko zavidali v marsikateri večji galeriji.
Od januarja do maja letos so v centru priredili že šest likovnih razstav. Vse so bile na primerni kakovosti ' ravni, o čemer pričajo tudi imena umetnikov. V januarju sta predstavila svoja dela Nada Vodušek iz Titovega Velenja in Uroš Žitnik iz Ljubljane, v februarju je razstavljal slikar Jože Jalovec iz Kranja, v marcu Klavdij Margon iz Ajdovščine in v aprilu Roman Makarovič iz Ljubljane. Od 10. do 31. maja pa so na ogled dela priznanega kranjskega umetnika Milana Batiste, ki se predstavlja z jedkanicami - pejsaži in portreti, ki jih je naslikal lani na otoku Pagu.
JR
/ ureja LEA MENCINGER
GLAS 6. stran
Petek, 27. maja
Gorenjski Glas, 17. maja 1988
RAZPIS PO MERI
Izvršni svet SO Kranj je objavil razpis natečaja za dodelitev kadrovskih stanovanjskih posojil v občini za letošnje leto. (Gorenjski glas, 17. maja 1988). Nič posebnega, ker takšen razpis pač objavijo vsako leto. Posebnost je v tem, ker očitno v razpisu prav res ni nič posebnega glede na besednjak in preživeto politično izrazoslovje.
Človek bi sicer lahko zamahnil z roko in omalovažujoče rekel, da je bilo tako pač že vsa leta, vendar pa vseeno ni mogoče povsem mirno požreti določil, po katerih se nekateri (lahko) tudi ravnajo, kar praktično pomeni, da po lastni volji in prepričanju krojijo stvar tako, kot jim pač ustreza. Oglejmo si nekaj razpisnih cvetk.
Pravico do kadrovskega stanovanjskega posojila imajo »voljeni in imenovani funkcionarji v državnih organih in družbenopolitičnih organizacijah, ki stalno prebivajo v občini Kranj, se nameravajo zaposliti in prebivati v občini Kranj«. Krasno. Torej ima pravico do posojila vsak, ki da vsaj častno besedo, da namerava prebivati v občini. Seveda je stvar tistega, ki podeljuje posojila, komu verjame in komu ne tudi to, da bo v prihodnosti res izvoljen ali imenovan.
Pogoji so v nadaljevanju sicer še razširjeni in niso omejeni samo na funkcionarje. Posojilo lahko dobijo namreč tudi »drugi strokovni in javni delavci«. Torej vsi? Kaže, da ne, ker sledi dodatek, da morajo prispevati »k razvoju družbenopolitičnega in družbenoekonomskega sistema socialističnega samoupravljanja«. Morda pa smo to le vsi, ker smo to samoupravljanje tako presneto slabo razvili, da bi bilo kar nekam grdo, če bi za posledice odgovarjali samo tisti, ki so po takšnem in podobnem razpisu upravičeni do stanovanjskih posojil.
Morda pa omejuje široki krog možnih kandidatov določilo, da morajo prispevati k »uresničevanju enakopravnosti narodov in narodnosti«? Morda, vendar me prav zares zanima, s čim »voljeni in imenovani funkcionarji ter drugi strokovnjaki in javni delavci« pri tem več prispevajo, kot nevoljeni in nestrokovni ljudje.
Morda pa nestrokovni in nevoljeni ne prispevajo k »razvijanju kolektivnega dela in odločanja ter osebne in skupne odgovornosti«, kar je tudi eden od pogojev? Kaj pa. če sploh ni nič pohvalnega, če se kdo zavzema npr. za skupno, kolektivno od-
govornost in načine vodenja, ki so prinesli več kot prazne rezultate?
Pogoj za posojilo je tudi, da kandidati »z osebnim vodenjem uživajo zaupanje in ugled v okolju, v katerem živijo in delajo«. Le kdo naj o tem razsodi, ko se pri nas znajdejo celo najbolj zaslužni v okviru države, ljudje, ki dobijo po 90 najvišjih državnih odlikovani na zatožni kloni!
Naj o tem res razsodita IS SO Kranj in koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci socialistične zveze? Seveda nekdo pač mora razsoditi o posojilih, vendar po tako opredeljenih kriterijih ni stvar samo v tem, da je presoja prepuščena izključni volji tistega, ki odloča, moti še nekaj drugega: so vsi ostali, ki teh visoko-donečih opredelitev ne izpolnjujejo, sploh še koristni člani družbe, ali konec koncev, so sploh še kvalificirani, da iz svojih plač lahko formirajo sklade in tudi ta sklad, iz katerega dobijo posojila »najsposobnejši«.
Da ne bo nesporazuma. Niti najmanj ne nasprotujem posojilom. Nasprotno, lahko razpravljamo tudi o tem, ali zadoščajo, vendar je potrebno pri tem le nekaj več resnosti že samo zato, ker živimo v zares resni vsakdanjosti. Zato sodijo opredelitve, ki jih vidimo v razpisu, bolj na stran manj resnega tiska.
Pišem namreč iz prakse. Tako na primer v razpisu tudi piše, da »prosilci vložijo zahtevek neposredno«. Verjetno gre tu za funkcioniranje. Nasprotno za strokovnjake in javne delavce »vloži obrazloženi zahtevek zainteresirani državni organ, druga organizacija ali skupnost«.
Da gre za zares raztegljiv pojem, ki ga tisti, ki odloča, lahko kroji po svoje, je dokaz predzadnji razpis za nagrade občine Kranj. Na osnovi razpisa je delovna organizacija Ljubljanski dnevnik predlagala kandidata. Na kranjsko dopisništvo Dnevnika smo dobili telefonsko pojasnilo, da kandidature niso mogli upoštevati, ker je nista predlagali partijska ali pa sindikalna organizacija. Saj pri tem ne gre, da bi razpravljali ali pomeni nekaj več delovna organizacija ali skupina ljudi, ki tvori v njej npr. partijsko celico. Vsaj to bi moralo biti jasno. Gre za čisto izigravanje zapisanega.
Morda pa gre pri sedanjem razpisu le za nekaj novega? Je tako zapisan, da ne bo mogel nihče očitati izigravanja?
Če si ZKS že prizadeva za socializem po meri človeka, si prizadevajmo še za življenje po njegovi meri. Klobasarije v takšnem in podobnih razpisih prav gotovo niso. Kažejo samo to, da imamo ljudje pač zelo različna merila.
Peter Čolnar
OBČINSKA GASILSKA ZVEZA KRANJ
Po sklepu PREDSEDSTVA objavlja prosta dela in naloge
VODENJE PISARNE in OPRAVUANJE FINANČNO ADMINISTRATIVNIH DEL za nedoločen čas.
Pogoji: končana ekonomska šola z znanjem strojepisja in veseljem do dela v gasilski organizaciji, ter tri leta delovnih izkušenj in trimesečno poskusno delo.
Prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo kandidati v 8 dneh po objavi na naslov: Občinska gasilska zveza Kranj, 64000 Kranj, v zaprti ovojnici z oznako »za objavo prostih del in nalog«.
Kandidate bomo o rezultatih objave obvestili v 15 dneh po zaključenem postopku.
ill inštalacije
ŠKOFJA LOKA
1. Razpisna komisija pri DO INŠTALACIJE ŠKOFJA LOKA na podlagi sklepa delavskega sveta razpisuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
VODJE FINANČNO - RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo končano višjo oz. srednjo šolo ekonomske smeri
— da imajo 2 oz. 3 leta delovnih izkušenj
Kandidat bo izbrana za dobo 4 let.
2. Komisija za delovna razmerja pri DO INŠTALACIJE ŠKOFJA LOKA objavlja prosta dela in naloge
2 KV KLJUČAVNIČARJEV
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo ustrezno šolsko izobrazbo
— da imajo 1 leto delovnih izkušenj
S kandidatoma bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom 2 meseca.
Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: DO INŠTALACIJE ŠKOFJA LOKA, Kidričeva c. 55.
Kandidati za dela in naloge pod točko 1 naj na kuverti označijo »za razpisno komisijo«.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po sprejemu ustreznega sklepa.
^ BAGAT
/ Ružcjstep
popolnoma opravičuje vaše zaupanje z enostavnim rokovanjem in številnimi možnostmi šivanja
Da bi vam olajšali nakup šivanja stroja vam nudimo
6 mesečni brezobrestni
l^fQ£J j"J Vabi vas poslovalnica
HOTEL BOR
telefon 064 45080
KAM V NEDELJO?
V Preddvor k jezeru, kjer vam priporočamo
bogato in kakovostno ponudbo v hotelu BOR
kosila in razne posebnosti pri Štefanu in Milanu v Grajski gostilni
Vsako nedeljo popoldan igra za prijetno razpoloženje na terasi ansambel lipa
Za vsakogar v družini kaj zanimivega v Preddvoru!
Bi radi povečali osebni ali družinski
proračun? Bi si radi privoščili nekaj več dobrin, kot vam jih dovoljuje redna plača?
Če obvladate grafična znanja (montaža časopisnega stavka) ali delate v sorodnem poklicu, se lahko dvakrat na teden (v ponedeljek in četrtek) med 13. in 18. uro priključite uigrani ekipi mladih, prijetnih ljudi pri zanimivem delu: izdelavi časopisa. Za plačilo se bomo dogovorili ob nastopu dela.
Ponudbe pošljite na Uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1. Informacije po telefonu 21-860. Delati lahko začnete takoj ali po dogovoru.
Jasmina Rauter,
SOVJETSKA ZVEZA IN MOSKVA DANES
Potovanje je danes draga stvar, vendar s«' se vedno najde zanimiv aranžma dostopen večini. Eden takšnih je potovanje v Moskvo, ki sva se ga udeležila.
Moskva je glavno mesto, upravno središče, znanstveni, kulturni, industrijski in prometni center Sovjetske zveze in Ruske SFSR, Leži ob reki Moskvi, v geografskem središču evropskega dela, na področju, kjer /. lahkoto komunicira /. vsemi rekami in morji evropskega dela SZ. Zato jo imenujejo tudi pristanišče petih morij.
Zgodovina Moskve je zelo razgibana. Prvič je omenjena leta 1147. Osnoval jo je knez Jurij Dol goroki, ki je devet let kasneje utrdil svoj prestol z lesenim obzidjem na mestu današnjega Krem-lja. Za časa vladanja Ivana III. je Moskva dožive
1. Prodaja kumaric na Arbatu, pomagalo pri računanju računalnik na kroglice
Foto: Marko Ivančič
la nagel gospodarski in kulturni razvoj. V 17. sto letju je bil razvoj upočasnjen zaradi nemirov.
Leta 1712 postane glavno mesto Petrograd. Naziv prestolnice si je pridobil spet po oktobrski revoluciji. Leta 1812 je Napoleon osvojil Moskvo, vendar jo je zaradi požara, ki je uničil tri četrtine mesta, moral zapustiti. (Poraz francoske vojske prikazuje muzej posvečen Borodinski bitki.) Po požaru je bila osnovna pozornost posvečena idnji Kremlja kot bodočem središču mesta. Konec 19 stoletja postane drugo največje indu strijsko središče in število prebivalstva je hitro narastlo. Danes je privlačno turistično mesto.
MOSKOVSKI METKO
Program ni bil natrpan, tako da nama je ostalo veliko prostega časa za individualne potepe. Moskva je veliko mesto, zato ni priporočljivo hoditi pes. Najhitrejše, najvarnejše in najbolj uporabljano prevodno sredstvo je metro. Ta naju je v nekaj minutah prepeljal i/, enega na drugi konec mesta. Stane le pet kopejk (25 din po današ njem kursu) /a vse proge, ne glede na dolžino vožnje. Cena je nespremenjena od leta 1945. To je gotovo najlepši metro v Evropi. Vsaka postaja je umetnina zase. Skoraj vse so okrašene z reliefi, mozaiki iz ruske zgodovine, vse pa so zelo prostorne in čiste. Pravo nasprotje Pariza, Londona, Nevv Yorka... Vse linije so speljane globoko pod zemljo, tako da prebivalci hiš nad podzemno že leznico ne občutijo tresljajev, ki jih povzroča drveči vlak. Moskovčani si brez njega ne morejo zamisliti vsakdanjika. Ljudje se z. njim vozijo na delo, nakupe, zmenke... Vsak dan jih prepelje 2 3 milijone. Sistem metropolitena, kot se uradno imenuje, je krožno radialni in tako sledi urbanemu razvoju mesta.
KULT OSEBNOSTI
Postaja podzemne železnice stoji v neposred ni bližini Kremlja in Rdečega trga. Ko sva prišla do njega, naju je obdala neka čudna tišina. Ljudje hitijo brez besed, ali pa se postavijo v vrsto, ki vodi v "Leninov mavzolej. Ta se vije okoli zidov Kremlja in čakalna doba je lahko več kot tri ure. Pred vstopom v mavzolej gre vsak obiskovalec
skozi dvojni pregled miličnikov in agentov KGB. Če imaš pri sebi fotoaparat ali več kot ročno torbico, te izločijo iz vrste. Pregled je temeljit, vendar nekako, seveda brez namena, da bi slikala, ker je to nemogoče, sva pretihotapila majhen ko dakov fotoaparat. Kasneje sva slišala, da bi naj na vhodu imeli žarke za uničevanje filmov, tako da nisva vedela, kaj bo z njimi.
V okviru aranžmana sva si ogledala veliko muzejev, v katerih je vedno polno ljudi. Ob nedeljah pa je prava gneča. Ogromno ljudi stoji pred njimi v vrsti za vstop Vprašala sva, kako da taka množica obiskuje muzeje. Odgovorili so nama, da pač rajši obiskujejo te kot pa cerkve. Na vstop so pripravljeni čakati tudi več kot pol ure, posebno pred Leninovim muzejem zraven Rdr cega trga Dobila sva vtis, da gre pri tem za nove ga "boga" V Obliki in osebnosti Lenina in oktobrske revolucije
tretistov in muzikantov. Hiše so majhne trfi^j. niče, ob strani so kioski s sladoledom in brez
sta. Tukaj se je sprehajal Shultz s spremstv0llI
koholnimi pijačami, pred katerimi je vedno
in priča sva bila zanimivemu pripetljaju, 1 objavljenemu. Ogledoval si je dela mladih s'' . :0 jev. Enh izmed slik mu je bila všeč in hotel S je kupiti. Vzel je denarnico in vprašal za ce -e "150 rubljev," mu je odgovoril študent. Shul^jjj brskal po denarnici, v kateri ni bilo več kot ^. rubljev. Nastala je smešna tišina, ki jo je prt ml sam student s ponudbo, da Shultz.U slik0 j^j dari. Ta tega ni hotel sprejeti in je odšel protimi nistrstvu. Če je sliko kupil potem, "e
NA ARBATU SREČAŠ VELIKO HIPU EV
llipijevsku skupinu igru na ulici Arhut
Foto; Marko IvanČič
SHULTZOV PRIPETLJAJ
Nasproti hotela Beograd 2. stoji zunanje ministrstvo Sovjetske zveze. Tukaj ima svoj sedež Edvard Ševarnadze. Prav v dneh najinega obiska je bil v Moskvi George Shultz z namenom, da se s svojim kolegom sporazume o omejitvi strateške jedrske oborožitve. Ob ministrstvu se pričenja ulica Arbat Proti večeru je na njej ved no polno mladih slikarjev, karikaturistov, por
i<0v
Arbat m (iogoljev trg sta središče "H)s jaških in drugih hipijev Srečala sva skupi'1" dih hipi jev iz Leningrada (mnogo je podj'"''^li ki so peh, igrah na kitaro, nekateri pa tudi K ^ travo. Ta je v S Z strogo prepovedana i<Li>/'1] \elh te dobijo, so zelo hude. Samo za cigareto dve za preprodajanje drog pa več kot pel let. ^
Večina hipijev je starih od 10 do 31 ,e,'(S.lC|ti tudi Starejši   (enter gibanja  |c v  LeiHiif!1^ p
Preživljajo se z igranjem na kitaro, Pe^ gp<r plesanjem. Med seboj se imenujejo brati*- J^, /navajo se po dolgih laseh m hipijevskih /-n pri Kadar so izven mest, v katerih živijo, ,;P|J' tI)r "bratih". Na policiji ... zabeleženi kol "aSF>|jCij" ki sovjetske druz.be Večini od njih je ^et>r»* odvzela potne liste, ki pri njih veljajo kot °s ^ izkaznice. Mre/ njih jim je svoboda gibanj«„^p-i, tako da po S Z potujejo "nezakonito ■ jade na (ase pred (iorbacovom, |e danes i«n°J*I,r*'
žje za naše gibanje, ker je sije," so nama dejali. V. S
skega cilja  Niso /adovol|m /. uieuuv.j- ^
vlado, političnim sistemom nasploh z 0 AflJ Skupaj s podzemnimi nacionalističnim' ^ffjP raj   /e  fašističnimi  skupinami  so nasp Konisomola m sovjetskedruz.be  Njihovi ^pf.
I|i so pevci znanih ruskih ročk skupi". Ak\"r DDT, Kino, Alisa... Najbolj znana skupi»"|||;f riju m i/. Leningrada pa ho verjetno naS Jugoslaviji ^
i n a nph nini.i ^Jtffi' slini z ureditvijo a[ e{.
maja 1988
7. stran
GLAS
TV SPORED
**ETEK
27.
maja
10.00 Tednik
11.00 E. Morante: Zgodovina, ponovitev 3. del italijanske serije
Jo-15 Video strani
'6.30 Mozaik ponovitev Tednika eiriiiCS
17.30 Otroška odaja      f Vm
'7-50 Grizli Adams, 18. del ameriške nanizanke
]815 Grafiki BiH: Djevar Hoza
18.45 Video strani
1900 Vreme Rlfl
1901 Obzornik i I 913 TV okno 918 Zrno
9-22 Propagandna oddaja '9.30 TV dnevnik
9.55 Vreme 19 59 Zrcalo tedna ««14 Propagandna oddaja 2"-20 a. Dumas: Gospa Monso-
rojska, 5. dei francoske
nadaljevanke 2115 Propagandna oddaja 21.20 Prvi raj, 3. del dokumen-^    tarne serije «■10 TV dnevnik JJ2-25 Sobotni španski film W.05 Video strani
18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Nezgodni center, serijski film
21.00 Kvizkoteka 22.10 TV dnevnik 22.30 Kulturni magazin 00.00 Bis, nočni program
SOBOTA
28. maja:
-^Oddajniki II. TV mrezeCp.(«5 j^TTdnevnVk-^5 I ft¥V%¥V
'■30 Ljubo doma, kdor ga ima, i«    otroška oddaja
"00 Znanstveni almanah, izo-.      braževalna oddaja 8J Risanka
«40 Štev ilke in črke. kviz •00 Domači ansambli: Ansam 10_ bel Marela g 30 TV dnevnik 5 00 Narodna glasba
50 Propagandna oddaja S 55 TV drama 23 nn Pr°Pa9andr,a oddaja 22 in Kronika festivala
30 Ciklus   filmov Maxa von Sidovva: Izganjalec hudiča
TV Zagreb I. program:
J20 Poročila
^5 Ljubo doma, kdor ga ima, 9nn otr°ška oddaja 00 TV v šoli: Zakaj, zakaj, Ri-^ite z nami. Angleščina, tO t« Jt gledališče 10 Por°ci'a
Jb      v šoli  Velikani sveto vne književnosti, Risanka. Knjiga. Zgodovina, Risan 13 k- ka. Mi m živali
I4sn Poročila
50 TV v šoliAngleščina, TV
15 50 9le?a,išče 17 Tn   edno z varr"
Ljubo doma, kdor ga ima,
ig.^ otroška oddaja
1» .5 znanstveni almanah
2* Risanka
.7.50 Video strani 8.00 Radovedni Taček, 8. odda-Ja
8.15 Pamet je boljša kot žamet, 8. oddaja
8.20 Makedonske narodne pripovedke, 9. oddaja
8 50 Prve ljubezni: Noč ljubezni
9.20 A. Lindgren: Erazem in potepuh, 4. del otroške nada-
9.50 Periskop "
10.50 Republiška revija MPZ Zagorje 86,10. oddaja
11.20 Omizje, ponovitev
13.20 Jubilejna teveteka, ponovitev 17. oddaje
14.40 Video strani
16.40 Video.strani
16.55 Sreca*na vrvici, slovenski
fjlm
TV Zagreb I. program
9.00 10.30 10.35 15.00 16.00 16.30 17.30 17.30 17.45 18.30
19.15 19.30 20.15
21.05
22.35 22.50
TV v šoli Poročila BIS, ponovitev Majske igre Narodna glasba Liga mladih lingvistov Poročila TV koledar Sedem TV dni Teleobjektiv, dokumentarna oddaja Risanka TV dnevnik
Boljše življenje, humoristična serija
Avtostrada nasilja, ameriški film TV dnevnik
Zaključni večer festivala JRTNeum 88
NEDELJA
29. maja:
9.05 Video strani 9.15 Živ žav
10.10 Grizli Adams, ponovitev 17. dela ameriške nanizanke
9.25 10.30
12.00 13.00
13.45 15.05 15.55
Otroška matineja Zagreb: Otvoritev svetovnega festivala animiranega filma, prenos Kmetijska oddaja Zaščitena narava, izobraževalna oddaja Poklicno usmerjanje,
Oddaja resne glasbe Beograd: Plenarno zasedanje   konference ZKJ, prenos
Leseni konj, angleški film Poročilo s konference ZKJ Risanka
TV dnevnik in Poročilo s konference ZKJ Panonski mornar, zabav-noglasbena serija 60 let nagrade oskar: Mar-ty, ameriški film TV dnevnik
Poročilo konference ZKJ
17.00 18.35 19.05 19.30
20:10
21.11
22.45 23.00
23.20 Vedno z vami
PONEDELJEK
30. maja.
18.55 Video stran*''
19.00 Vreme
19.01 Knjiga
19.13 TVokno 19,18 Zrno
19 22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 10.55 Vreme 19.59 Naš utrip
20.14 Propagandna odadja
22 22 Žrebanje 3x3 20.30 W. Faulkner: Dolgo vroče
poletje, 3 del ameriške nadaljevanke
21.15 Propagandna oddaja 2120 Križkraž 22.45 TV dnevnik
23 00 Charlottin   stil, francoski
film
_Oddajniki II. TV mreže
15 40 Kako biti skupaj
16 10 VIII   ofenziva, ponovitev
TV nadaljevanke
17 05 Dallas, ameriška nadalje
vanka
17 55 Skopje: Rokomet (m) za Lovoriko   Jugoslavije — Jugoslavija : Švedska, prenos
19.20 TV dnevnik
20.15 Glasbeni večer z Jovanom Kolundžijo
21 45 Poročila
21 50 Feljton, oddaja iz kulture
22 20 Športna sobota
22 50 Zaključni večer TV festiva la Neum 88
10.35
11.30 12.00
13.00
15.55
W. Faulkner: Dolgo vroče poletje, ponovitev 3. dela ameriške nadaljevanke Video meh, 6. oddaja Kmetijska oddaja TV Beo grad
J. Dieti: Sinovi in hčere steklarja Jakoba, 8. del češkoslovaške nadaljevanke Beograd: Plenarno zasedanje konference ZKJ, prenos
Šopek domačih Ex- Mbris: Moda skozi čas, 2. del
Ob konferenci ZKJ, posebna oddaja Vreme TV mernik TV okno
Propagandna oddaja TV dnevnik in poročilo s konference ZKJ Vreme
17.00 17.35
18.35
19.05 19.06 19.21 19.22 19.30
20 05
20 09 Propagandna oddaja 20.17 K.   Klarič:   Tri lahkotne
igre-Krzneni plašč
21 10 Propagandna oddaja 21.15 Zdravo
23.00 Kronika konference ZKJ 23.30 Video strani
__Oddajniki II. TV mreže:
855 Poročila
9.00 Danes za jutri in konec
vojne, jugoslovanski film 12.00 Športno zabavno popold ne
19.30 TV dnevnik
19.45 Mali koncert
20.00 Po  letu  2000, poljudno
znanstveni film 20.45 Poročila
20.50 Kronika s Sterijinega po
zorja 21 20 Premor
21 30 Ciudad Mexico: Avtomobilske dirke formule 1, prenos
_TV Zagreb I. program:
9.15 Poročila
10.00 Naš utrip
10.15 Zrcalo tedna
10.30 Skrij se med ljudi, ameri-
elri film
16.15 Video strani
16.30 Naš utrip
16.45 Zrcalo tedna
17.00 Makedonske narodne pripovedke, 10. oddaja
17.30 Čas, ki živi: Med resnico in spominom
18.00 Ob konferenci ZKJ, posebna oddaja
18.30 Radovedni Taček, 9.oddaje
18.45 Risanka 18.55 Video strani
19.00 Vreme
19.01 Obzornik 19.13 TV okno 19.18 Zrno
19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV  dnevnik  in poročilo
konference ZKJ 20.05 Vreme
20.09 Propagandna oddaja 20.17 P. Jaroš: Tisočletna čebela, 2. del slovaške nadaljevanke
21.10 Propagandna oddaja 21.15 Omizje
22.55 Kronika konference ZKJ
Oddajniki II. TV mreže:
9.00 TVvšoli
12.30 Poročila
15.50 Vedno z vami
17.30 Otroci, pojte z nami, otroška oddaja
17.45 Sedmi veter, otroška seri-Ja
18.00 Poročilo konference ZKJ 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke 19.00 Risanka
19.30 TV dnevnik in poročilo s konference ZKJ
20.10 L. Ristič, Ž. Žilnik-Moliere, TV drama
21.25 Znanost: Sodobna tehnologija
22.15 TV dnevnik
22.30 Poročilo konference ZKJ
22.30 Vedno z vami
TOREK
31. maja:
9.55 14.00
16.35 16.50
17.40
17.10 TV dnevnik
17.30 Otroci, pojte z nami, otroška oddaja
17 45 Sedmi veter, otroška seri-Ja
18.00 Beograjski TV program 18.55 Premor
19.00 Indirekt, oddaja o športu
19.30 TV dnevnik
19.45 Mali koncert
20.00 Umetniški večer: Video produkcija na Slovenskem
22 15 Kronika s svetovnega festivala animiranega filma v Zagrebu
23.00 Kronika s Sterijinega po-zorja
_TV Zagreb I. program:
8.25 8.30
8.45
Poročila
Otroci, pojte z nami, otroška oddaja
Sedmi veter, otroška seriji
Beograd: Konferenca ZKJ, prenos
Tuji jeziki: Angleščina, 43.
lekcija
Video strani
Šolska TV-Kemija: Polimeri
Pamet je boljša kot žamet
1 / ty cx nuna. rviuua o,w_,
ponovitev 2. dela 18.45 Risanka 18.55 Video strani
19.00 Vreme
19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19.18 Zrno
19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik in Poročilo s
konference ZKJ 20.10 Vreme
20.15 Propagandna oddaja
20.23 Koncert Dimitrisa Sgouro-sa (Brahms)
21.30 Propagandna oddaja 21.35 Osmi dan, oddaja o kulturi 22.15 TV dnevnik 22.30 Razsvetljeni pogled, film o Evgenu Bavčarju
_Oddajniki II. TV mreže:
19.30 TV dnevnik in poročilo s
konference ZKJ 20.15 Žrebanje lota 20.20 Sonce in sence, španska
nadaljevanka 22.55 TV dnevnik 22.55 Vedno z vami
SREDA
1. junij:
21.35 Morje, ljudje, obale, potopisna reportaža 22.05 TV dnevnik 22.25 Vedno z vami
ČETRTEK
2. junija:
17.10 TV dnevnik
17.30 Tuji jeziki: Angleščina, 43.
lekcija 17.50 Premor
17.55 Skopje: Rokomet Jugoslavija : SZ, prenos
19.30 TV dnevnik
19.45 TV scena, oddaja iz kulture
20.15 Žrebanje lota 20.20 Premor
20.25 Amsterdam: Tekmovanje mladih glasbenikov, prenos
22.45 Poročila
22 50 Kronika s Sterijinega po zorja
_TV Zagreb I. program:
9.55 Beograd: Konferenca ZKJ, prenos
14.00 Poročila
15.50 Vedno z vami
17.30 TV založba, otroška oddaje
18 00 Izobraževalna oddaja
18.30 Risanka
18.40 Številke in črke, kviz
19.00 TV koledar
19.10 Risanka
10.00 Koncert Dimitrisa Sgouro-sa, ponovitev 3. oddaje
10.40 Osmi dan, oddaja o kulturi
16.35 Video strani
16.50 Osmi dan, oddaja o kulturi
17.30 Tuji jeziki: Angleščina, 43. lekcija
17.50 A. Lindgren: Erazem in potepuh, 5. zadnji del otroške nadaljevanke
18.20 Razmišljanje ob Jelši, dokumentarna oddaja TV Novi Sad
18.45 Risanka
18.55 Video strani
19.00 Vreme
19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19.18 Zrno
19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme
ia.dm Fropay5nui"i3 GCGSJ^ 20.05 Mednarodna obzorja: Evropa 1992 20.45 Propagandna oddaja 20.50 Ciklus   filmov VVilliamar Wylerja: Najboljša leta našega   življenja, ameriški film 23.35 Poročila 23.40 Video strani
_Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik 17.30 Kdo, ali jaz?, otroška oddaja
18.00 Družinske teme, izobraževalna oddaja
18.30 Video godba
19.30 TV dnevnik
20.00 Video tilt. oddaja resne glasbe
20.30 Salamanca:    Nogomet — Španija : Švedska, prenos 22 15 Poročila
22.20 Umetniški večer: Sterijino pozorje
23.50 Kronika s svetovnega festivala animiranega filma v Zagrebu
TV Zagreb I. program:
8.30 Poročila
8.35 Kdo, ali jaz? otroška odda ja
9.00 TVvšoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.35 Poročila
15.45 Vedno z vami, ponovitev 17.30 Kdo, ali jaz?, otroška od daja
18 00 Družinske teme, izobraže valna oddaja
18.30 Risanka
18.40 Številke in črke, kviz
19.00 TV koledar
19.10 Risanka
19.30 TV dnevnik
20.00 Ciklus filmov Axela Corti-ja: Bledomodra ženska pisava, avstrijski film
10.00 Glasbena vzgoja: Zborovska delavnica
10.50 Voljča ura, švedski film
16.30 Video strani
16.45 Zbor kulturnih delavcev Slovenije
17.00 Mozaik-Šolska TV, ponovitev
17.50 Indijanske legende, 8. del kanadske nanizanke
18.15 Slovenski ljuski plesi: Prekmurje, II. oddaja '
18.45 Risanka
18.55 Video strani
19.00 Vreme
19.01 Zbor kulturnih delavcev Slovenije
19.13 TVokno 19.18 Zrno
19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme
19.59 Propagandna oddaja 20.05 Tednik
21.05 Propagandna oddaja
Zl.iu o.   roiMii.   ii.au-v,   .. JCI
angleške nadaljevanke 22.05 TV dnevnik 22.20 Zbor  kulturnih delavcev
Slovenije 22.50 Jubilejna teveteka
_Oddajniki U, TV mreže:
14.00 Tenis Roland Garros-Odprto prvenstvo Francije, polfinale (m +i) prenos
18.30 Zagreb: Atletika za Hanže-kovičev memorial, prenos (slov. kom.)
20.00 Sarajevo: Svečana akademija ob 150 letnici rojstva Vase Pelagiča, prenos
21.00 Poročila
21.05 Filmoskop in Kam potujete, bolgarski film
23.35 Kronika Sterijinega pozor-ja
_TV Zagreb I. program:
8.25 Poročila
8.30 Majhna Nada, otroška
9.00 TV v šoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila
15.50 Vedno z vami, ponovitev 17.30 Majhna Nada, otroška oddaja
18.00 Ohranjanje kulturne dediščine, izobraževalna oddaja
18.30 TV razstava: Kazimir Hraste
18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.300TV dnevnik 20.00 Spekter, politični magazin 20.55 Izbrani trenutek: Gordana Kesič
21.05 Vizitka, zabavnoglasbena
oddaja 21.50 TV dnevnik 22.10 Odprta knjiga 22.40 Vedno z vami
Radio
I^TEK, 27. maj« ^Vi program
13 30 Od melodije do /jelodiie 14 05 Govorimo an 8fcško 14 35 15 25 Popoldanski /•°*a'k 15 30 Dogodki m odme 17 rJ6 00 Vrtiljak želja in EP
'«> Studio ob 17 00   18 00 Mi **» * ansamblom Dobri znanci J8-15 Gremo v kino   1900 Ra . Kki dnevnik    19 25 Obvestila zabavna glasba   19 35 Lahko 5°< otroci   19 45 Poiemo in go
^o    20 00 Mladi mostovi ggOTA, 28. maja:_
^ Program „ 11 35 Naši po
1*alci čestitajo in pozdravljajo Kn Kmetijski nasveti 14 05 ^urna panorama 15 10 15 35 (^'danski mozaik 16 00 Vrti 1630 Srečanie republik in BSfjto 17 00 Studio ob 17 00 nut S k"i»*nega trga 19 45 Mi jftle * ansamblom Milana Ferle 22on2000 Radio na obisku 22 Od tod do polnoči 23 05 ^•rni nokturno
NEDELJA. 29. maja:_
Prvi program
11 00 16 00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 1320 Za naše kmetoval ce - 15.30 Poročila 17 05 Ne deljska reportaža 17 30 Pojo amaterski zbori 18 00 Humor ska tega tedna 20 00 22 00 V nedelio zvečer 22 20 2400 Glasba za prijeten konec tedna
PONEDELJEK. 30. maja: Prvi program
11 05 Izbrali smo 13 30 Od me lodije do melodije 14.15 Mladi na glasbenih revijah in tekmova njih 1600 Vrtiljak želja - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba 20 00 Pesmi Pavla Merkuja 21.05 Zaplešite z nami 22 30 24 00 Zimzelene melodije -
TOREK. 31. maja:_
Prvi program
8 05 Radijska šola za srednjo stopnjo 9 05 Glasbena matine ja 10,05 Rezervirano za ... 11 05 Aktualni problemi marksiz ma 14 05 Znanje za jutri 14 35 1525 Popoldanski mozaik 18 00 Sotočja 19 25 Obvestila in zabavna glasba    2000 Slo
venska zemlja v pesmi in besedi 21 05 Radijska igra   22 30 Slo venski pevci zabavne glasbe 23 05 Literarni nokturno -
SREDA. 1 junija: Prvi program
9 05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za 11.05 Danes smo izbrali 12 10 Pod domačo marelo 13 20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba 14.05 Mehurčki 14.45 15.25 Popol danski mozaik 15.30 Dogodki in odmevi 17 00 Studio ob 17.00 1925 Obvestila in zabavna glas ba 22.25 Iz naših sporedov 23 05 Literarni nokturno
ČETRTEK, 2 junija:
Prvi program
8 35 Koncert za mlade poslušal ce 905 Glasbena matineja 1005 Rezervirano za 12 10 Po jemo in godemo 13 30 Od melodije do melodije 14 05 Za mlade radovedneže 14.45 15.25 Popoldanski mozaik 15 55 Zabavna glasba 1600 Vrtiljak že Ija - 1700 Studio ob 1700 18 15 Razmišljamo, ugotavljamo 2000 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21 05 Literar ni večer 22 30 Večerna podok niča   23 05 Literarni nokturno
radio žiri
Nedelja, 29. maja
9.00 Napoved programa — EP in melodije za vas — Iz zgodovine naših krajev 10.00 Potujmo s svetovnim
popotnikom Duškom Dudičem
11 00 Novice in dogodki — Minute za šport in rekreacijo — Napoved programa za torek
12.00 Čestitke in pozdravi
Torek, 31. maja
16 00 Napoved programa — EP
in melodije za vas 17.00 Minute za šport in
rekreacijo — Izziv mladini 18.00 Novice in dogodki — Med
mladimi zadružniki v Š.
Loki — Zgodba iz radijske
skrinjice 19.00 Napoved programa za
sredo
__Sreda, 1. junija
16.00 Napoved programa — EP — Obvestila
radio triglav Jesenice
PETEK, 27. maja:
16 00 Obvestila, 16 30 Domače novice, 1645 Obvestila, - 17.00 Kamen spotike: pristojbine za nove telefonske naročnike v Ži rovnici in kvaliteta PTT uslug,
17 50 Aktualno 18.00 Čestitke poslušalcev in EP, 1845 Pre gled kulturnih in športnih dogodkov ob koncu tedna in za ključek programa
Sobota, 28. maja:
16 00 Obvestila, 16 30 Domače novice,   16.45 Nagradna glasbe
na oddaja z lestvico narodnoza bavne glasbe Moja je lepš kot tvoja, 18 00 Čestitke poslušal cev in EP, - 18.55 Zaključek pro grama
Nedelja. 29. maja:
11 00 Mi pa nismo se uklonili: Spomini na Kokrški odred, 11 30 Obvestila, - 12 00 Čestitke poslušalcev 13 30 Nedeljska te ma: Kako gospodari jeseniško gospodarstvo 13.45 EP in zaključek programa
Ponedeljek, 30. maja:
16 00 Obvestila    16 30 Domače
novice 16 45 Obvestila - 17.00 Tema dneva. Vogel in turizem, 17.45 Aktualno, - 18 00 Čestitke poslušalcev in EP - 18 25 Športni pregled 18.35 Minute za resno glasbo 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek Torek, 31. maja:
16.00 Obvestila 16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila 17.00 Terna dneva. Umiranje celodne vne osnovne šole v radovljiški občini, - 18.00 Čestitke poslušal cev in EP 18.25 Aktualno, 18.35 Novosti iz zabavne glasbe, - 18 55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa Sreda. 1. junij:
16.00 Obvestila, - 16.30 Domače
17.00 Glasbena lestvica 19.00 Napoved programa za četrtek
_Četrtek, 2. junija
16.00 Napoved programa — EP
in melodije za vas 17 00 Minute za šport in
rekreacijo — Kam odhaja
sindikalna članarina? (v
živo)
18.00 Novice in dogodki — Zakajčkova mini šola
19 00 Napoved programa za nedeljo
novice, - 16.45 Obvestila, - 17.00 Tema dneva: Adaptacija stavbe občinske knjižnice v Radovljici, -17 50 Aktualno, 18.00 Čestitke poslušalcev in EP, - 18.35 Novosti iz narodnozabavne glasbe, -18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa
Četrtek, 2. junij:__
16.00 Obvestila 16.30 Domače novice 16.45 Obvestila - 17.00 Oddaja v živo: Ali v Ratečah potrebujejo obrat AvtomOntaže, 18.00 Čestitke poslušalcev in EP 18.35 Vedno zelene melodije, -18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa
Kino
^ KRANJ CENTER
lni Sim S?J?r barv Pu»t. znan ■   un^EDAT0Rob '6. 18 « maja: amer barv
"> 20
...oja   .lini" DitV
*nan fant film PREDATOR - 16. 18 m 20 uri. predprem kr?L barv *0od spekt ZADNJI ^NSKI CESAR ob 22 ur. 29. ŽArvT an9> barv /god spekt ^°*J» KITAJSKI CESAR ob 10 »ii' amer. barv pust znan tant PREDATOR ob 15 , 17 in 19 ^-Pfem amer barv srhlj PE Ob J3 ZADNJE POGLAVJE »rt^1 uri 30. maja: amer barv S* PETEK 13 ZADNJE PO ^?VJE ob 18.. 18 in 20 uri 31. K **: amer barv srhlj PETEK S ZADNJE POGLAVJE ob 16.. W,'n 20 ur« 1 junija amer PETEK 13 ZADNJE
uQrc amer  darv   erot fi,m8
Iva «.amer °arv znan fant *»* TfA.JEZDNE STEZE 4 VRNI iw OOMOV ob 16 in 18 uri, T£yAc.r>nc barv drama PARIZ
ob 20 uri
uri
KRANJ STORZlč
i
' krim. film 18 in 20 uri
28. maja: amer barv melodra ma MODRA LAGUNA bo 16 in 18. uri, ital barv erot film STRASTNA JULIJA ob 20 uri (Film ni primeren za otrokel) 29. maja: hongkon barv karate film PEST VELIKEGA ZMAJA ob 16 uri. amer barv erot film ZGOD BA O LEPOTIČKAH ob 18 uri. prem argent barv erot thrill MAŠČEVANJE ZA POSILSTVO ob 20 un 30. maja ni kinopred ■tavl 31. maja: argent barv erot thrill MAŠČEVANJE ZA POSILSTVO ob 16. 18 in 20 uri 1 junija: argent barv erot. thrill MAŠČEVANJE ZA POSIL SfVO ob 16,18 in 20 uri 2. juni ja: amer erot film ZGODBA O LEPOTIČKAH ob 18. in 18 uri, amer barv. erot film DOBER TEK ob 20 un
ŽELEZAR
27. maja: prem. jug. barv. kom. TESNA KOŽA 2 ob 16 in 18 un, prem. amer barv kom LJUBE ŽEN, SEKS IN TISTO DRUGO ob 20. uri 28. maja: jugosl barv kom 11 SNA KOŽA 2 ob 16 uri, jug barv drama SREDI MOJIH DNI ob 18. uri, prem amer barv. akcij filma SMRTONOSNA Ml SIJA ob 20 uri 29. maja: amer barv akcij film SMRTONOSNA MISIJA ob 16 in 18 uri, jug barv drama SREDI MOJIH DNI ob 20 un 30. maja: amer. barv
akcij film SMRTONOSNA MISI JA ob 16., 18 in 20 uri 31. maja: amer. barv kom LJUBEZEN SEKS IN TISTO DRUGO ob 16., 18. in 20 uri 1. junija: amer. barv kom LJUBEZEN, SEKS IN TISTO DRUGO ob 16.. 18 in 20 uri 2. junija: amer barv krim film 8 MILIJONOV NAČINOV SMRTI ob 16., 18 in 20 uri
DOM KAMNIK
27. maja ni kinopredstavl 28.
maja: amer barv srhlj HELL RAISER ob 16. in 18 uri, prem argent barv erot thrill MAŠČE VANJE ZA POSILSTVO ob 20 uri 29 maja: amer barv fant pust film VRNITEV V PRIHOD NOST ob 16 uri, amer barv srhlj HELLRAISER ob 18 uri, ital barv erot film STRASTNA JULIJA ob 20 uri 30. maja: ital barv erot film STRASTNA JU LIJA ob 18 in 20 uri (Film ni pri meren za otrokel) 31. maja: amer barv akcij film ROCKY 4 ob 18 in 20 uri 1. junija ni kino predstavi 2 junija: amer barv kom LJUBEZEN. SEKS IN TI STO DRUGO ob 18 in 20 uri
TRŽIČ
27. maja ni kinopredstavl 28. maja: amer barv kom. FERI SOV NORI DAN ob 18 in 20 uri, prem amer barv znan fant fil
ma ZVEZDNE STEZE 4 VRNI TEV DOMOV ob 22 uri 29. maja: jug barv kom IMEJMO SE RA Dl ob 17 in 19 uri, prem. amer barv kom LJUBEZEN, SEKS IN TISTO DRUGO ob 21 un 30. ma ja: amer barv pust. fant. film VRNITEV V PRIHODNOST ob 18. in 20 uri 31. maja: amer. barv krim film 8 MILIJONOV NAČINOV SMRTI ob 18 in 20. uri 1. junija ni kinopredstavl 2. junija: amer barv srhlj. PETEK 13 ZADNJE POGLAVJE ob 18 in 20 uri
KRANJSKA GORA 27. maja: amer. barv kom. FERI SOV NORI DAN ob 18 in 20 uri 31. maja: amer barv akcij, fil SMRTONOSNA MISIJA ob 18 in 20 uri
_KOMENDA_
27. maja: amer. barv. znan fant film ZVEZDNE STEZE VRNITEV DOMOV ob 20  uri 28. maja:
amer barv. srhlj PETEK 13. ZADNJE POGLAVJE ob 20. uri
LAZE
27. maja: amer barv. akcij, film ROCKY IV ob 19 uri
ČEŠNJICA
27. maja: amer srhlj SMRT V OČEH ob 20 uri
_MEDVODE_
27. maja: amer. barv. krim. film 8 MILIJONOV NAČINOV SMRTI ob 20 un 29. maja: amer. barv kom. FERISOV NORI DAN ob
18. in 20. uri
_DUPLICA_
28. maja: belgij barv. ris. film PRIHAJAJO SMRKCI ob 18 uri, hongkon barv karate PEST VE LIKEGA ZMAJA ob 20 uri 29. maja: amer. barv. znan. fant. film ZVEZDNE STEZE 4 VRNI TEV DOMOV ob 18 in 20 uri 1. junija: amer barv akcij film SMRTONOSNA MISIJA ob 20 uri 2. junija: argent. barv erot. thrill MAŠČEVANJE ZA POSIL STVO ob 20. uri
_CERKLJE_
28. maja: amer. barv. akcij, film ROCKY 4 ob 18 uri, amer barv erot. kom ZELENA LJUBEZEN BABY LOVE ob 20. uri
_DOVJE_
29. maja: franc. barv krim. film SPECIALISTI ob 1930 uri
_ŽKOFJA LOKA
27. maja: amer. film DOBRO SRČNI MEDVEDKI ob 18. uri. fran film HOJA V SENCI ob 20. uri 28. maja: amer kom. PRO TOKOL ob 18 in 20 uri 29. maja:
amer kom PROIOKOL ob 18. in 20. uri 31. maja: nem. erot. film NAJSTNICA ob 20. uri 1. junija: nem. film NAJSTNICA ob 18. in 20 uri 2. junija: amer. film PSYCHO III ob 20. uri
ŽELEZNIKI
27. maja: amer kom. PROTOKOL ob 18. in 20. uri 28. maja: amer. ris. DOBROSRČNI MED VEDKI ob 18. uri, fran kom. HO JA V SENCI ob 20. uri 29. maja: amer. kom ZA SINOVO LJUBE ZEN ob 18. in 20. uri 1. junija: avst. kom. KROKODIL DUNDEE ob 20 uri
POLJANE
27. maja: amer kom. ZA SINO VO LJUBEZEN ob 21. uri, 29. maja: amer kom KROKODIL DUNDEE ob 18. uri 31. maja: amer. film PSYCHO III ob 21. uri
RADOVUICA
27. maja: amer. barv. film STRYKR ob 18. uri, amer. barv film VESOLJSKI VAMPIRJI ob 20 uri 28. maja: amer. barv. film VESOLSKI VAMPIRJI ob 18. uri, franc. barv. krim. film POKVAR JENI POLICAJ ob 20 uri 29. maja: amer barv krim. film VELIKE
TEŽAVE ob 18 uri, franc. barv krim. film POKVARJENI POLI
CAJ ob 20. uri 30. maja: amer. barv. film VESOUSKI VAMPIR JI ob 20. uri 31. maja: amer. barv.krim. film VELIKE TEŽAVE ob 20. uri 1. junija: franc. barv. krim. film POKVARJENI POLICAJ ob 20 uri 2. junija: amer. barv. krim. film GLASNIK SMRTI ob 20. uri
_BLED_
27. maja: amer barv grozlj. MAŠČEVANJE V ULICI BRESTOV ob 20. uri 28. maja: slov. barv. zab. film POLETJE V ŠKOUKI II. del ob 18. in 20. uri 29. maja: amer. barv. akcij, film REŠITEV V PRAVEM ČASU ob 18. uri, amer barv. film STRY-KER ob 20 uri 30. maja: amer. barv. film STRYKER ob 20. uri 31. maja: amer. barv. film VESOUSKI VAMPIRJI ob 20. uri 1. juija amer. barv. krim. film VELIKE TEŽAVE ob 20. uri 2. junija: franc. barv. krim. film POKVARJENI POLICAJ ob 20. uri
BOHINJ BOH. BISTRICA
28. maja: amer. barv akcii film REŠITEV V PRAVEM ČASU ob
ma^cvaT,8,^ amer barv fi|m crrTu . ,oJE V ULICI BRE STOV ob 18. m 20. uri 2. junija-amer. barv. film VESOLSKI VAMPIRJI ob 20 uri CaUU>*'
mmsssmmxsLAS s. stran
ZANIMIVOSTI, REPORTAŽA
Petek, 27. maja
GLASOV $ INTERVJU
Egon Conradi, generalni direktor Kompasa, o svoji delovni organizaciji, položaju turističnega gospodarstva in obetih letošnje turistične sezone
V turizmu je treba veliko razmišljati
Ljubljana, 19. maja — Kompas je naša največja turistična delovna organizacija, ki s štiri tisoč zaposlenimi delavci sega precej preko republiške meje. S svojimi hoteli, turističnimi poslovalnicami, brezcarinskimi prodajalnami, je tako rekoč povezana z vsakim vsaj malce turističnim krajem v Sloveniji in seveda tudi na Gorenjskem.
K-i
- »
E«» r^»^cwl.-*~--I - — I--***---
a* |»vusuivija mi«" Kompas Jugoslavija?
"Lahko rečem, da zelo pogosto nastopamo s sloganom Kompas - kompletni turistični servis. Mislim, da je ta slogan zadetek v polno, ker je Kompas delovna organizacija, ki ponuja turističnemu tržišču - razen klasičnih agencijskih uslug (turističnega posredovanja, izletov...) - še vrsto storitev, ki jih večina drugih organizacij te vrste v Jugoslaviji nima. Mislim predvsem na to, da smo močno prisotni na tistih mednarodnih mejnih prehodih, kjer po naših računih prihaja v državo okoli 80 odstotkov potnikov, pa seveda tudi turistov. Letno oskrbujemo okoli osem milijonov ljudi, tako z menjavo denarja, s trgovino, z gostinskimi uslugami in drugim. Imamo močno floto osebnih avtomobilov, okoli tri tisoč, ki pod licenco Herz krožijo med skoraj sedemdesetimi poslovalnicami v državi. Sicer pa imamo že danes v vseh republikah in pokrajinah okoli dvesto deset poslovnih enot. Imamo tudi manjšo verigo lastnih hotelov, vseh je dvaindvajset s 3700 ležišči in dva avto campa. V zadnjem času so se močno uveljavili na področju konsignacije z brezcarinskimi prodajalnami. Oskrbujemo okoli 500 takšnih prodajaln v državi, imamo pa tudi okoli dvajset lastnih prodajaln. Smo zastopniki Evrocart za Jugoslavijo s 25 tisoč člani. Tako je naša delovna organizacija sestavljena iz trinajstih temeljnih organizacij, od katere so tri v drugih republikah: v Novalji na Pagu, Dubrovniku in Dimitrogradu.
Tako velika delovna organizacija zahteva veliko ljudi in tudi povezanost?
"Za vse prej naštete dejavnosti imamo zaposlenih nekaj manj kot štiri tisoč ljudi, ko se bo začela sezona, pa jih bo okrog štiri tisoč tristo. To je ogromen organizem, za katerega je - za razliko od proizvodnih delovnih organizacij treba omeniti, da je upravljanje z njim res naporno. To pa posebno zato, ker je organizacija tako disperzirana, od poslovalnic z enim samim človekom do orgu nizacij s petdesetimi, šestdesetimi ljudmi. Po tako imenovani ediciji 200 največjih, ki jo vsako leto izdaja Ekonomska politika, smo v celotnem prihodku v Jugoslaviji na 42 mestu, v krogu turističnih organizacij podobnega tipa pa smo prvi in smo le za Plavo laguno iz Poreča, ki pa ima zaposlenih okoli 9 tisoč ljudi. To so naši argumenti, ki govorijo, da smo res največji v tej branži."
Trenutno tudi turistične delovne organizacije in turistični delavci čakate prihajajoče gospodarske ukrepe in se že srečujete z nekaterimi težavami?
"Nekaj problemov je, ki že močno trkajo na vrata in če bi me enako vprašali čez kakih dvajset dni, bi morda lahko odgovoril bolj natančno. Prva neznanka je, kaj bo za izvenpenzi onsko ponudbo pomenila sprostitev cen izdelkov, ki so pomembni v turizmu, posebno pa v hotelirstvu. Tu mislim predvsem na cene živil. Prav tako nas skrbi, kaj bo na področju prevozov od rent a car, avtobusov, letal..., če se močno podraži gorivo, če ne bo tečaj dinarja v odnosu do tujih valut bisteno popravljen, se lahko zgodi, da bo Jugoslavija najdražja turistična država v Evropi. Ce bi dinar dejansko zrasel, bi bil ta cenovni udarec nekoliko ublažen. Naslednji pro
blem je vprašanje osebnih dohodkov v naši dejavnosti. Turizem je sezonska dejavnost in naše blagajne se začnejo polniti predvsem v sezoni. Mislim predvsem na pravo turistično gospodarstvo, ne na gostinstvo Kranja ali Ljubljane, ki živi vse leto. Tu nam grozi (posebno, ker je dosti turističnih organizacij v prvih treh mesecih v izgubi), da nas novi pravilnik udari z 80 odstotnimi plačami. To pa pred sezono ni stimulativno, kajti ljudje s slabimi plačami, ne bodo dajali kvalitetne usluge. Zastonj je od njih zahtevati, da se smejijo, da so prijazni, da so razpoloženi in vljudni. Vsak samo razmišlja, kako bi pobegnil v drugo panogo "_
Tudi v gorenjskih hotelih imate podobne težave?
"Ravno zato govorim, da se lahko zgodi, da bomo ostali še brez tistih kvalitetnih kadrov, ki jih imamo. Saj slabi delavci no bežijo iz turizma. Beži dober kuhar, dober šef hale, dober direktor hotela. Ker se pač vidi v drugi dejavnosti z debelejšo denarnico."
Za letošnjo sezono se napoveduje, da vsaj s preskrbo ne bi smelo biti težav. Kako se vi pripravljate?
"Problem oskrbe, vsaj za en krat, za Slovenijo še ni tako pomemben. Skrbi pa nas, ker s«' s 1. junijem ukinjajo krediti za pripravo sezone. Čeprav je bil tudi ta denar drag, je bil vendar le samo 75 odstotkov tistih realnih obresti, ki jih mi sicer plača mo za kratkoročna sredstva."
Kakšno pa je zanimanje tujih gostov za počitnice pri nas?
"Pred kratkim sem se po tele fonu pogovarjal s Porečem, ki je za nas vendarle najpomembnejša regija, ker se prek njega opravlja skoraj 50 odstotkov tu rističnega prometa Jugoslavije, razmere niso dobre, gostov je malo. Letošnja pričakovanja pa vsi zapisujemo nekako takole: bolje kot preteklo leto. Vendar temu ne dodajamo, da gre drugim veliko bolje kot lansko leto, kar pa pomeni, da smo v resnici v stagnaciji. Razlogov je več. Eden - za mene zelo pomemben - je tudi slika o naši domovini. Izkrivljena, ali pa morda včasih tudi neizkrivljena, saj sami govorimo o svojih težavah. Človek pa rad hodi na počitnice tja, kjer je okrog njega veselje. Ste vi /r kdaj šli na počitnice v Romunijo? Niste. Pa bi vas Romunija gotovo tudi zanimala. Ali bi šli sedajle na I^ljsko? Verjetno ne Nočem se primerjati, niti nočem našega turizma primerjati s Poljsko ali Romunijo. Hočem pa povedati, da naša podoba (image) bledi. To je en razlog. Drugi pa je, da tista privlačnost, ki je bila v cenovnem razredu (da
smo bili veliko cenejši od ostalih), je imela vendarle močan učinek. Tudi sedaj smo še cenejši od konkurentov, vendar pa nam vedno pogosteje očitajo, da razmerje med uslugo in njeno ceno pravo. Tretji razlog pa je, da dopust resnično ne pomeni več le postelje in krožnika, da pomeni zabavo, rekreacijo. Dopust pomeni tistih sedem norih dni, kot bi rekli Srbi "sedam ludih dana", ko se sprostiš in izno-riš za celo leto naprej in nazaj. Tega pa pri nas ni dovolj. Poglejmo samo Bled. Če ne bi bilo golfa - koliko je igrišč za tenis, koliko je pravega zabaviščnega prostora, tistega, kjer se luči ugasnejo ob sedmih zjutraj? Ni. Mladi pa to iščejo."
Nekakšno usmeritev v razvoju pa vendarle imate?
"Jaz pravim - v turizmu je treba veliko misliti. Sam sedaj razmišljam o tem, kako združiti /a sebno iniciativo z našimi interesi. Zakaj ne bi podprli nekoga, ki je pripravljen rediti konje, da bi oddajali jahalne ure? Zakaj ne podpreti nekoga, ki bi se spet šel fijakerja? Prav zasebna pobuda je lahko, v suši akumulacije, v kateri smo, sijajno dopolnilo celotni ponudbi. .lasno pa je, da ima tudi ta ponudba otroške bolezni. Ena takih je, da hočejo vsi hitro in veliko zaslužiti. To je enako v vsej državi. Če se spomnim samo primera Medjugorja, kjer smo zgradili turistično vas. Bilo je nekako tako kot v Ameriki, ko so odkrili zlato. Zaradi tega so se v Ameriki tudi streljali, pri nas pa je sedaj malce drugačen način - borba za to, da tujcu čimveč potegneš iz žepa."
Ime Kompasa je bilo v zadnjem času povezano tudi z nesrečo turistične ladje. Kako ravnate v takšnih primerih?
"Vsaka taka nesreča je rosen opomin vsaki organizaciji in ozkim skupinam organizatorjev v tej organizaciji, da se vedno vedejo v skladu i nekimi pravili, zakoni in da jih ne prekoračijo. Po nesreči moraš namreč ost.it| miren in čist, sebi pa moraš zato postaviti vprašanje: Ali jo bil i/, let res pravilno organiziran? Ali so bili vsi ljudje pravilno popisani? Ne pa, da bi na primer v ,id njem trenutku nekdo skočil na ladjoinbi rekel: bomo /e potem. Ne« Preden se gre na ladjo, si-mora vedeti: potniki so ti in ti Slučajno je bilo na tem Izletu vse v redu. Sedaj pa si zamislite, da mi ne bi niti vedeli, kdo je bil na ladji7 Da bi jih recimo kupi-tan pobral z ulice in rekel: pojdite z nami, ter jim celo mimo nas pobral denar. Ali pa, da to naudi vodič? Zato je toliko pomemb neje   upoštevati   predpise Ce prav se seveda nesreče v prome tu vedno dogajajo," pravi Egon Conradi.
V Stanovi ik Foto: G. Sinik
*&**
POPULARNI NA GORENJSKEM
Tone Juričan-Duro
Vesel sem, kaj morem
Škofja Loka. 24. maja — Prejšnji teden se je za rokometaše škofjeloškega Termopola končala uspešna sezona. Uspešna predvsem zaradi drugega dela tekmovanja, ko so kot za šalo premagovali skoraj vse nasprotnike. Dobre tekme so v športno dvorano privabile na stotine Škofje-ločanov, v dvorani pa je najbolj zavreščalo, ko je v tekmo vstopil Tone Juričan. Đuro, Đuro, so vzklikala predvsem dekleta, ki jim je všeč simpatični igralec.
tem nekaj časa nisem igral, kasneje pa sem
Mnogi navijači in obču-dovalke sploh ne vedo tvojega pravega imena. Za njih si enostavno Puro. Od kod to ime?
"Zgodba je malo daljša.
Ker se pišem Juričan, so me prijatelji najprej, že v osnovni šoli, klicali Jurko. Ko je umrl Đuro Pucaj - Stari so me začeli klicati Đurko in so mi rekli kar enostavno Đuro. Marsikdo, ki me sicer ne pozna, misli, da sem Bosanec. Posebno na tekmah na tujih terenih, čese trener Stupnišek jezi name. No, takrat mi navadno reče Đuro ovca."
Se trener velikokrat jezi nate?
"Moram povedati, da nisem ravno med najboljšimi v ekipi, vendar pa sem z rokometom povezan že kar od četrtega razreda osnovne šole. Ker sem bolj živahne sem imel na treningih že nekaj nesreč. Tako se spomnim, da sem si že prvo leto polomil zobe in si poškodoval ustnico. Takrat se mi je rokomet kar malo zameril. Ko sem kasneje v peiein razredu spet treniral, sem na treningu nekoč razbil luč in si potem nekaj časa nisem upal pred trenerja. Kasneje sme nekaj časa resno igral in v osmem razredu smo z ekipo pionirjev celo osvojili drugo mesto v republiki. Po-
se spet priključil ekipi. Ker delam kot rezka-lec v orodjarni v LTH imam izmensko delo in nisem vedno v formi. Trener pa seveda to hitro opazi in takrat sem pač ovca. Saj res dostikrat naredim kakšno  brezvezno napako!"
Toda gledalcem in še posebno gledalkam si vedno bolj všeč. Si kdaj razmišljal zakaj?
"Gotovo zato, ker sem vesele narave, ker najde stik z vsakim, ne glede na to, če je to mlado dekle ali starejši človek. Povedati pa
moram, aa se zeio razumem tudi s soigralci v ekipi. Ti so, posebno pred tekmami včasih "živčni", jaz pa nikoli. Navadno jim povem kakšen vic in to je dobra psihološka priprava na tekmo. Spomnim se, kako je bilo, ko smo šli igrat v Šmartno. Vedel se, da bomo igrali zunaj in bilo je zelo mraz. Zato sem prosil sestro, naj mi posodi najlonke. Odrezal sem jim peto in jih pred tekmo začel obuvati. Ker pri delu nisem bil preveč spreten, sem se z nohtom zataknil nanje in so se strgale. Takrat je eden od soigralcev pogledal, kaj počnem in vsi so se začeli valjati od smeha. V začetku tekme smo zgubljali, potem pa sem ji v odmoru rekel, če so res take reve, da so čisto iz sebe, ko vidijo moškega v najlonkah. Na koncu so zmagali za pet golov."
Služba in rokomet. Imaš rad še kaj druge-
g«? ., •
"Rad grem s prijatelji v naravo, na piknike, posebno v Poljansko dolino. Rad hodim v disko, rad tudi kegljam in še marsikaj. Rad sem dobre volje, kaj morem? In všeč mi je, da soigralci in trener to razumejo. Najraje pa jem sirove palačinke, takšne z veliko skute, ki jih zna pripraviti le moja mama."
Torej, oboževalke. Na delo in načite se pe* či najboljše sirove palačinke!     y Stanovnik
Foto: G. Šinik
O zložbah in struževskem primeru
Prisila ni nikdar dobra
Kranj, 24. maja - Prisila v kmetijstvu (kot tudi sicer) ni bila šenikdar dobra - ne pri "ženi-tvi" kmetijskih organizacij ne pri vsiljevanju zadružnih oblik organiziranja kmetov (kmetij-sko-delovne zadruge v petdesetih letih!) še manj pri komasacijah, kjer gre za poseg v lastnino in v čustveno navezanost na zemljo.
Prav z zložbami in ponovnimi razdelitvami zemljišč (kot lepo slovensko pravimo komasacijam), za katere je prišlu pobuda z vrha ali le od peščice kmetov, imamo na Gorenjskem slabe izkušnje. Vse so sicer bile koristne (zmanjšale so število parcel, omogočile boljšo izrabo strojev in zemlje, pocenile pridelavo...), vendar so vse, razen redkih izjem, sprle nekaj kmetov, oživile že pozabljene razprtije in podobno. Spomnimo se, kaj se je dogajalo na Visokem pri Kranju. "Pele" so pesti in uporabijo no je bilo podobno orodje, s katerim so so Matija Gubec m njegovi somišljeniki v kmečkem puntu bojevali za staro pravdo. Eden od predosoljskih kmetov dolgo ni mogel "pozabiti", kje je vozil pi"d zložbo. V Britofu sta se kmeta, ki se že prej nista lopo
V Struževem je šest "čistih" kmetij, ki imajo 38,6 hektara obdeloval ne zemlje in so lani oddale v nakelsko zadrugo 127 tisoč litrov mleka, več kot 15 ton govedi, skoraj 11 ton prašičev in 122 ton krompirja.
ja (ali samo zamenjava
ljišč) mogoča le v vaseh, kjer
gledala, še bolj "ohladila" v medsebojnih odnosih...
Veliko sporov izvira iz (pretirane) čustvene navezanosti na zemljo ("Desetletja sem tod oral, sejal, gnojil, okopaval, pobiral pridelke, zdaj pa moram drugam."), iz namišljeno neenakovrednosti zemljišč ("Vsi kmetje so dali v komasacijski sklad dobro zemljo, ven so pa mnogi dobili slabo!") pa tudi iz tega, da tisti, ki vodijo zložbo, pozabljajo, da negre le za nove moje in za poseg v prostor, temveč tudi v odnose in da je prav zato treba vse pripombo in predloge kme tov skrbno in tenkočutno pretehtati.
Na Gorenjskem je tudi več primerov, ko so se kmetje sami odločili za zložbo in ponovno razdelitev zemljišč. Naj takoj povemo, da je takšna komusaci
ni
razprtij in se ne pravdajo za oZa re, za nekaj smrek, za pot parcele... Za kmete iz Struže^ ga je očitno, da "držijo skup3^ Le kako naj si sicer razlaga11^' da so se (skupaj s kmetoi11 Okroglega) lotili zložbe "a ^ demnajstih hektarih struževs^.. ga polja vzhodno od indust skega železniškega tira Kr9*j* Naklo, kjer bodo zmanjšali vilo parcel z 42 na 15, zbrisa" poti, ki so "sekale" polje, 111
rovaš te družbene zemlje r*jjj| rili glavno poljsko pot. ZemlJ1 . so jim izmerili delavci Geo e ske uprave Kranj, načrt n £ razdelitve so naredili san11* \\ datke pa so jim (bodo) pomalja pokriti občinska preskrbo^*1 skupnost, republiška in °^lJp-ska kmetijska zemljiška s ,eI) nost. Zložba, ki je tudi o°[0^y protest proti pozidavi km^ skih zemljišč v Kranju m P^-dolgoročnim načrtom, bo ne ^ krat cenejša od "uradne", P°. katerih ocenah celo dosetkr .
Če bi bilo na Gorenjs*^ manj sporov po vaseh, 01 u$. takšna zložba mogoča se
Mar no?
C. ZaP
Ustanovljeno je Radiestezijsko društvo Gorenjske
Nihalo osvaja Gorenjsko
Radieste/.iju je stara vedu. Postopke radiestc/.ijc so v plemenskih skupnostih uporabljali že tisoče let. Nihala so našli tudi v egipčanskih grobovih. I/i a/ indicste/ija pa je dokaj nov, od začetka 20. stoletja, ko je francoski misijonarski duhovnik Mermet začel bajalico uporabljati v medicinske namene in je natančnost pri določanju vzrokov bolezni osupnila njegove sodobnike, sani papež pa mu je zato dal svoj blagoslov...
Pri nus smo v zadnjem desetletju dobili nekaj ugled nib radiestozistov, nujbplj znano ime je Kaikaš v Žanre btti tudi zaradi knjige, ki jo je napisal in je obšla JugOSla \ ijo Bajalica je osv opla tudi ( iorenjsko. Stani- ()!>lak, i a
du'ste/.ist m bioenei'Ketik iz Škofje Ebke je imel prva pre
duvanja n radiosteziji pn nas in zanjo navdušil velik krofi ljudi, ki jih privlačijo mejne znanosti   Ua l>i se na Cio renjskem ustanovilo društvo, |>a se je osebno zavzela ra diestezistka Mnela Mahne  In laku imamo Gorenjci od torka, JA   maja Milili, Ititli svoje i adiestezijsko društvu.
menda tre^e   Siovenijit m Ljubljana In Mariborom.
Ustanovno skupščino so se udeležili pretežno tisti, ki so že opravili tečaj i adieste/.i ie in jili ta im-pia znanost še posebej navdušuje in privlači ter bi so v njej rudi kar naj bolje izpopolnili. Saj jo to široko področje, kjer lahko vsak bolj ah manj uspešno raziskuje. Kudiostczija je po j a V, ki «a snet ne i a/.umeim >, ampak se M lahko nauči mo izkoriščati V humane namene, seveda, z namenom pomagati človeku /e prvi tečaji na Gorenjskem so rodili kopno rad lest e /1 slov, ki /. vesoljem vito nihalo, prosta vljajo ležišče, sedeže, k |oi se ki ižajo nevarni žarki 1'ešči
a l)oij pogumom se poskuša celo \ odkrivanji',^ fl» (ostavljanju diagnoz pri bolnikih in podobno 1 pO skupščini so poudarili, da naj se vsi tisti, ki se n'^
rvef«
podajo, zavedajo, da je od prvih poskusov . od |>'Vl dušenja, do resnih uspehov, veliko dela Seveda 'flfltf1
, '    1 inimu   iiemij   >m ivniK>i"-n |n<>Sl
pravijo, vsaka mistiku ima v sebi tudi koren '"'"i* -bel" *j Gorenjsko društvo radiestozistov bo sprva S* ^ifl1 pridobivanje članstva, za izobraževanje ilun"Vi,njiJt**V tečaji, s predavanji strokovnjakov, z lastno k'J,,tU<* kjei bodo člani luhko dobili domačo in tujo 11 \|ii<'"' Odprti bodo, obljublja njihova prva predsodmc» fl^eK Mahne, kajti zapreti v Slovenijo se ne morejo 1 n ...t.>''!'.
V mislih pa že imajo tudi svo| center, ki naj s skupinu močmi. Tu bi dobile prostore tudi V.
smei i mejnih inanosti, do'1'
Društvo bo pridobivalo sredstva od „„s"1'^ stavili bodo cenik svojih usIuk, iona pa bo '."'^„Jo l''^ merna vloženemu ti udu, delu in kakovosti N'' _ .„n1''"; tirani, obljubljajo, kujti pehunje za denarjem " arj*Jjjt, m. dobroj; i, posebno pa no ljudem, ki se o (^()b"', mejnimi tnunostmi Tisti, ki jim |e dana tu ■•i>' |(1 naj bi ne zaračuna' ih drugega, razen "'''V".'"'. i>i,,,,1'>i"'
•ii<.|iiuni m mo
ikov Toda nekatei i se tefoa drže, dt u^e Pa n",fjJ i"1
pohlep /ato cenik uslun ne bi bil napak, m"1 j spet postavil na trdna tla. , {iS^Jv
Društvu radiestezisUiv jo torej ustanovljep^j^jjsVjM se budu vsako prvo sredo v mesecu ob 1" "'^.(jni
prostorih gobarsko družino Kranj, v ne po picerije Šif;-er.
Petek, 27. maja 1988
9. STRAN @®^S8t8SKBiaU*B
Leopold Kej žar:
Tudi šola ni imuna za birokratizacijo
Ljubljana, 25. maja — Okrog nujnih vsebinskih premikov, ki jih oslabljeno slovensko gospodarstvo na-?ga tudi osnovnemu šolstvu, še vedno hodimo kot maček okrog vrele kaše, trmasto prepričani, da se P*i bomo že kako ognili, ker si tega greha Slovenci ne bi smeli naprtiti, če nočemo pripravljeni stopiti 118 prag 21. stoletja, stoletja znanja. Za debate o tej žgoči temi je dokaj značilna sklepa misel iz pogovora 2 Leopoldom Kejžarjem. Ljudje, predvsem zaposleni v osnovnem šolstvu, si namreč manj denarja ra-2,agajo kot prisilno zategovanje pasu, ne pa kot spodbudo za kakovostne racionalizacije, gospodarnejše •"avnanje z denarjem.
V odboru za osnovno izobraževanje pri skupščini izbraže-valne skupnosti Slovenije, kate-J^ga predsednik ste, ste ponudili program kratkoročnih in dolgoročnih varčevalnih ukrepov v osnovnem šolstvu. Program Predvsem namiguje, kje bi se dalo prihraniti in pušča svobodo konkretnih odgovorov občinam, "a vendar; kakšen je izkupiček Razprav, ki ste jih imeli po vsej Sloveniji?
"Na splošno prevladuje mnenje, da osnovni šoli ne bi smeli lemati denarja. Dokaj različni Pogledi pa so bili na zagotovljeni (obvezni) in dodatni program. Nekateri dajejo izključno prednost zagotovljenemu programu, ki ga nikakor ne bi smeli krniti, drugi mislijo, da je tudi v njem Marsikaj pogrešljivega in naj bi zato vzwli v pretres oba progra-ma, če je že treba. Seveda bo na t° morala odgovoriti stroka. Zagotovljeni program namreč ne Prenese trenutnih gibanj. Po-g'eJte, spremembe učnih načr-|°v so začeli vnašati v predme-^»k z letom 1982/83, šele letos oodo prišli na vrsto zadnji, osmi Vzredi. Ali naj spet prekopavalo, ko pa dela še niti nismo Končali in videli rezultatov? Drugo pa je seveda vprašanje standarda zagotovljenega programa."
V* slovenskih osnovnih šolah Pride povprečno en učitelj na 17 otrok. Po statističnih Podatkih sta pred nami s Povprečjem 16 otrok le dve evropski deželi. Medtem ko le Pri nas učna obveznost učiteljev od 20 do 25 ur (odvisno, ^ kolibo ^ v posamezni občini dogovorijo), znaša v tujini od 18 do 28 ur (odvisno od intenzivnosti učiteljevega dela v večjih oziroma •nanjših skupinah učencev).
mer, 16 ur angleškega jezika; ali bo zato dobila drugega učitelja ali prikrajšala otroke za tri ure pouka? To je skregano z zdravo pametjo. Problem učne obveznosti je problem strukture delovne obveznosti, ki je 42-urna, ne pa večje ali manjše obrementive učitelja."
Zakaj pa v splošnem gibanju za večjo produktivnost in kakovost dela tudi učitelji ne bi imeli večje učne obveznosti?
'Ta debata ni zaključena. V krogih, ki so doslej o tem razpravljali, večjo učno obveznost odločno odklanjajo, čeprav ne vem, kaj si o tem na tiho res mislijo. V deželi najbrž ne bo mogoče doseči konsenza, ampak popustiti na drugem koncu. Cena zagotovljenega programa bo nižja, potem pa naj si obveznost vsak zase kroji in povečuje, če hoče več zaslužiti."
Gorenjci so dali pobudo, naj bi v republiki določili tako enotno ceno zagotovljenega programa, da bi jo lahko sfinanciralo vsaj 90 odstotkov občinskih gospodarstev, s čimer so želeli nekoliko pripreti pipo solidarnosti.
"Prihodnja skuščina republiške izbraževalne skupnosti bo razpravljala o predlogu štirih ra-
Najbolj kočljiva je učna ob-yeznost učiteljev. Po občinah '"»ajo obveznost neposrednega jjela z učenci v okviru zakona, kl dopušča razpon 20 do 25 ur, različno uravnano, s tem pa pri-naia tudi do razlik v plačah. Po načelu, naj še sosedu pes crkne, razlike najbolj bodejo prav
ačiteije Zakaj jih ne bi "uslišali 'eznost
>rda bi
m (saj v bistvu je), ne pa
'n obveznost poenotili?
Morda bi kazalo poer.otiti milim,.-~       ,      . . . r   . .
nimut_.
^segati v odločitve občine. Po-
*n h°' ker Se ^e iz tisto Prakti trd raz,°Sov nemogoče držati ant> norme. Šola ima, napri-
Povprečni delež dodatnega programa v celotnem programu osnovnega šolstva znaša v Sloveniji (po cenah iz leta 1986) okroglo 29 odstotkov; enako v jeseniški občini, v kranjski 43 odstotkov, radovljiški 37, škofjeloški blizu 33 in tržiški 27 odstotkov. Pa poglejmo še delež dodatnega programa v nekaterih občinah, ki solidarnost prejemajo: Brežice blizu 23 odstotkov. Gornja Radgona 21, laško in I man 19. Mozirje 22, Ormož dobrih 29, Ptuj 2«, Šentjur 22...
zličnih cen zagotovljenega programa, uravnanih na razredno in predmetno stopnjo ter na število učencev v oddelkih. Ugotavljamo namreč, da enotna cena zaradi različne strukture oddelkov v občinah ni primerna. Hkrati naj bi bil ta predlog uvod, napotilo v individualno oceno programa. Ne vem, zakaj bi občini, ki hoče svojemu šolstvu dati nekaj več, bodisi za višji sianaara pouKa ali Doijse pia-če učiteljev, branili. Zahteva po izenačenju pelje samo navzdol. Pustiti je treba tistemu, ki hoče naprej, da gre. Družbena skrb pa je zagotavljanje minimuma in cene zanj. Ta minimum naj bo povsod tak, da je mogoče uresničevati sodoben pouk in da so učitelji primerno plačani."
Je treba v navzkrižju teh dveh pogledov videti pobudo, da bi za zagotovljeni program uvedli enoto republiško financiranje?
"Zahteve so tako številne, da ni mogoče mimo njih. Obravnavali smo jih tudi v odboru. Pobuda je izvedljiva, pomeni pa nekaj višjo stopnjo solidarnosti. Za solidarnost se zdaj preliva okrog osem do devet odstotkov celotne cene zagotovljenega programa ali štiri do pet odstotkov vsega denarja, ki ga porabi osnovno šolstvo (250 milijonov dolarjev!). Če bi šli na enotno stopnjo, bi se delež povečal na enajst odstotkov. Seveda pa bi pred tem morali menjati ustavo, zakone."
Veliko govorimo o celodnevni šoli, ki je draga in jo marsikje le še z zadnjimi močmi vzdržujejo. V občinah se o ukinitvi sami neradi odločajo, terjajo konkretnejše usmeritve z vrha. Kako je na vrhu?
"Stališča so enaka, kot so bila pred dobrim desetletjem, ko smo celodnevno šolo vpeljevali; naj bo tam, kjer jo želijo in lahko financirajo. Kjer se je celodnevna šola vkoreninila je ljudje gotovo ne bodo dali kljub varčevanju, drugje pa jim je odveč in komaj čakajo priložnost, da se je znebijo. Za vzročni, eks-premimentalni model je celodnevna šola preobsežna, da bi jo financirali iz republiške blagajne."
Je treba podobno gledati tudi na podružnične šole?
"Največji izdatek v osnovnem šolstvu je oddelek. Normativi, sprejet pred petimi leti, predpisuje največ 32 otrok v oddelku. Dejansko povprečje je 24 do 25 otrok; kvarijo ga predvsem podružnične šole, medtem ko je v
Običajno gledano osnovno šolo in njen materialni položaj le skozi prizmo gospodarske moči občine, pozabljamo pa demografski dejavnik, ki je v Sloveniji zelo
različen, razpet od 90 do 140 otrok na tisoč prebivalcev. Visoko nad povprečjem 115 sta škofjeloška in kranjska občina, druge tri gorenjske so na povprečju. Demografska gibanja se počasi spreminjajo, kar pomeni, da bo osnovno šolstvo v kranjski in škofjeloški občini še naprej dražje kot drugje.
PETKOV P©RTRET
Marija Kodrič
matičnih šolah običajno 27 do 29 otrok. Tudi večina evropskih osnovnih šol se suče v te povprečju. V šoli je vedno treba gledati dva vidika: kvaliteto življenja kot zelo pomemben element za sodobnega človeka, kar so med drugim tudi podružnične šole, na drugi strani pa ekonomski in izobraževalni učinek. Tehtanj ni "preprosto".
Zaenkrat se o varčevanju v šolstvu bolj pogovarjamo kot ga resno načrtujemo. Vendar je jasno, da denarja ne bo toliko, kot ga je bilo minula leta. Kaj torej čaka našo osnovno šolo? Zastonj?
"Mislim, da je napredek nujen v vsaki situaciji in tudi mogoč, če se bomo obnašali racionalno. Denar bo treba usmeriti v najbolj vitalne dele, razmisliti, kaj moramo neobhodno zagotavljali s skupnim denarjem, ki ga poberemo ljudem, kaj pa kaže prepustiti odločitvi posameznika, ker je tako drago, da ni socialno jemati denar vsem, uživajo pa ga samo nekateri (na primer glasbena šola). Uvesti bo treba soudeležbo staršev, hkrati pa razvijati določen sistem socialne intervencije v primerih, ko so dodatne dejavnosti nujno potrebne (podaljšano bivanje), da ne bi bili otroci zaradi nedostopnosti prepuščeni cesti. Gospodarno bo treba izločiti, kar ni nujno ali je proti volji ljudi (celodnevna šola, predšolska vzgoja)."
To pomeni, da bi se morala šola ljudem bolj približati, da bi ljudje morali imeti v njej več besede?
"Tudi šola ni imuna za birokratizacijo. V Sloveniji je ta pro-(jes očiten. Vpliv staršev, okolja se zmanjšuje. Odtujenost se kaže skozi avtoriteto stroke, ki se v tem primeru napačno uveljavlja. Učiteljev, ki so ustvarjalni, se ni treba bati, bati se je tistih, ki so samo glasni. Takih je, žal, preveč."
H. Jelovčan
Začelo se je čisto naključno. Mladi vdovi, ki je sama skrbela za tri otroke, so ženske iz bližnjega državnega posestva zaupale v varstvo še svoje otroke. Polna hiša jih je bila. Glas o tem je segel tudi na občino in nekoč se je v Mošah ustavila patronažna sestra. Varuški, ki je imela opraviti s kopico otrok, je predlagala, naj vzame v rejo kakega zapuščenega otroka. Marija Kodrič ni pomišljala.
Danes najstarejša rej niča v Kranju je v 28 letih rejniškega
staža nnloo «\«viib š+iHb inro.
-----^„.^^ v^iv,
dila in vzgojila okoli sto otrok. Večina jih je ostala le kako leto, dve. Jokajoče stručke je dobila naravnost iz porodnišnice, od nje pa so odhajali že krat-kohlačniki, v posvojitev ali v rejo k drugi družini. Največ otrok je bilo pri hiši kaki dve desetletji nazaj, dvanajst. Ducat negodne otročadi je zjutraj hkrati terjalo stekleničko, suhe plenice in toplo naročje, pa je Marija v takih jutrih glasneje jokala od svojih varovancev. Ej, koliko prečutih noči pomni, koliko otrok, med njimi tudi gluhonemega, prizadetega, invalida, celo črnčka je redila, koliko družinskih zgodb najrazličnejših staršev, ki svojim potomcem niso mogli ali hoteli nuditi varnega otroštva! Marija se je vselej malce zgrozila, ko se je pred hišo ustavil avto in se je obetalo, da bo še en jokajoč, zahteven malček zamenjal dom. Nič niso spraševali, ali ga bo sprejela ali ne, kar prinesli so ga. Malce se je po-jezila, odreči pa vendarle ni mogla, ko se je zazrla v na-kremžen obrazek v svežnju plenic.
Stotnija otrok se je zvrstila pri Mariji. Za mnogimi je izgubila sled. Mnogi pa so pri njej ostali, dokler niso prišli do kruha. Zdaj imajo že svoje družinice. Ena od rejenk je po-
stala rejnica, druga študira v Ljubljani, nanjo je njena "mami se poseDej ponosna. Najlepše plačilo ji je bilo, ko so ji voščili za praznike, ko so ponosno prinašali domov lepa spričevala, ko so se zaposlili... Kajti denar, pravi Marija Kodriče-va, ne more odtehtati dela in materinske skrbi toliko let. Za rejo namreč dobi 200 tisočakov, 60 jih ji od tega ostane za "Ion".
Pri 67 letih, kolikor jih danes šteje Marija Kodrič, še ni videti, da bi šla kot nadomestna mati kmalu v pokoj. Po dvorišču male hišice na Stari cesti se motovili 13-letni fant. To je moj Niko, pravi rejnica, edini mi je še ostal. Priden je, delaven, ubogljiv, le šola mu dela preglavice. Marija mu kaj dosti ne more pomagati pri knjigah, pa ga pošilja učit k znanki. Učenjak ne bo, vesela bo, če bo našel pošteno delo, ki ga bo rad opravljal. Da, Niko je zadnji. Vendar, ko bi bila sila in ko bi jo prosili, se za kratek čas ne bi branila nadomeščati mater kakemu zapuščenemu malčku.
Za rejništvo je Marija Kodrič prejela že štiri priznanja, zadnje prejšnji teden. Moralna priznanja danes ljudem ne pomenijo kaj dosti, Mariji pa veliko, saj so dokaz, da njeno delo razen otrok, ki jih je vzredila, cenijo tudi drugi.
D. Z. Žlebir
5*šiči - so ali niso? (2. del)
mokraći j a v JLA?
Rifletov vikend?
SlI 0snovi pred desetimi dnevi objavljenegu članka v našem časopi ma? sv'njariji na vojaški prašičji farmi v Dorfarjih so se v sredo, 25 Uor ' Prl škofk'loškem županu sestali predstavniki V. P. 109« Kranj VrsUVl> '"špekcijskih služb za (iorenjsko, krajevnih skupnost., i/ _ neKa sveta in ribiške družine. O čem vse je (ni) bilo govora...?
k<> Ju7^dJlnt,v F 1098 Krtt,,J Zlv
'li,, „    • Kolikoi laz ven er>oL>i.......,
rmo m okolice
liei»ii      ■,—       11 ^, <*i'
' 1111.   "v'1>m.i (konjenik), nisi
^o  ;:";::.„•'......< «n.....
"artno
UJ uredil
a/en smo ico
•• z ogradami, na *» v",'.',,,"1" na«nestili diplomii ano spra*  nnarJa Moram reci, da se keKai «      kjt> so dobili tako veli G°remrusu"'a' ki je bil na si,k, v Ho, da    m ,;1;,su'     s,,|'i ""'■'' ()s,'bn''       J" V,'|;H '"'k'1" dim: vinar lriSmo užalJ»'ni. da prid.- no 'n*Pekt  S*' V°jskl Predstavlja kot "•javan,"',. UŽ*l^ni """ fa« nad
J<> Uz-,!,', kn,J;,,»>\, posebni, pa n.II Z,    'Ulll lian,,,,,!.....
U,H'k "mal' ".....1 .trojen
ti
C"1
Jt^^odmev, objavljeni led"
"Havr»   £'SU (P"»P«v«'k Kana
^OPDlV")r,,|,JSkl   «li,S "
1ism0 V" .,V1("'"» povedati, da mi
H%6
se dogovoriti, na kakšen
h re$evai,0,M ""J'"" problematl
***ih st?   .M,,K,,<V še to nihče ...I
luni. da p.
^1
rim k
n&
;>ni,,
Svrljugu
ot pooblaščeni veten "pektor JLA Mislim
ael«mo r? " nA Mislim, da Sih.v" "« '-Min, |>o vseh oK-diii £>ia    ":/K"1"" h,,, ,„l
d°kler   ne uboUimiho
vzroka njene smrti. Takšne s\ i njanje, kot smo jo lahko videli na sliki, ni bilo nikjer Ko smo šli na-mreč naslednji dan pogledat, smo našli  le tri  male prašičke, dve svinjski koži in eno svinjsko ^la vii. Zadnja velika svinja, ki smo jo pn nas prisilno klali (januarja le tos), bi /e zdavnaj zinila, ta na sli k i pa ...
Vedeti je potrebno, da svinjske farme pač smrdijo povsod, pred VSem takrat, ko gnojimo njive To pa seveda moramo delati, če želimo pridelovati in kasneje jesti /a nas ima farma velik ekonomski učinek prihranek."
Predsednik SO Škofja l^.ka Jože Albreht: "C'e je lakn. kut jo re kel tovariš Svrlju^a, bi sklepal, da je nekdo tretji vr^el svinjo v ja mo."
Sanitarni inšpektor Frane .Furman:** Vsem nam je znano, da bi lahko ob teh jamah prišlo do tra-Kfdije. Ni ustrezne greznice, zagotovo prihaja do tega, da se onesnažuje potok Sušica. Takrat bi bilo potrebno jame takoj zaščititi, vendar se je to storil«! veliko pozneje. Na liršem območju smo opazili tudi pet divjih odlagališč, kjer seveda svoj«- naredijo tudi "civilisti"
akcija razrešitve je že stekla. (•Ie«le Sušice in greznice se je potrebno dogovoriti, pri smradu ne moremo nič, lahko rec«'m sa-
mo, da ni škodljiva, pač pa nadležna zadeva. Kes je, kar smo preverili tudi mi, da se nad tem okoliški krajani pritožujej«!. Mogoče še to, da smo pred tremi dnevi spet dobili (anonimno) pritožbo, kjer je bilo rečeno, da so videli že omenjeno svinjarij«*."
Komundant VP 1098 Kranj Živko Juroš: "Moram reči, da se sprašujem, kje so dobili iako velikega prašiču, ki je bil na sliki v Gorenjskem glasu, še sedaj mislimo, da ga je vrgel n«>k«lo <lrug. ()s«-b-no smo užaljeni, da pride novinar in se vojski predstavlja kot inspektor, užaljeni smo tudi nud izjavami krajanov, posebno pa nas je užalil nacionalistično nastrojen čla-nek-«Mlmev  Ivana Sepetav-
• Ponarejene slike?
Predstavnik Kibiške družine Sora: "Več l<M nazaj se nam pojavljajo n«'.srečv     smeti, sosedstva,
eno    od   n|ih   |e  tudi  JLA, pred
vsem s farmo. I*red dvema letoma smo ulovili <iv*i postrvi, \ sadnjem
ribolovu pa samo 247. Ia-Uis smo ugotovili, da gnojnica odteka naravnost v Sušico, zaradi česar smo priča ekološki katastrofi. Sledi ocenitev   zapriseženega sinlm-ga
cenilca, ki i>o ugotovil, koliko Iko
de   rn.i n,, tem območju utrpeli.
Želimo za naše potrebe nemo ten pristop do potoka in seveda,
da nihče kvarno ne vpliva nu vodo, ob vsem, pa dobre odnose z JI-A
Predstavnik KS Stara Ix>ka-Podlubnik: "Sodelovanje va in vojakov pri nas je vzorno. Ka-/.<>n smradu in ne/asutih jam (zakloni) mi o drugih stvareh na naših komisijah nismo govorili."
Predstavnik    KS   Sveti Duh:
"Imeli smo več sestankov Z JI.A. Probleme vidimo v lokalni cesti, nezasutih jamah, kjer je čudno, da ni še kakšen padel vanje..."
Predstavnik KS Zabnica: "Posebnih prito/b pri nas nismo dobili, drugo pa je problem odlagališč, tega je dosti. Okrog samih jam se je sicer nekaj govorilo, pa ne vem, kaj je res in kaj ne."
Predsednik OK BZDL Skorja Janez Zavrl: "Osebno mi-. . da je pravilno, ker je v Gorenjskem glasu izšel ta članek o problematiki na tej farmi, ki je poskušal objektivno prikazati stanje Predstavniki JLA ne bi smeli pozabiti tega, da je Škofja Loka mogoč«* na (lorenjskem najdlje, kar se tiče ekološke osveščenosti občanov: JLA se nima na svojem ozemlju vesti enako kot civilne oseb«1 na svojih, razlik ne sme biti.
Pravzaprav nas je časopisni članek spodbudil, da smo se danes dobili v takšni zasedbi. Predstavniki JI.A bi morali preko Gorenjskega glasa obvestiti javnost, kako bodo ukrepali na farmi. Ne bi se vračal ali je slike ponarejena ali ne, kdo je dal prašiče tja..."
loka
sli m,
Starešina   Adolf   Kostevc: "V
Cingrobu krajani nimajo pripomb glede farme, bolj zaradi pokanja na strelišču. Mislim, da moramo farmo JI^A na eni strani in civilisti na drugi, enkrat že končno razbiti. Sicer sem za to, da gredo stvari v časopis, vendar rajši probleme rešujemo drugače-kasarna ni za nikogar zapita. Čigava je ta JLA? Mar ni naša? Če je prašič res ležal tam, zakaj ni prišel nekdo v kasarno in nam to povedal? Ko pridejo rezervisti, vržejo konzervo, kruh... pa jih vprašam, zakaj kar naenkrat, ko oblečejo uniforme zamenjajo vedenje, kulturo?"
Predsednik SO Škofja Loka Jože Albreht: "JLA je v bistvu prišla precej pozno pod drobnogled, najprej so bili direktorji, politiki..."
Starešina Vlado Radulovič: "Bojim se, da ne bi tega spolitiziiali. Neuradno slišimo, da je vikend tik ob farmi kupil Janez Hočevar-Rif-le. Prosim vas, storimo vsi skupaj nekaj, da se to razreši, tam mislim, da res ne more biti vikend, ki stoji tik poleg farme. Pomislite sami na smrad. Mislim, govorim v imenu komandanta, da moramo reševati problematiko skupaj s civilisti v obojestransko korist. Poudarjam, iritirani smo ob pisanju tovariša Šepetavca."
Predsednica izvršnega sveta SO Škofja I.oka Ida Pečelin-Filipič: "Zaključimo, da se problematika uredi v skladu z veljavnimi predpisi.*'
Komandant V.P.1098 Kranj Živko Juroš: "Presenetilo nas je, da se piše v C lorenjskem glasu brez
pogovora z nami. Vedeti moramo, da imamo na e onomiji tako dobre kot slabe vojake. Mi so zainteresirani, da probleme rešujemo skupaj s civilisti, če se kaj naredi, se lahko mirno pride do nas in bomo uredili. Obljubljam, da bomo načeto problematiko takoj začeli reševati, v prihodnje pa pričakujem, da se stvari urejajo tako, kot je normalno. Ocenjujem, da je prašičja farma za nas velika pridobitev, s tem veliko prihranimo, vedemo se tako, kot ostala družba v teh časih."
Predsednik SO Škofja Loka Jože Albreht: "Mislim, da je sestanek dosegel svoj namen."
• Konec? Ne...
Iz sejne sobe škofjeloške skupščine nas je pot vodila, na povabilo predstavnikov JIA, na ogled vojaške farme in strelišča. Če se omejimo samo na tisto, o čemer smo poročali v prvem članku: obe veliki jami z gnojnico sta označeni z rdečim trakom, ki vsebuje več napisov "pozor" ter ograjeni z bodečo žico.
V izhodišču nismo imeli nikakršnega namena raztegovati problematike iz številke v številko, vendar nekatere grobe diskvalifikacije in vne) prikrita namigovanja na naš račun izrečena uradno na pričujočem sestanku in kasneje "neuradno" po sestanku, morajo zaradi prikaza druge plati resnice in s tem objektivnosti iziti na časopisnih straneh. Prihodnjič.
Vine Bešter
©®JSHSScJJ©IMGLAS  10. STRAN
SPORT IN REKREACIJA
Petek. 27. majal988
2000 vzponov Filipa Benceta iz Tržiča
Prva smer je kot prva ljubezen
Tržič.,24. maja — Tržiški alpinist, ki je zvest temu športu že 20 let, odhaja jutri, 28. maja, v Himalajo, že šestič v svoji karieri. Tokrat se bo s slovensko odpravo skušal povzpeli na 8611 metrov visoki K2, Chogori, ki je uradno drugi najvišji vrh na svetu.
Rodil se je pred 38 leti in v Dolini nad Trži-čem, odraščal je med hribi in že kot pastir g vzljubil gore. Njegova ljubezen do planinstva ga je gnala v alpinizem, ki mu ostaja zvest že 20 let. N ad 2000 vzponov je opravil, med njimi tudi takšne, ki se jih tudi alpinisti svetovne vrednosti ne sramujejo.
»Mejnik je 5. maj leta 1968, ko sem se po Kramarjevi smeri povzpel na Storžič. Mnogokrat se spomnim na ta prvi alpinistični podvig, vračam se v to smer in jo nle-
zam. To je nekaj takega kot prva ljubezen,« pravi Filip, ki ne govori le o skali in klinih, ampak je njegovo obzorje veliko širše, polno življenjskih izkušenj, ki mu jih je dalo dvajsetletno udejstvovanje v alpinizmu. Filip ničesar ne prepušča naključju. Za vsak vzpon se pripravi tako, kot da se mu bo v steni godilo najslabše. Stalno se giblje, vzdržuje kondicijo. Včasih je veliko plezal v navezah, zadnje čase pa pleza sam. Zgodi se, da vzame s seboj mlajšega plezalca, da bi ga učil, mu pomagal z nasveti, pokazal tiste malenkosti, ki pa v steni o marsičem odločajo.
»Precej'sem plezal v tujini, v francoskih Alpah, italijanskih Dolomitih, bil član številnih odprav v Himalajo, Ande, sovjetske gore. Vendar je v domačih gorah najlepše.«
Filip odhaja jutri ponovno v Himalajo, na drugi najvišji vrh sveta, 8611 metrov visoki K2.
»Psihično in fizično sem pripravljen. Upam, da bomo imeli srečo z vremenom in da se bomo povzpeli na vrh. Sam si že dolgo želim osvojiti osemtisočaka. Doslej nisem imel sreče: ali je bilo slabo vreme ali pa sem bil zaradi organizacije delovanja na gori preveč zadaj. Ne bom razočaran, če bodo razmere spet nagajale, vendar sem za osvojitev vrha sposoben,« poudarja Filip, ki bo do: bre tri mesece s tovariši v Himalaji. Začudeno pogleda ob vprašanju, če bo mogoče po tej odpravi tudi zaradi let počasi dal slovo najzahtevnejšim vzponom. »Verjetno se bo treba počasi najzahtevnejšim vzponom odpovedati. Dokler bom pa sposoben, bom še plezal. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem, ki so mi V teh letih pomagali in imeli razumevanje za moj šport. Posebno sem hvaležen sodelavcem v Peku, kjer sem šofer, ki mi omogočajo čas za odprave in priprave nanje.« j Kike|
Priznanje Cockte smučarskim skakalcem
Ljubljana, 18. maja — V delovni organizaciji Slovin so podelili priznanja za najboljše dosežke smučarskim skakalcem za pokal Cockte. Ta delovna organizacija je s slikami obdarila tudi skakalce, ki so na zimskih olimpijskih igrah osvojili kolajno. Darila so dobili Miran Tepeš, Primož Ulaga. Matjaž Zupan, Matjaž Debeljak in Rajko Lotrič, ki je bil v sezoni 1987/88 drugi v skupni oceni evropskegea pokala. Prav Slovin se je leta 1980 odločil za dolgoročno pomoč smučarskim skokom. Tako poleg sofinanciranja vseh tekem za pokal Cockte Slo\ m po skrbi za opremo, štartne številke, diplome, pokale, praktične nagrade, plakete in brezalkoholne pijače v času priprav tekmovalcev.
Pokal Cockte za sezono 1987-88: člani - 1. LotrtČ (Partizan /.nov niča) 100, 2. Dolar (Iskra Delta Triglav) 73, 3. R. Kopač (Alpina) 68; ekipno: 1. Kloktrotehna Ilirija 290, 2. Iskra Delta Triglav 259, 3. Alpina 157; st. mladinci: I P Kopač (Alpina) in Kropar (Iskra Delta Triglav) 90, 3. Janus (Klektiotehna Ilirija) B7; ekipno -1 Iskra Delta Triglav 263, 2. Alpina 2Iti, 3. Titova Velenje 172; ml. mladinci: A. Kopač (Alpina) 100, 2. Knafelj (Iskra Delta Triglav) 85, 3. Pogorelčnik (Titova Velenje) 76; ekipno — 1. Alpina 154, 2. Iskra Delta Triglav 130, 3. Klektro-U'hna Ilirija) 130; st. pionirji - 1. Pečnik (Fužinar) 90, 2. Fras (Klektro-tehna Ilirija) 85, 3. Tri plat (Titovo Velenje) 77, 4. Jekovec 60, 5. Meglic (oba Tržič) 53; ekipno 1. Tržič 180, 2. Titovo Velenje 144, 3. Fu/inar 128; ekipno - skupno I. Iskra Delta'Triglav 1.039,2 Kloklioiehna Ilirija 953, 3. Alpina 855, 4. Titovo Velenje 757, 5. Tržič 339, 6. Partizan Žirovnica 307.
Smučarski tekači za pokal Slovenije
V slovinu so bili gostje tudi smučarski tekači, ki so v tej sezoni v konkurenci mlajših in starejših mladincev in mladink tekmovali za pokal SR Slovenije.
Vrstni red - mlajši mladinci 1 Dolenc (Brdo) 100, 2 /emva 70. 3. Poklukar (oba Gorje) 62; mladinke — 1. Fečur (Logatec) 95, 2. Zun-kovič (Kranjska gora) 90, 3. Repi ne (Bohinj); st. mladinci Klofutar (Kranjska gora) 90, 2 Šorli (Triglav) 71, 3. Kranjc (Lovrenc) 55; mladinke — 1. Lačen (Crna), 2. Grašič (Kokrica) m Srebot (Črna) obe 70.
\ kipno — ml. mladinci    i TVD Partizan Gorjel69, 2 SK Brdo
117,3. ŠD Kokrica 103; mladinke - 1 SK Bohinj 127. 2. SK Logatec 110, 3. TSK Kranjska gora 90; st. mladinci - 1. Triglav 2212,2. Kranjska gora 97, 3. Rohni) 91 mladinke -C 1. Kokrica 270, 2. Crna 190, 3. Bohinj 52; skupno — 1. Kokrica 481, 2. Triglav 357, 3. Bohinj 290, 4. TVD Partizan Gorje 241, 5. Črni 207. 6. Kranjska gora 204. I) Humor
Danes popoldne kolesarska dirka po Škoiji Loki
Startalo bo 150 kolesarjev
Škofja I*»ka, 25. maja — Več razlogov je, da se Kole klub Sava iz Kranja in Kolesarski klub Jane/. Peternel i/. Školje I/)ke odločita za dirko Po ulicah Škofje Loke. Niso redki, ki pravijo, da v Škofji Ix)ki manjka takšnih tekmovalnih prireditev in da je šport lahko tisti, ki mrtvilo vsaj deloma prežene. Ta teden slavimo tud. dan mladosti in občinska mladinska konferenca bo pomagala pri izpeljavi prireditve ter prispevala pokale za mladince, katere zaključek se bo nadaljeval z družabnim srečanjem mladih pri restavraciji Anteja Šestanoviča na škofjeloški tržnici Predvsem pa iz Škofje Ix>ke in okolice prihaja veliko dobrih kolesarjev, čla* nov Save, niso pa redke delovne organizacije, predvsem velja M zdaj omeniti Jelovico in Kroj, ki pomagajo kranjskim kolesarjem. Zato je prav, da je tudi v Škofji Loki kakovostna dirka, ki bo postala tradicionalna, želja pa je, da bi bila uvrščena v kriterij slovenskih mest.
Dirka se bo začela ob štirih in bo potekala na 700 metrov dolgi krožni progi na Novem svetu. Start bo pred Namo. Nastopili bodo pionirji B (7 krogov) in A (10 krogov), mlajši mladinci (20 krogov), starejši mladinci (30 krogov) in člani, ki bodo vozili 40 krogov. Skupno bo startalo 150 kolesarjev iz Italije, Avstrije in Jugoslavije. Od naših bodo zaradi sodelovanja na dirki v Avstriji manjkuli Pav lič, Penko, Bonča, Polanc, Šebenik in Ugrenovič, vsi ostali najbolj ši pa bodo prišli.
Povedati je treba še dvoje. Lastnik ribje restavracije Ante Se stanovič bo dal vsem tekmovalcem po dirki brezplačno malico, med četrto in pol sedmo uro, ko bo dirka končana, pa bo zaporu cest, kjer bo potekala dirka. Prosijo za razumevunje.
J Košnjek
Leščani četrti med svetovno elito
Lesce, 24. maja — Trener leskih padalcev Drago Bunčič
poroča o odmevnem uspehu leskih padalcev na mednarodnem prvenstvu Italije v Veroni. Za Leščane je bil ta nastop del priprav na 19. svetovno prvenstvo v padalstvu. Sodelovalo je 180 padalcev iz devetih držav. Vsak je opravil sedem skokov v cilj, za ekipo pa je tekmovalo po pet padalcev. V skupinah na cilj so bili Leščani četrti s sedmimi centimetri zaostanka za zmagovalci, italijasko karabinjersko ekipo, ki je reprezentanca Italije. Druga je bila italijanska vojaška ekipa, tretji pa so bili Švicarji. Med posamezniki je z ničlo zmagal Italijan Morandini. Bogdan Jug je bil s štirimi centimetri šesti, Darko Svetina s sedmimi centimetri dvanajsti, Dušan Intihar in Roman Božič pa sta s 14 centimetri delila 31. mesto. Roman Po-gačar je bil 43. s 16 centimetri, Brane Mirt pa je zgrešil cilj skupno za 27 centimetrov in je bil 77. Povedati je treba, da je Brane zaradi težjega zloma noge eno leto Dočival, vendar se
uspešno vrača v formo. Roman Pogačar je v ekipnem tekmovanju nastopal za mešano ekipo Italijanov, Nemcev in Jugoslovanov.
be • T v
esq ssi>eq aH • moiG 3mi^~
Odbojkarska tekmovanja v Radovljici
Radovljica, 13. maja — Na
Bledu in v Radovljici je bilo regijsko odbojkarsko prvenstvo pionirk in pionirjev. Med pionirkami je zmagal Koper pred Novo Gorico in Bledom, med pionirji pa Kanal pred Bledom.
V Radovljici je bilo tudi tekmovanje mladincev in mladink. Med mladinkami je zmagal Bled pred Bohinjem, Zelezarjem in Jesenicami, med mladinci paŽe-lezar pred Šenčurjem, Bledom in Triglavom.
Organizirano je bilo tudi območno odbojkarsko prvenstvo za Šolska športna društva. Med pionirkami   je   zmagalo ŠŠD
Bled pred ŠŠD Koroška Bela in ŠŠD Ziri, med pionirji pa ŠŠD Bled pred ŠŠD Žirovnica in ŠŠD -Žiri., „ mmmH « , ... mm ! j
Za nami je tudi območno prvenstvo klubskih pionirskih ekip. Med pionirkami je zmagal Bled pred Zelezarjem, Šobcem in Plamenom ter Šenčurjem, med pionirji pa Bled pred Zelezarjem, Lubnikom in Šenčurjem.
Na regijskem prvenstvu mladinskih ekip pa je med mladinkami zmagala Nova Gorica, med mladinci pa Salonit.
J. K.
Dan pionirske košarke Planinski izlet
Kranj, 25. maja — Košarkarski klub Triglav iz Kranja prihaja danes od 16. ure dalje na stadionu Dan pionirske košarke. Ob 16. uri bodo nastopili najmlajši, učenci od 1. do 4. razreda, od 17. ure dalje bodo pokazali svoje košarkarsko znanje mlajši pionirji, učenci petih in šestih razredov, ob 19. uri pa bo tekma starejših pionirjev Triglava in Smelt Olimpije. Če bo slabo vreme, bo prireditev v dvorani na Planini z enakim urnikom. J. K.
Kranj, 23. maja — Planinski sekciji Iskra in PD Kranj organizirata v soboto, 28. maja planinski izlet iz Ljubelja čez Preval na Robleka in Begunjščico. Avtobus bo ob 6. uri odpeljal izpred hotela Creina. Hoje bo za 7 do 8 ur. Priporočajo dobro planinsko opremo in svetilko (tuneli). Izlet bodo vodili Meta in Jože Šparovec ter Peter Globočnik. Prijave z vplačilom 2500 dinarjev sprejemajo v društveni pisarni. J. K.
Mladinci Save v Srbiji — Od 13. do 16. maja so mladinci Save nastopili na etapni kolesarski dirki Kosmajski partizani. Dirka je imela pet etap. Start je bil v Beogradu, cilj pa v Mladenovcu. Najboljši od Savča-nov je bil Cvjetičanin, ki je bil tretji, pred zadnjo etapo pa je bil celo nosilec rumene majice. Sovinec je bil na koncu osmi, Sajovec deveti in Zu-mer 15. Zmagal je Judež iz Krke, ki je bila prva tudi ekipno, Sava pa je bila tretja. — Matjaž Zevnik
Četrtič po Triglavskem narodnem parku — Tekaška sekcija Šport nega društva Dovje Mojstrana je 15. maja organizirala četrti spomladanski tek po Triglavskem narodnem parku. Na krosu je teklo 80 tekačev, proga pa je potekala po dolini Vrat, Kota in Krme. Skupno je bila dolga 14 kilometrov, s tem, da so pionirji tekli na 4 kilometre dolgi progi. Med mlajšimi pionirji je zmagal Dušan I.avtižar (Kranjska gora), med starejšimi pionirji Igor Bašelj (Krajska gora), med pionirkami Martina Čufer i/. Mojstrane, med mladinkami Barbara Markun s Kokrice, med članica mi nad 30 let pa je bila z novim rekordom proge najhitrejša Olga Grm iz Lesc. Med kategoriziranimi tekmovalkami je tekla samo Marija 'Trobec i/ Polhovega Gradca. Med mladinci je bil prvi F.vgen Konušek (Šentjur) med »lam od 20 do 30 let Kado Pintar (Sonca), med člani od 30 do 40 let Tone Djuricič (Mojstrana), med mlajšimi veterani od 40 do 50 let Janez Sitai (Mošnje), med veterani nad 50 let pa Boris Ahac iz Radovljice Zmagovalec med kategoi izdanimi tekači je bil Mart m Kavka (IBI.Olim pij a).      L. Kerštan
Na Primskovem šahovski klub in turnir — \a Pi imskovem so usta nov ili Šahovski klub I stanovitve seje udeležilo 30 ljubiteljev šahovske igre m gostov Franc < 'oh |e predsednik društva, Anton Marjančič pa taj nik. Vpisnina za klub znaša 1000, članarina pa 5000 dinarjev. Klub bo deloval vsak četrtek meri 19. in 21. uro v mah dvorani zadružnega doma na Primskovem Po občnem zboru je bil prvi hiti opotezni turnir, na katerem je igralo 20 šahistov. Brez poraza je z 19 točkami zmagtil Dušan Zorko, sledijo pa Brane Deželak, Silvo Simončič, Dušan Jokovič, Janez Krek, Drago Lazar, Lojz Potočnik itd. Naslednji turnir bo oktobra. — F.
Čeh
IVtermau zmagal v Kobaridu — V nedeljo SO mladinci Save .odelo v ali v Kobai idu na dirki za slovensko prvenstvo. Pri starejših mladincih je zmagal Peterman (Sava) pred Velkavrhom iz Astre in Cvjelicaninom i/. Save Sovine je osvopl šesto mesto, med mlajšimi mladinci pa je bil Polanc peti.      M Zevnik
Nad sto kolesarjev na kronometru 1 Lastnica Organiziral •a je Kolesarski klub Janez Peternel iz Škofje Loke Med mlajšimi pionirji so bih najboljši Jernej Feltrin, Primož Gnezda in Krivin Ambrožu' (vsi Sloga 1902), med starejšimi pionirji Jure Studen (Sava), Aleš Petin (Sloga 1902) m Igoi Stupnik (Grosuplje),med mlajšimi mladinci .,, piva
tri mesta OSVOJill i lani Save Franci Pilei, 'Toma/ Poljnnec in Robert Jen ko, med starejšimi mladinci pa so bih prav tako najboljši člani Save Igot Bei toncelj, Miroslav ( \ jetičamn in Tadej Zutner Med ženskami A so bi le najhitrejše Minka Logonder(.l. Peternel), Polona Tiavnikar (Grosu pl|o) m Maja Kenk (Vrhnika), med ženskami B pa Vida Lisa (Juh Dol) in Majda Bogataj (I Petei nol) Pri veteranih A je zmagal I .ojze t Iblak (jI Peternel) pred Vilijem luvančičem (Mladinska knjiga) m Milanom Fre hhom (J  Štucin), pn veteranih B so bih najhitrejši Hafner (Kog, Fra nek). Brane De/man (Kokrica) m Adolf Pufič (J. Štucin), pri veteranih Frani Plestenjak (J  Štucin), Tone Mulej (J. Peternel) in Janez tirom (Litostroj), pi i veteranih I) Vinko Šmk in Stane Blažun (J. Štucin), pri veteranih I Vladimir Makuc (Ljubljana) in med veterani F Milan Zirov nik (Rog Frenek) tei Ciril Erznožnik (Žari) V* dveh skupinah rekreeti^
cev pa so zmagali Vojko Turek (Kor. Franek), Boštjan < Iblak (Ahgro.s) in Sašo Juraja (J. Peternel) ter Jane/. Zakotnik (Adria); Štefan Žlebu (Ko per) in Janez l'dovč (I Stucin).     J. Košnjek
Kranjski kolesarji v Avstriji — kot je povedal glavni trenei kolesai |ev Save Bojan l (lov ič se |o dansko moštvo udeležilo dveh cestnih dirk in dveh kriterijev v bližini Dunaja Sodelovali so .Avstrijci in kolesarji iz Norveške m Belgije (olimpijski reprezentanci), ter Poljaki, ( elu. Zahod ni Nemci m Kranjčani. Na prvi dirki (136 kilometrov) je zmagal Norve «m l.ienhait. Ječnik |e bil 15., Polanc 25., Pagon 36 , Beno /aimer pa je bil okrog 40. mesta. Na drugi dirki pa je zmagal VVisiak (Av strija), Ječnik pa je bil sesti Na prvem kriteriju |o bil Polanc peti (zmagal |o domačin Koenigshofer), na drugem pa je zmagal Jansegers (Belgija), Pagon pa |o bil peti      J. Košnjek
Kranj, 23. maja — Športno društvo Vodovodni stolp, ki odlično del* z mladimi, je ob dnevu mladosti slovesno podelilo priznanja naj* boljšim šahistom in strelcem z nedavnega tekmovanja. Šampionon" je čestital dolgoletni predsednik društva Jože Zagore. — Foto: G. S>" nik
V spomin
Franci Marinšek
Pretekli teden je umrl Franci Marinšek, eden najboljših jugoslovanskih kegljačev zadnjih let, lanski državni prvak in član državne reprezentance. Čeprav je od leta 1985 dalje, ko je Triglav izpeljal iz prve slovenske kegljaške lige, kegljal za Tekstilno iz Ajdovščine, je bilo njegovo kegljaško srce navezano na Kranj. Leta 1971 je začel kegljati in prvi veliki uspehi so vezani na Triglav. V letih 1977, 1978 in 1979 je bil drugi v Sloveniji, leto kasneje je bil šesti v republiki in deveti v državi. Leta 1981 je bil osmi v državi in tretji v Sloveniji. V parih je veliko tekmoval skupaj z Jožetom Turkom. V Sloveniji jima skoraj ni bilo para, pa tudi v Jugoslaviji sta bila med najboljšimi. Presenetljivo dobro sta se uje-
la tudi z Borisom Urbancern. zdajšnjim svetovnim prvakom-Tudi potem, ko je zapustil Triglav, povem pošteno, zaradj tekmovalnih ambicij, ki jih p*1 Triglavu ni mogel uresničiti, j* navijal za Triglav, hodil n* treninge in tekme svojih ne-kdanjih sotekmovalcev. Od športa do okolice, do svojeg* delovnega mesta v Cestnem podjetju Kranj, je imel pošten odnos, dostojen športnika.
Franci Marinšek je odšel v 37. letu starosti. Še marsikaj je imel v življenju in športu namen storiti. Tudi to, da bi s* sedaj, ko je Triglav spet med najboljšimi kegljaškimi kolektivi v republiki, vrnil v Kranj' tja, kjer je začel. Pa se smrt z* take načrte ne meni.. .
J. Košnjek
Kegljači Stuttgarta v Kranju
Kranj, 25. maja — Sedem let se /e i/menično, enkrat v Kranju, naf
pa v Stuttgartu v Zvezni republiki Nemčiji, srečujejo kegljači kranjsk** ga Triglava in kegljaške sekcije slovenskega društva Triglav iz tega z*' hodnonemškega mesta. Občinska konferenca SZDL Kranj je pokrovitć'J tega zdomskega društva, srečanja kegljačev pa sodijo v sklep tega sod*" lovanja. Sama tekmovanja, ki so del vsakokratnega srečanja, so postranskega pomena, saj je glavna naloga utrjevanje sodelovanja. Zdomci se kegljanjem ukvarjajo povsem ljubiteljsko, sami financirajo dejavnost' tudi za potovanja v Kranj morajo večinoma seči v svoj žep. Kljub t*',"1, se kakovost slovenskih kegljačev v Stuttgartu povečuje in kar uspe*" tekmujejo v zdomski ligi pokrajine P.aden Wtii tenbei g. Konec pretek'1 ga tedna so / moško m žensko ekipo gostovali v Kranju in bili poraze"1' Kegljaški klub jih |e ob pomoči občinske konference SZDL peljal na' let v Postojno, po tekmi pa je bilo na kegljišču družabno srečanje.
Vabila, obvestila
V Zulogu mali nogomet — Sredi junija, 17., 18., in 19., b° na asfaltnem igrišču v Zalogu pri Cerkljah turnir v malta mogometu Zalog 88. Prijave bodo sprejemali do 3. junija. T« dan bo ob 1!' uri n.i igrr.i u žrebanje parov Prijavnimi znaša 25.000 dinarjev. Zmagovalno moštvo prejme 200 tisoč dinarjev in pokal v trajno last., drugovi stena ekipa sto tisoč dinarjev in pokal ter tietjeuviscono moštvo 50 tisoč dinarjev in pokul v trajno last. Pojasnila daje in prijave sprejema Marko Marko-vič, Zalog 77. Cerklje, telefon 42-572 (popoldne). —J. K.
Kolesarski maruton »Ob pomnikih borcev in talcev« " Športno društvo Jakob Štucin Hrastje Prebačevo vabi na 8; kolesarski maraton »Ob pomnikih borcev in talcev NOV«, k' bo v nedeljo", 29. maja Start bo med p<>| deveto in deveto ur° pred ga al 1. itn domom Prebačevo. 4 kilometre od Kranja, P1*0' ti Smledniku, kjer bo tudi cilj. Progu poteka od Prebučoveg* skozi Čirče, Skofjo Loko, Konico, Smlednik, Vodice, Most*' Komendo, Cerklje in Šenčur ter nazaj v Prebačevo. Za manj pripravljene bo trmi vo/.nja na 40 kilometrov (v .Smledniku H
vo prek Trboj proti cilju) Startnih« bo minimalna, vsuk M
nezgodno zuvarovan in bo prejel okropčilo in kolajno, otroC' pa smejo voziti samo v spremstvu staršev  — J. K.
Izlet v CllIO goro - Planinska sekcija Alpetour vubi od l'
do v junija na planinski Izlet v Crno goro, v Prokletije. Cen*
izleta je 110.000 dinurje\ in vključuje prevoz s svojim avto'"' som Stroški prenncev ni|.i bodo obračunani po dejanski, stroških, /a hrano pa poskrbi vsak sam. Pojasnil.i d<»bite '' j telefonu 61 961, interna 99, nam je sporočil tajnik planin**' sekcije Alpetour Milan Mesec       J. K.
Nogometni spored    Triglav igra v nedeljo, ob 17. uri P*
menibno tekmo /, i obstunok v  ligi \ Koprom, Naklo gostl'J1'^ Ajdovščini, Jesenicam v Postojni, Sava pa pri Tool Slovani' kranjski ligi bodo igrali dani v soboto, ob lil   uri in f>,t Mi latjo   Kokrica,   Prodclvoi   /ari« i   Sav i    1'rhoje,  Poclbrt'' je : Visoko, Mavčiče: Priinskovo m ob 10 13 Podgorje : Vel«'"^ vo Pionirji bodo igrali v soboto, ob 16.30 in sicer Sava : ^urlCJ
Preddvor : Priinskovo m ob 14,45 Kokrica : Mavčiče. Kad«' igrajo v soboto, ob 10 uri m sicer Naklo : Kava. Britof Vla^Sj Polet 1 Triglav In Bobiiij   Jesenice Mladinci igrajo v nceh" ob pol desetih in sicer Mavčiče : Zarita, Kokrica : Trboj«^
V i .oko V soboto dopoldne pa bo v Naklem 4. tur mlujšib pionirjev Igrali bodo Priinskovo, Zaricu, Trboj* Naklo   - I). .losi
Kros in strelsko tekmovanje v Ziganji vasi — Kraj- - m
konferenca SZDL in Si) Soben jo prirejata jutri. 28 nuVMl'njU
i
16. uri v Ziganji Vasi kros m piv k t mi i prvenstvo v st roljj1 i zračno puško Obe tekmovanji sta odprli  Kros bo /l' ^ji
pa bodo sprejemali od 14. uro dalje v 7M vasi Žrebali bodo tudi praktične nagrade — J. Kikel J Avtorallv |m» poteh Cankarjevega bataljona lov-1 (iru' o i/ Radovljice bo priredilo jutri prvi rally /a člune ^ štev invalidov Start bo ob 10. uri pred kulturnim dom° ^ PodnartU, proga pa bO potekala na relaciji Kranj SkofJ°-j ka Zele/mki Dra/go.e lainnik K ropa Podnart V Pod" ^ bo nato   <■  ipretnosti i, tekmovanje streljanj
fljanju na trav i in tekmovalce v pikadu  Ob 17. uri bO sen /.iklpuek rallvia    - J. KabiČ
Petek, 27. maja 1988
Župani se predstavijo
Trije kandidati za radovljiškega žu-Pana so vsak zase predstavili svoje, Volilne programe V enem programu smo zasledili tudi obljubo kandidata, da bo V CELOTI predan socialističnemu samoupravljanju.
Mi so zanj' Kajti ostala dva kandidata tega nista zapisala in sta zatoni le DELNO predana socialistične-•M samoupravljanju. Če pa sta sa-m° DELNO predana, od njiju lahko Pričakujemo vse najhujše... Se bo že Jjjba naučiti, draga kandidata, da kfez praznega besedičenja pri nas se vedno ne gre..
11. STRAN
GLAS
Če je posel, pride prav tudi spomenik - Na prireditvi Miss narcis v Planini pod Golico seveda ni šlo brez hrane in pijače. Zasebnik, ki si je postavil "štant" pred spomenikom žrtvam, je v pomanjkanju prostora meni nič, tebi nič embalažo odlagal kar na sam spomenik...
• Za javnost jim ni mar
Oelavci Planike so minulo soboto praznovali lep delovni jubilej 35-letnico stanpvitve delovne organizacije.
. Zal za slovesnost, na kateri je govoril predsednik slovenskih sindikatov, l vnost ni izvedela ničesar Planika novinarjev ni obvestila informativna slu-a republiškega sveta Zveze sindikatov pa je vabilo poslala dan prepozno. , Novinarji ste res lahko na smrt užaljeni, kajti prikrajšali smo vas za en-brt Pri'°žnost, da bi iz govora spet izvedeli kaj novega." se nam smeje v ork Stane iz Planike
t Vikendaši so spet udarili
Ratečani so se dogovorili z ljubljansko Avtomontažo, da v kraju postavi , ^at za 30 zaposlenih Domačini so se naveličali večnih obljub in predlogov *° naj bi razvijali turizem, ki ga danes v Ratečah sploh ni
A tik pred končnim dogovorom o postavitvi obrata so jim zasolili ekološko espamet lastni vikendaši, ki vztrajajo na tem da obrata ne sme biti "Rateče 0 v kompetenci vseh, tudi Ljubljančanov," jim je nekdo jasno povedal v ne-Vrii radijski oddaji Ta oddaja je uspela prepričati slovensko javnost, da so v a'ečah s svojim obratom pravi skrunilci naravnih lepot in okolja   Za zapret' Domačini, ki bi radi delo doma, pravijo, da so se pripravljeni noč in dan Prehajati po vasi Z narodnimi coklami na nogah in nošami, če jim bo tako ^agotovijen zaslužek Po želji bodo tudi jodlali, če bodo lahko od tega tudi ži-
Lestvico lahko poslušate v sredo, 1. junija, od 14. do 19. ure. Gostje oddaje bodo fantje skupine Romeo.
Domača lestvica
1. Srebrna krila - Mangup
2. Majda Arh - Ne glejte fantje za menoj
3. Ten - Zbogom, mala
4. Romeo - Tvoj Romeo
5. Parni valjak - Jesen u meni
6. Veter - Bela snežinka
7. Gu-gu - Sam po parku
8. Andreja Makoter - Govorijo, da ...
9. Bazar - Zate
10. Naslovna stran - Marka Novi predlog: Vlado Kalember
Vino na usnama
Tuja lestvica:
Lestvico ureja Nataša Bešter
1. Francesco Napoli - Bala, bala 2
2. Pet shop Boys - Always on my mind
3. Whitney Houston - Were the broken hearts go
4. Madonna - Over and over
5. Cliff Richard - Some people
6. Nana Moschouri - La moure en heritage
7. George Michael - Father figure
8. Dianna Ross - Teli me again
9. Blue system - Gangster love
10. Scott Fitzgerald - Go Novi predlog:
Celine Diom - Ne partez pas sans moi
Glasovnico izrežite in jo na dopisnici v šestih dneh pošljite na naslov Radio Žiri. Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri. Glasovalce čakajo lepe nagrade. Tokrat je imela srečo pri žrebu Andreja Mihelčič Inštitut za pljučne bolezni in TBC 64204 Golnik.
Kupon
Domača pesem Tuja pesem _ Novi predlog: _ Naslov:_
PRIJAZEN NASMEH
SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP: NEVEDNO
MARICA FRELIH
Iz Selške doline, bolj točno iz Topolj, je doma, zato bi lahkorekli, da je pravzaprav domačinka. Sedemnajst let že vodi ekspozituro poslovne enote Škofja Loka Ljubljanske banke Temeljne banke Gorenjske v Železnikih. Prej pa je bila enajst let zaposlena v Iskri v Železnikih. Rada je med ljudmi, saj še zdaj, če ima le čas gre tudi v hribe.
"Rada sem sicer opravljala knjigovodsko delo v Iskri, vendar pa ob ustanavljanju ekspoziture Ljubljanske banke v Železnikih nisem dosti pomišljala. Preprosto iz razloga, da bo to zanimivo delo in da se bom hkrati srečevala z ljudmi, sem se tudi odločila. Od takrat sem v banki in prav zadovoljna sem, saj se v našem bančnem kolektivu v Železnikih dobro razumemo."
Delo v ekspozituri, predvsem delo vodje, kakršna je v Železnikih, se precej razlikuje od dela v poslovni enoti banke kje v mestu. Pogosto se namreč dogaja, da bi marsikdo moral zaradi bančnega posla v poslovno enoto, vendar v ekspozituri v Železnikih, kjer imajo kar precej dela z dinarskimi in deviznimi posli, največkrat skušajo ustreči tudi željam in zahtevam, ki sodijo v poslovno enoto v Škofjo Loko.
"Poslovni stik bančnega usluž-
benca s stranko se pogosto precej razlikuje od tistega običajnega med kupcem in trgovcem. Marsikomu so namreč bančni izrazi nerazumljivi. Zato je stranko največkrat treba skrbno poslušati, kaj želi. Vendar nam vsem, ki delamo v ekspozituri, to ni težko. Domala cela dolina je vezana na banko v Železnikih in kar dobro se poznamo med seboj. Zato nam tudi tisto, kar je morda več, kot narekuje običajen poslovni odnos, ni težko narediti," pravi Marica Frelih.
Seveda pa vsem željam vedno, kljub dobri volji ni moč ustreči: med takšnimi pa so na primer nizke obresti za ugodna posojila. Tu so žal tudi v banki nemočni...
A. Ž.
Bančniki hodijo v Medjugorje
^ Sindikat Ljubljanske banke Kranj je želel svoje sindikalne aktiviste in čla-.   sindikalne organizacije odpeljati na sindikalni izlet v Črno goro, na Lovčen
asploh na ogled kulturno-zgodovinskih zanimivosti bratske republike i2l   p°govonli so se z zasebno turistično agencijo MAK iz Radovljice o smeri
a in v dela prostem dnevu krenili z avtobusi na pot. Pri a   n'So nitl oci uale(- v'deli črnogorskih znamenitosti in zanimivosti kajti eu  ^nciji MAK so še pravočasno ugotovili, da peljejo na izlet bančnike. Ra-0cj evajoč težak položaj bančništva se jim je zdelo še najbolje, da bančnike ristna 6'° V povsem drugo smer, smer, ki ne bo samo prijetna, ampak tudi ko-
Avtoh° S° lzle,n,kl sprevideli, da s Črno goro ne bo nič je bilo že prepozno nrJ;Usl 2 naSimi bančniki so bili navižani direktno v Medjugorje in hočeš ,0ćeš so morali tja
Videli še bomo če jih je medjugorska Gospa uslišala
Video studio Bled nagrajuje
■v*
Nagradna križanka
~—~~~~~"— U&to£tu3to. £Ućč"    ~~~"~~~"
Na prejšnje nagradno vprašanje Video studia Bled smo dobili veliko pravilnih odgovorov. Pravilni odgovor se glasi: prvič smo v Glasu objavili Video lestvico oktobra.
Nagrade prejmejo naslednji reševalci: video kaseto z želenim filmom dobi Tjaša Mezdec, Tončka Dežmana 6, Kranj; v Salzburg bo z Globtourom potovala Nataša Markun, Srednja vas 7, Šenčur; enoletno članarino v Video klubu dobi Špela Soklič, Hotemaže 91, Preddvor; kosilo in večerjo v gostišču Fortuna za dve osebi Marija Hafner, Zgornje Bitnje 127, Žabnica in denarno nagrado 10.000 dinarjev Mojca Jošt, Poljšica 15, Podnart.
Čestitamo!
Nagradna igra
• V briškem gaju še vedno čaka nagrada
Že dvakrat smo vas povabili v brniški gaj in obakrat prireditve zaradi slabega vremena ni bilo
Tokrat vremenoslovci obljubljajo lepše vreme zato ste ponovno vabljeni v soboto • ! edeljo v brniški gaj Obe prireditvi z nastopom znanih ansamblov se bosta zabeli ob 17 uri
Aerodrom Ljubljana - Brnik vas sprašuje Katero obletnico dela in obstoja praznujejo letos?
Izrežite kupone, odgovorite na vprašanja in se udeležite prireditve Kupon boste oddali na prireditvenem prostoru, kjer bo v nedeljo, ob 21 uri žrebanje
Nagrajenca čaka izredno lepa nagrada, saj Aerodrom Ljubljana razmišlja o naslednjem srečnemu izžrebancu bodo bodisi poklonili vozovnico za polet v inozemstvo bodisi podarili teden dni počitnic na morju ali na Krvavcu.
Splača se poskusiti srečo, saj bo prva nagrada izredno bogata
^sitev prejšnje križanke
odoravno Gvatemala veterinar asen. lane nen renta. Dolenjske, tr ocoa arp !rarko MS Vesna nastop ati ištar, eja. plaz. Tana konstitucija pam tram. cetma
a,e ad. ales, cer aman Rogla, tver. krema, Matija Bravmčar. laket, ornament
Nafta Klavdl|a je izžrebala naslednje reševalce 1 nagrada Edlta Kladnlk, Fr Pirca 3 Kamnik ? nagrada Francka Hočevar Kettejeva 3 Kamnik in tri tretje nagrade Angela Pesiak Zgornja Upnica 13 Kamna gorica, Katarina Pogačnik, Poljšica 16. Podnart in Helena Hvalica, Cankarjeva 13. Tržič
Čestitamo1
/O  ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske
UGODNOST ZA VARČEVALCE LJUBLJANSKE BANKE TEMELJNE BANKE GORENJSKE
bibiln  HSkl bank1, TemelJni banki Gorenjske si prizadevamo, da sodelovanje z občani čim boljše, predvsem pa, da bi bili vsi, ki kakorkoli sodelujejo z banko, zadovoljni.
banlf6 VSak Privarćevaru dinar tako za skupnost kot za ske Hi26^0- P°memben. smo se v Temeljni banki Gorenj-jih * p1 °*a varčevalcem, ki se odločijo za vezavo svo-^oinarskih sredstev, nudimo določeno boniteto.
Tai.----1-
banki*J V8i varc©valci, ki imajo pri Ljubljanski ali VV»I T?melini banki Gorenjske vezanih milijon *ava inari°v *a daljšo dobo od iestih mesecev, b»iar°,Vanl *a primer nezgodne smrti in primer _aine invalidnosti.
arabski žrebec
roKOSi
riaco 0ejnost
kačji
kari
carstens
slavni finski arhit1kt
slov vir tu0z na ki1ar0 'ANM
:.i mesto
.'Al.',i
,k0b0m 1ih in dober
FR FILM REŽISER {ME S iTOPKAPI«
NBOZEN ime reke
rimski
pesnik .umetnost ljubezni'
pre0m0
lilecv m0šeji
Gl mesto iemena
.kovinarji' ija>
B!gTT!lmi
liker iz visenj
fr ime
belgu
mesta aalst
balerina mlakar
najvišja gor skupi navpi renejih ianet0i
igralec uames)
špansko žen ime
staro jap Gl mesto
ivan tavčar"
levi pri tok dona ve v zrn
napučilo
ve lika te koča voda
indijski drobiž
0guik0 vodik za prid0biv barvil
TRST
oklepno vozilo
časopisni oglasi
srčna slabost
zdravilo
proti malariji
0anski otok
čssr
sodnik v hadu
SAED0ZEM rastlina
izrastki na glavi
reka skozi gren0ble
svod nad nami
nauko lepem
telovadec štukeu
osnovna mera
nemški zdravnik
bližnji sorodnik iuubk0vi
avtor križanke rn0č
zak0liče na smer bodoče ceste
nikolaj kopernik
be0graj igralka
sladkorna rastlina
širjenje
manjše naselje
škotska rodovna
star0gr učenjak in zemlje mereč
tine orel
kraj v sl goricah
bogastvo gozdov
nekd rus ki vladar
našitek napami
1
rumeno
kljuni ptič
potapljaški zvon
andrej st0jan
ureja DARINKA SEDE]
(mMŠB&mMGLAS 12. STRAN
OBVESTILA, OGLASI
Petek, 27. maja
ŽIVILSKI KOMBINAT ŽITO n.sol.o. LJUBLJANA
TOZD TRIGLAV GORENJKA Rožna dolina 8 LESCE
ŽITO Ljubljana TOZD Triglav - Gorenjka Lesce, Rožna dolina 8 - Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
1. SKLADIŠČNIK - VOZNIK VILIČARJA - en izvajalec
Pogoji: opravljen izpit za voznika viličarja
2. SKLADIŠČNI MANIPULANT - en izvajalec
Pogoji: dokončana osnovna šola
Za objavljena dela in naloge se zahteva trimesečno poskusno delo. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi ŽITO Ljubljana TOZD Triglav Gorenjka Lesce.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
M JCo&s&j KOMPASRIBNO
kompas
JUGOSLAVIJA
EVERGREEN, JAZZ IN BLUES
za ples ali poslušanje  vsako sredo, četrtek, petek in soboto v mesecu maju s kvartetom Andreja Arnola od 21. do 2. ure.
vstop prost, cene zmerne
Kaj pa tenis?
Vabljeni na 5 imenitnih teniških igrišč, kjer vas pričakujejo učitelj tenisa in soigralci!
V MAJU - V HOTEL KOMPAS RIBNO!
tel. 78- 340. 78-661
ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske Kranj
Delovna skupnost Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske Kranj vabi k sodelovanju
IZKUŠENE IN TUDI MLAJŠE PERSPEKTIVNE DEI.AVCE S PODROČJA RAČUNALNIŠTVA
za samostojno in kreativno opravljanje zahtevnejših nalog v okviru delovnih področij
L SNOVANJA IN IZDELAVE APLIKATIVNEGA PROGRAM-JA ZA ZAHTEVNEJŠE PROJEKTE
2.0RGANIZIRANJA   RAZVOJA   INFORMACIJSKEGA SISTEMA
Novim sodelavcem nudimo možnost stimulativnega nagrajevanja, možnost strokovnega uvajanja, možnost nadaljnjega strokovnega izpopolnjevanja in utrjevanje znanja v tej stroki ter solidno raven družbenega standarda (pomoč pri reševanju stanovanjskega vprašanja, organizirane oblike rekreacije ter možnost letovanja v lastnih kapacitetah).
Če želite banko bolje spoznati in če sodite, da bi s svojim znanjem pripomogli k ustvarjalnemu delu mladega teama v okviru banke in ste zaključili visokošolski študij računalniške, elektrotehnične, ekonomske ali druge ustrezne smeri, pošljite svoje ponudbe v osmih dneh po objavi oddelka kadrovsko so cialnih poslov Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske Kranj, Cesta JLA 1.
Vse potrebne informacije vam nudimo po telefonu 064 27-271 int. 481 in 483.
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI
Podružnica 51500 KRANJ
Objavlja JAVNO LICITACIJO 2 osnovnih sredstev:
naziv	leto nabave	izklicna cena
1. pomivalni stroj	1980	50.000
2. knjižni stroj DARO		
z rezervnimi HKS	1978	300.000
Izklicna cena ne vsebuje prometnega davka. Ogled osnovnih sredstev bo v četrtek, 2.6.1988, od 11.30 - 12. ure.
Polog kavcije v višini 10% od izklicne cene je treba vplačati istega dne od 11.30. - 12. ure v internem računovodstvu podružnice.
Pričetek licitacije ob 12. uri.
Nakup blaga na javni dražbi bo po sistemu - videno kupljeno.
Rok plačila za izlicitirano blago je takoj!
VEČER ZABAVE IN PLESA NA KOPALIŠČU SORA V ŠKOFJI LOKI
28.5.
ansambel GU - GU in plesna skupina KRIK od 19. ure dalje
Vabi Alpetour Škofja Loka, DO mestni hoteli
lX
LOKA
ŠKOFJA LOKA
ABC Pomurka, Loka proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje n.sol.o. Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge:
1. TOČAJA
za delo v hotelu Jelen v Kranju
Pogoji: KV natakar
2. DVEH PRODAJALCEV
za delo v kiosku (prodaja sadja in zelenjave) v Medvodah
Pogoj: KV prodajalec
3. SNAŽILKE
za čiščenje v restavraciji Frankovo naselje v Škofji Loki.
4. EKSPEDITORJA
za delo v DSSS na Kidričevi 54, Škofja Loka.
Delovno razmerje sklenemo za določen čas, za dobo 6 mesecev.
Pogoj: dvoletna administrativna šola in vozniški izpit B kategorije.
5. DVEH DELAVCEV
za čiščenje sanitarij v gostilni stari Mavr v Kranju in urejanje okolice hotela Jelen v Kranju. Zaposliti želimo upokojenca (manj kot polovica delovnega časa).
Poskusno delo za točaja in snažilko traja 60 dni, za prodajalca 90 dni.
Prošnje sprejema kadrovska služba podjetja ABC Pomurka, LOKA, DSSS, Kidričeva 54, Škofja Loka v osmih dneh po objavi.
VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI ZAVOD
TOZD OŠ KARAVANŠKIH KURIRIEV NOB
Razpisna komisija za imenovanje ravnatelja TOZD OŠ KARAVANŠKIH KURIRJEV NOB razpisuje prosta dela in naloge
RAVNATELJA TOZD OŠ KARAVANŠKIH KURIRIEV NOB
Pogoji: kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene s prvim odstavkom 89. člena Zakona o osnovni šoli imeti morajo pedagoško izobrazbo pet let delovnih izkušenj organizacijske in strokovne sposobnosti biti mora družbenopolitično aktiven
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: VIZ TOZD OŠ Karavanških kurirjev NOB, Cesta talcev 2, Jesenice, ZA RAZPISNO KOMISIJO.
PETROL
DO GOSTINSTVO, Ljubljana, n.sol.o. TOZD Hotel Špik, n.sub.o. Gozd Martuljek 45
TOZD HOTEL ŠPIK - Gozd Martuljek razpisuje prosta dela in naloge:
1. ENEGA KUHARJA - določen čas
2. DVA RECEPTORJA - določen čas
3. DVA NATAKARJA - določen čas
1. DVE POMOČNICI V KUHINJI - določen čas
POGOJI:
Al) 1: šola ustrezne smeri, eno leto delovnih izkušenj
Al) 2:sola ustrezne smeri, znanje dveh tujih jezikov; en akti
vno, en pasivno, eno leto delovnih izkušenj Al) 3; šola ustrezne smeri, eno leto delovnih izkušenj Al) 4: končana osnovna šola.
Rok za prijavo 8 dni.
Prošnje z. dokazili pošljite na naslov: PETROL DO GOSTIN STVO, TOZD HOTEL ŠPIK Gozd Martuljek.
lesna industrija p.n.
Kidričeva 58
64220 SKOPJA LOKA
Odbor za kadre, izobraževanje in družbeni standard zaradi pomote v prejšnji objavi l*ONOVNO objavlja dela in naloge:
4. ADMINISTRATIVNO BLAGAJNIŠKA OPRAVILA - I de lavec
Pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe administrativne sme ri m 12 mesecev delovnih izkušenj v stroki ali III. stop nja strokovne izobrazbe administrativo« sau-ri in 24 mesecev delovnih izkušenj v stroki <J\ ^1
Za vsa objavljena dela m naloge bomo sklenili delovnh i i merje za nedoložen čas, s polnim delovnim časom in 3 mese-i mm poskusnim delom.
Kandidati naj posije|o pisne prijave, z dokazili o izpolni« | nju pogojev, v roku 8 dni od objave, na naslov; Jelovica, lesna industrija Škofja Loka, Kidričeva 58, Kadrovska služba Kan didate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku objave
Osnovno zdravstvo Gorenjske o.o. TOZD ZDRAVSTVENI DOM KRANJ b.o. Kranj, Gosposvetska c. 10
Komisija za delovna razmerja temeljne organizacije objavlja prosta dela oz. naloge:
VODENJE TEHNIČNE SLUŽBE
Kandidati morajo izpolnjevati poleg pogojev, ki jih določa zakon še naslednje:— V. stopnja strokovne izobrazbe energetske, kovinsko - -predelovalne ali elektrotehnične smeri z opravljenim strokovnim izpitom,
— najmanj 3 leta delovnih izkušenj na področju energetike ,
— opravljen izpit za vodenje energetskih naprav.
Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh od objave na naslov OZG, TOZD Zdravstveni dom Kranj, Gosposvetska c. 10, kadrovska služba. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po poteku roka za sprejemanje prijav.
4 ali 5 dnevno SPLAVARJENJE PO TARI
Programe in podrobnejše informacije lahko dobite v turističnih agencijah ODISEJ v Kranju, tel.: 21-790 MAK v Radovljici tel.: 75-412 ali pri Počitniški zvezi Kranj, tel.: 22-639
KOMPAS pripravlja izlete na splavarjenje z letalskim prevozom.
RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH v ustanavljanju
84224 GORENJA VAS - Todraž 1
Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju sodelavce s področja
RAČUNALNIŠTVA
z visoko ali višjo izobrazbo računalniške usmeritve
Kandidatom nudimo zanimivo delo pri izdelavi računalniško podprtega informacijskega sistema na tehničnem in posloV* nem področju s sodobno računalniško opremo ter stimulativne osebne dohodke
Če se zanimate z.a zaposlitev na tem delovnem področju, pO*" ljite prijavo s fotokopijo spričevala v 8 dneh po objavi, o vsem ostalem pa se bomo dogovorili na razgovoru.
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
KUHAR II
Pogoji: kuhar
12 mesecev' delovnih izkušenj
vozniški izpit B kategorije . jamsko delo - delno (zaradi tega zaposlitev moškega in troizmensko delo starost nad 21 let
poskusno delo po pravilniku , pozitivno zdravniško spričevalo za opravljanje d pred sklenitvijo delovnega razmerja. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas's polnim delov"
ni m časom.
Kandidati naj prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev p°f [jejo v roku 8 dni na gornji naslov. O izbiri bodo prijavljen kandidati obveščeni v 30 dneh
ieto
9[ sn do
Združena lesna industrija Tržič p.o.
Komisija za delovna razmerja Združene lesne industrije T** /■ic objavlja prosta dela in naloge:
L LESA RI EV ŠIROKEGA PROFILA (KV MIZAR)
POGOJI: da i mu dokončano srednjo lesarsko šolo IV. stop°Je da ima 1 leto delovnih izkušenj čas uvajanja 2 meseca poizkusno delo 3 mesece m
delo se združuje z.a nedoločen i lis
Interesenti naj pošljejo pisne vloge Adokaz.ili v roku 8 (^rje objavi na naslov Združena lesnu industrija Tržič, Ste I* aux Mineš 9, Komisija za delovna razmerja DO ^
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v roku 15 dni po obrav"1 na komisiji za delovna razmerja DO.
petek, 27. maja 1988
OBVESTILA, OGLASI
13. STRAN ©@IMiKfcIJ©IEn<aAS
3
DELAVSKA UNIVERZA „TOMO   BREJC" KRANJ
vabi na seminar KONFERENCA KAKOVOSTI
• prof. dr. Radovanom ANDREJČIČEM, dipl. mat., mag. okon.
Izobraževanje je namenjeno:
— vodjem služb kontrole in integralnega zagotavljanja kakovosti
— delavcem, ki se ukvarjajo z razvojem in prestrukturiranjem kadrov,
— vsem poslovodnim delavcem, ki se zavedajo, da je kakovost nujno potrebna za vključevanje v tržno orientirano gospodarjenje.
Seminar bo v hotelu BOR v Preddvoru, in sicer dne 10. junija 1988 od 9. do 15. ure
Kotizacija za posameznika je 50.000 din, ki jo nakažete na žiro račun: 51500-603-30325.
Rok prijave je 31. maja 1988 na naslov: Delavska univerza Tomo Brejc Kranj, C. Staneta Žagarja 1.
ALPETOUR
TURISTIČNA AGENCIJA
PORTOROŽ POČITNICE DOMA IN POCENI
PULA - MEDULINLETUJTE Z NAMI V TUR. NASELJU ZLATNE
STIJENE, V NATURISTIČNEM NASELJU KAŽELA ITN.
LOVIŠTE TOPLO IN KRISTALNO ČISTO MORJE NA OTOKU PELJEŠCU, 10 DNEVNI PAKETI
UPOKOJENCI ZA VAS ŠE VEDNO POCENI POČITNICE V RABCU
KRIŽARJENJE OD ZADRA DO HVARA IN OD SPLITA DO DUBROVNIKA
REZIJA Z OGLEDOM ČEDADA IN POSTANKOM V GORICI, 1 DAN, ODHOD (ZAGOTOVLJEN) 28.5.
BUDIMPEŠTA, 3 DNi Z AVTOBUSOM, ODH, 17,6.
ČEŠKI GRADOVI Z OGLEDOM PRAGE, 6 DNI, ODH. 29,6. (UGODNO)
RIM Z OGLEDOM RAVENE IN FIRENC. 5 DNI, ODH. 29.6.
VZHODNA NEMČIJA (DRESDEN, OBA BERLINA) S POSTANKOM V PRAGI IN MUNCHNU INFORMACIJE IN PRIJAVE V ALPETOUROVIH TURISTIČNIH POSLOVALNICAH.
GORENJSKA OBLAČILA KRANJ
Od i. junija dalje, bodo imele naše tovarniške trgovine naslednji delovni čas:
v Kranju
vsak delovnik od 11. do 19. ure vsako soboto od 9. do 12. ure
na Jesenicah
vsak delovnik od 9. do 12. in od 15. do 19. ure vsako soboto od 9. do 12. ure.
VELIKA IZBIRA POLETNIH ŽENSKIH OBLAČIL
Obiščite nas!
Obiščite Brniški gaj
28.5. od 17. ure dalje ansambel SIBILA
29.5. od 17. ure dalje ansambel BOUTIKQUE
Vabi Aerodrom Ljubljana - Brnik
Vstopnine ni!
GLAS
VEČ   KOT ČASOPIS
UGODEN NAKUP IN PRODAJA REPROMATERIALA
Imate težave z odvečnimi količnami kovinskega in drugega repromateriala in ostanki, ki nastanejo pri proizvodnji?
Te uporabne materiale, kot so razno železo, jekleni Profili, cevi, odrezki razne pločevine in hladnovaljanih trakov, žice, elektromaterial, vUačno blago ipd.
ODKUPUJEMO in PRODAJAMO
Po izredno ugodni ceni v specializirani Prodajalni
ŽELEZNINA
v Kranju, Gorenjesavska 5 (ob Javnih skladiščih)
Prodajalna je odprta od 9.-16. ure ob sobotah od 8.-12. ure,
telefon: (064) 26-771
MERKUR kranj
J-L
Crispy bogastvo
celega zrnja
Cnspy izdelki so povsem naravna zdrava hrana, ki vam jo ponujamo pod zaščitnim znakom NATURA.
Vsi Žitovi proizvodi, ki nosijo zaščitni znak NATURA, so zanesljivo čisti plodovi narave bogati na balastnih snoveh, vitaminih in mineralih.
Ker narava nudi najboljše, ie nesmisel kaj dodajati ah odvzemati Torej je v Cri-spy izdelkih prisotno bogastvo celega zrnja
Naučite se začeti dan s Crispv izdelki, kateri z mlekom ali jogurtom energetsko povsem zadovoljujejo potrebam organizma tako za umske kot fizične delavce
Tako kot se spreminja vse na svetu, se spreminjajo tudi prehrambene navade Tisti, ki bodo prej dojeli, da je Crispv zdrava hrana novega stoletja, bodo zagotovo prej izbojevali zmage nad boleznimi današnjega časa
Crispv izdelki niso namenjeni le zajtrkom, malicam in lahkim večerjam Lahko jih dodajamo tudi glavnim obrokom ali pa jih grizljamo kar tako, ker so dobri
Izpraznjenih škatel ne zavrzite' V lističu, priloženem vsaki škatli, ie nasvet, kako jih lahko koristno uporabite
S0U@ Ljubljana, TOZD Mlini
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
KOMPASOVA PONUDBA ZA POLETJE 88 »POČITNICE 88« - DOMOVINA bogatega programa počitnic ob Jadranu vam danes predstavljamo:
• otok BRAČ«
BOL*zasebne sobe, apartmaji in hoteli*raj za jadranje na de-ski*ena najlepših plaž na Jadranu* SUPETAR#zasebne sobe in apartmaji*
SUTIVAN«KOMPASOVO MALO MISTO*Poseben klubski program©zabava* animacija*organiziran prevoz*
• otok VIS«
Program živahnih počitnic v VISU in KOMIŽI •animacija za otroke in odrasle#zasebne sobe in hotelaOorganiziran prevoz*U-
GODNE CENE!
• DUBROVNIK •
• zasebne sobe (uvala Lapad)< skega prevoza*
• poipenzioni* možnost letal-
KOMPASOVE POČITNICE V TUJINI 88
KONKURENČNE CENE - BOGATA IZBIRA
• ŠPANIJA, Palma de Mallorca, Ibiza - odhodi vsak torek od 24. maja naprej. Cene že od 405.000 din naprej.
• GRČIJA, Kreta, Santorini, odhodi vsak torek od 24. maja naprej. Cena že od 438.000 din naprej.•CIPER, Larnaca, Limas-sol, odhodi vsak četrtek. Cena že od 493.500 din naprej
• IZRAEL, Natanya, odhodi vsak torek od 24. maja naprej. Cena že od 593.000 din naprej
•TURČIJA, Marmaris, odhodi vsak torek od 24.maja naprej. Cena že od 536.500 din naprej
• TUNIZIJA, Hammamet, odhodi vsak petek. Cene že od 556.000 din naprej
• JANEZOVA PONUDBA«    odhode 24.5., 31.5. in 7.6.
— PALMA DE MALLORCA, 7 dni, 405.000 din
— IBIZA, 7 dni, 498.000 din
— KRETA, 7 dni, 438.000 din
— SANTORIN, 7 dni, 480.000 din
S KOMPASOM NA KONCERTE V MUNCHEN
• PINK FLOYD, 3.7., 1 dan, avtobus, 49.500 din
• MICHAEL JACKSON. 8.7., 1 dan, avtobus, 49.500 din POHITITE, ŠTEVILO MEST JE OMEJENO!
KOMPASOVI IZLETI IN POTOVANJA
• IZLETI Z LETALOM IN VLAKOM •
• V MEDŽUGORJE/V HERCEGOVINI, 3.6., 3 dni, 54.000 din
• HVAR, otok sonca, 2.6., 9.6., 16.6., 4 dni, 150.000 din
• PULA, maj, junij, 1 dan, 38.000 din, primerno za šolske skupine
• SAJ NI RES PA JE! OHRIDSKO JEZERO ZA POČITEK IN PO-TEP*5.6., 12.6., 5 dni, letalo
• NAJLEPŠI OTOKI SO VAM BLIŽJE - BRAČ/Boi, hotel Bretani-de in hotel Elephusa; - HVAR/Hvar, hotel Pharos; - VIS/Komiža, hotel Biševo; ODHODI 31.5., 7.6., 14.6., 21.6.; 7 dni, letalo
• POTOVANJA V TUJINO •
BARCELONA, 4 in 5 dni, 23. in 26.6.
• MOSKVA - TBILISI - EREVAN, 23.6., 7.7.
• MOSKVA - LENINGRAD - KIJEV, 7 dni, 20.5., 17.6.
• MOSKVA - BUHARA - ŠAHRISABZ - SAMARKAND - TA-ŠKENT in KAVKAZ, 12 dni, 23.5
• RIM, 3 dni, 9.6., 16.6. in 1.7.
• GRČIJA, 5 dni, 2.6., 16.6. in 30.6.
• JORDANIJA - JERUZALEM, 8 dni, 1.7.
• SINGAPUR, 30.6., 10 dni
• BALI - BANGKOK - SINGAPUR, 11 dni, 11.7 8.8.
STROKOVNA POTOVANJA
• ZURICH, Pogonska tehnika, 30.5. - 3 dni: 31 5. - 4 dni
• MILANO, »INTERBIMALL 88«, 26.5,, 3 dni;
• FRANKFURT »ACHEMA«, 4 dni, 6.6. in 7.6.
• HAMBURG, Mednarodna razstava prometa, 4 dni, 3.6.
POLETNI TEČAJI TUJIH JEZIKOV
ANGLEŠČINE:
• ROMSEY, 3 tedne, 26.6,*BOURNEMOUTH, OXFORD, CAM-BRIDGE, LONDON, tritedenski tečaji, različni odhodi od 26.6. dalje
NEMŠČINE:
• MUNCHEN, intenzivni počitniški tečaji, 3 - 4 tedne, junij, julij, avgust
• CELOVEC In POREČE, poletni tečaji, 3 - 4 tedne, v juliju in avgustu
• POLETNI TEČAJI francoščine (Pariz), italijanščine (Firence), španščine (Madrid)
Prijave sprejemajo naslednje Kompasove poslovalnice: Škofja Loka Nama - tel.: 61-957, Kranj - tel : 28-473, Jesenice - tel.: 81-768, Bled - tel.: 77-245, Kranjska gora - tel.: 88-162
V petek, dne 27. maja 1988, od 15. ure dalje
10% popusta za gotovinski nakup nad 10.000 din v blagovnici »TINA« Kranj
@mmmmMGLAS 14. stran
Petek, 27. maja 1988
rtAU OGLASI tel.:27 960
certa JI.AI6_
APARATI STROJI
Prodam motorno KOSILNICO M 200 SIP in TRAKTOR Deutz 48-06, Gore-njesavska 21, Kranj, tel.: 21-791, infor-
macije zvečer_
Prodam RAČUNALNI K ZX spectrum z vsemi pripomočki. Tel.: 51 -428 7586
Barvni TV graetz , prodam. Malovrh, Frankovo n. 114, Škofja Loka 7977
Prodam ritem mašino YAMAHA RX-11 in elektro akustično KITARO VVash-burn. Tel.: (067) 23-047 ali (067) 81-166 _8084
Prodam KOMPRESOR fagram 705. Tel.: 66-666_8102
Ugodno prodam nov TRAKTOR T.V. 523. Marjan Resnik, Koseze 1, Vodice _8131
Prodam termoakumulacijsko PEČ 4 KW in črno-belo TV, ugodno. Tel.: 50-353 Tržič_8135
Prodam štiri leta staro barvno TV iskra, z daljinskim upravljanjem. Tel.: 46-670_8138
Kombinirko HOBY 83, 4 operacije in tračno žago, oboje mio standard, pro-dam. Janhar, tel.: (061) 627-193 8170
Prodam dvoredni pletilni stroj brother. Nova vas 8, Radovljica, tel.: 73-243 _8172
Prodam pralni stroj gorenje, star dve leti Tel.: 22-304_8174
Prodam bočno KOSILNICO za traktor T.V. in enoosno manjšo prikolico. Tel.: 62-144, popoldan_8180
Prodam TRAKTOR same 32 TS z bočno kosilnico, prikolico za prevoz živine ena os naletno, škropilnico 300 litrov za plevel. Alpska 41, Lesce, tel.: 75-660__8197
Prodam nakladalko za seno 17 kub. m. Tel.: 88 670___8199
Prodam točkovni varilni APARAT, vodno hlajen. Meglic, Senično 12/a, Tržič
_8200
Prodam TRAKTOR T.V., starejši tip, 18 konj. moči, registriran. Jože Petrovič, Podgora 27, Gor vas_8219
Prodam COMMODORE 128 D, tiskal nik MPS 803 in cca 100 disket. Sitar, Križe 20, Tržič_8234
Okvarjen BARVNI TELEVIZOR PHILIPS Gova 110 - luxus kompleten s tehničnim načrtom zelo ugodno prodam. Tel : 25-030, po 20. uri 8239
Prodam DEUTZ 45 K ali zamenjam za Štore 504 ali Univerzal 45. Rogelj, Ap-no9_8262
Ugodno prodam pralni STROJ gore nje z rezervarjem. Ivan Gorenc, Grad-nikova 7, Kranj 8263
Prodam barvni TV Panorama. Tel.: 23-525__8268
Prodam varilni APARAT CO 2 z steklenico. Tel : 77-351, int. 414_8272
Prodam APARAT za točkovno varjenje, hidrofor, prikolico za moped in 126 P Skokova 9, Kranj Stražišče 8285
Prodam barvni TV philips. Tel : 79 589 _8288
Prodam RADIOKASETOFON kamoso-nik 975, 2 x 50 W. Tel : 42 348, Adergas 24_8291
Prodam skoraj novo TV GRUNDIG 55 CTI, raven ekran, z dokumenti in nov VIDEO REKORDER Orion HQ ter RAČUNALNIK ZX SPECTRUM 48 K z veliko dodatne opreme, malo rabljen Vir je 8, Tržič_8295
Prodam barvni TV, star tri leta, znamke niš, cena 80SM Pero Jurič, Ravne 18, Tržič_8299
Prodam PUHALNIK, gumi voz 14", kupim pa solarno za sušenje sena 5,5 KVV Srečko Podobnik, Čeplez 5, Cer
kno, tel  (065) 75 396_8301
Prodam črno belo TV, staro dve leti. Tel.: 64 014_8302
Prodam sipov ZGRABLJALNIK VZ 280 ali menjam za kravo Gorice 11, Golnik _8303
Prodam rezalno mizo, rezilko in elek tromotor 4 KW Viharnik, Zadružna 1/a, Kranj_8312
Prodam tri leta star črno-bel TV in GRAMOFON iskra girrar Tel 34 677
8316
Šivalni STROJ bagat ruža step, še neuporabljen, star eno leto, prodam. Frankovo nas. 140, Škofja Loka 8327 Prodam CD FISCHER v garanciji, stolp sonv deklariran, kasetofon sonv. Tel.: 25-014, zvečer 8340
Prodam krožno žago za žaganje drv. Hlebce 1/a_8353
Ugodno prodam nov večji CEPILNIK za drva. Vodice, Vodiška c. 45 8367
Prodam CIRKULAR kombinirani z dodatnim koritom in 4 KW motorjem. Tel.: 34-468_ 8370
Prodam 6 betonskih stebrov za kozolec in obračalnik gorenje muta. Košir, Leskovica 27, tel: 68-518 8388
Motorno ZAGO in šivalni STROJ, nujno poceni prodam. Tel.: 24-306, od 10. do 12. ure, 18 do 20. ure 8402
Prodam rotacijsko kosilnico VIKON, frezo, vrtavkasti zgrabljalnik, škropilnico 300 in 500 litrov. Drago Krt, Kurirska pot 7, Kranj 8408
GRADBENI MATERIAL
Prodam 200 m^ OPAŽA. Tel: 66-858
Prodam suhe SMREKOVE OBLOGE (opaž), zelo primerne za oblaganje stropov in sten, šir. 5,7,9 cm. Dolžina po želji, od 1 do 4 m. Tel: 64-103 7875
Prodam keramične ploščice-bele 15 x 15 cm. Tel.: 22-783_8082
Prodam PLOHE za "grušt". Tel.: 77-282
______ 8153
Prodam manjšo količino rezanega LESA bor-mecesen. Grohar, Vincarje 16,
Škofja Loka_8192
Prodam 12 m schiedel DIMNIKA fi 20 z zračnikom in 300 kosov silikatne opeke. Milje 26, Šenčur 8210 Prodam borove plohe in deske, debeli ne 5 cm in 2,5 ter GAJBICE. Suha 35, Predoslje 8223
Prodam gradbeno barako Sajovčevo nas. 43
Šenčur, 8231
Prodam PEČ za centralno kurjavo OP TIMAL 32 SV in ležeči BOJLER Fero term, 125 litrski. Lukanc, Orehovlje 10, Kranj 8248 Prodam bočne leve stopnice (železna konstrukcija) z ograjo. Dolžina 4,40 m, širina 1 m. Prodam tudi VIPRO stopnice, višina 3 m, odprtina 120 x 60 cm. Cena po dogovoru. Tel.: 42-096 8286
Prodam 3000 kosov strešne OPEKE ki-kinda 272 in več OKEN Jelovica, dim. 100 x 180 in 100 x 140. Tel.: 68 065 8339 Prodam 200 opečnih vogalnikov, 20 odstotkov ceneje in 30 kubikov PRSTI za vrt Luže 16, Šenčur_8344
Prodam strešno cementno OPEKO špičak Tel.: 42-222___8378
Prodam borov OPAŽ. Sp. Bitnje 31,
Mlinar_8386
Ugodno prodam hrastovo oblogo -Lesnina Tel.: 26-271, int. 18, od 6. do 7. ure 8406
RAZNO PRODAM
Prodam ŠIVALNI STROJ, slavica 505, v omari. Tel : 45 662
Prodam otroški športni VOZIČEK, KO ŠEK za dojenčka, HOJICO in OBLAČI LA do 1. leta. Tel.. 38-749_
Prodam globok otroški VOZIČEK tribuna, nov, za 15 SM. Tel: 37 442 8099
Prodam DRVA. Tel. 40-673, popoldan ___8101
Vlačilec s prikolico, predelano v čebel njak, s premično streho, prodam Oskar Škulj, Suška c. 7, Škofja Loka,
tel.: 60-579_8106
Poceni prodam otroško sobo, 3 KVV termoakumulacijsko   PEČ   TV blau
punkt Tel : 25 583_8112
Prodam dobro ohranjeno prikolico Ljutomer kiper Jože Jenko, Virmaše 32, škofja Loka_8118
Po zelo ugodni ceni prodam dva ra bijena odlično ohranjena varnostna avto sedeža z varnostnimi pasovi (lah ko tudi posamično) za otroke od 6 meseca do 4 leta starosti Tel 85 247 _8121
Prodam PUNTE, dolge 3,80 m in drob ni krompir Srednja vas 55, Šenčur _8127
200 litrske SODE poceni prodam Tel : 80 000 8134
DEŽURNI VETERINARJI
OD 27.5. DO 3.6.:
Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske - Kranj, Iva Slavca 1, obvešča živinorejce na Gorenjskem, da sprejema naročila za vse veterinarske storitve vsak dan od 6. ure zjutraj do 22. ure zvečer na zavodu v Kranju oz. po telefonu št. 22-781 ali 25-779.
Naročila za veterinarske storitve oddajte do 8. ure zjutraj, za nujne obiske pa lahko ves dan.
Naročila v času nočnega dežurstva — od 22. ure zvečer do 6. ure zjutraj — pa sprejemajo:
ZA OBČINO KRANJ
TERAN dipl. vet. Janez, Britof 414, Kranj, tel.. 36-121
za občino Škofja loka:
PIPP dipl. vet. Andrej, Sk. Loka, Partizanska 37, tel.: 60-380 za OBČINO RADOVLJICA IN JESENICE: RUPNIK dipl. vet. Dominik, Jesenice, M. Tita 45, tel.: 85-202 za OBČINO TRŽIČ:
SAJOVIC dipl. vet. Borut, Naklo, V. Rejca 1, tel.: 47-063 ali 79-055
mali oglasi tel. 27960
Prodam otroško stajico chicco. Tel.: 22-644_7969
Prodam BUTARE. Krašnova 20, Kranj, tel.: 39-701_7973
Poceni prodam traktorske gume zadnje 2 kosa 12,4/11-28TR, prednje 600-16 2 kosa ter snoosno prikolicao nosilnost 4 tone. Franc Žagar, Papirni-ca 4, Škofja Loka_8041
Ugodno prodam Gorenje center in šotor za 4 osebe. Gradnikova 87, Radovljica_8073
Ugodno prodam večji ŠOTOR in GRA-MOFON z zvočniki. Tel.: 34-154 ali 46-009 __ 8075
Prodam športni otroški VOZIČEK itali-janski Peg, termoakumulacijsko PEČ 3KW. Tel.: 24-440, int. 22_8081
Prodam nov ŠOTO R za 4 osebe. Peter Possnig, Levstikova 1, Kranj 8085 Prodam skoraj novo fantovsko športno KOLO na 5 prestav. Tel.: 84-513, popoldan 8094
Italijansko dirkalno KOLO sabrina št. 58 in poliesterske CISTERNE 400 litrov, nove s pokrovi, ugodno prodam. Tel: (061) 611-507, popoldan 8098
Prodam poslovni kovček, otroški voziček in otroško posteljico. Tel.: 35-197 _8143
Prodam 12 eolski GUMI VOZ, nov in lahko prikolico za manjši traktor, kupim motor za Kadetta, letnik 1970 in I SETA BMW. Dvorje44_8151
Prodam ČOLN maestral 9 z motorjem T 4, rezervne dela avtomobilskega ohišja Z 101. Nadižarjeva 3, Čirče 8155
Prodam ČOLN gliser, dolg 4,10 m ali zamenjam za camp prikolico. Ogled pred steklarsko delavnico Andrej Gra-čnar, Stara Loka 3, Škofja Loka, v soboto od 10. ure naprej 8167
Prodam otroški športni voziček, otroško posteljico in JADRALNO DESKO. Benedičič, Hrušca 171, Jesenice 8194
Prodam 2 kosa traktorske verige 11 x 28 in kotel za žganjekuho. Tel.: 73-920, popoldan 8203
Prodam otroški športni VOZIČEK aico-sive barve, nahrbtnik za nošenje otroka, hojico in dve kitari (šest in dvanajst strunsko). Mojca Murko, Planina 26, Kranj_8208
Prodam otroško STAJICO. Irena Bogataj, C. JLA 40/a, Kranj, tel.: 23-661 __8211
Ugodno prodam nov MEŠALEC za be-ton unimix 150 ter novo moško KOLO rog na 10 prestav. Tel,: 81-262, zjutraj ali zvečer 8227
Prodam rabljen barvni TV in TOMOS ATX 50 nov. Dorfarje 16, Žabnica 8233
Prodam JADRALNO DESKO F 2 - stra-to in ŠOTOR za tri osebe. Jožica Murn, Tenetiše 64, tel : 46-187 8238
Poceni prodam MDURO ČZ 175, radio-kasetofon in auto equilaizer. Štefan Jenko, Reteče 19, škofja Loka 8240 Prodam ZAJČNIKE. Tel.: 24-903 8255
JADRALNO DESKO VEPLAS DINA MIC 355, prodam ali zamenjam za D 2. Tel.: 57-085_8270
Prodam dva športna in globok otroški VOZIČEK ter leseno in zložljivo otroško posteljico z jogijem Mohorič, Kidričeva 41, Škofja Loka, tel.: 62-160
__8275
Prodam otroški VOZIČEK tribuna. Tel.: 37 618, od 16. do 17 ure 8281 ŠOTO R za 4 osebe, nov, prodam. Tel.: 40 345_8290
Prodam moško in deško KOLO. Tel.: 50 311 8307
Prodam večji FILODENDRUM, prime ren za večje ali poslovne prostore Tel: 36 704 8315
Ugodno prodam dobro ohranjeno dirkalno KOLO maraton Tel 28 533 8330 Prodam novo avtomobilsko prikolico, PONY EXPRESS ter dekliško in fantovsko kolo na 5 prestav Zupan, Zalog
92, Cerklje_8335
Zelo ugodno prodam novo moško KO LO. Silva Jamnik, Šolska 3, Šk Loka, tel 60-494 8350
Ugodno prodam globok otroški VOZIČEK Begunjska 14, Lesce 8372
Prodam novo tovorno PRIKOLICO za osebni avto Velesovo 10 8373
Prodam fasadni oder in masko za Z 750, novo Mlakarjeva 40, Šenčur 8389
Prodam nemško, štiri leta staro ĐRA KO PRIKOLICO Praše 30. Mavčiče
_8390
Prodam 50-litrski KOTEL za žganjekuho Božič, Hraše 23 a, Smednik 8398
STAN.OPREMA
Prodam raztegljiv KAVČ in 2 FOTE
LJA Telefon 38 552_
Ugodno prodam kombiniran HLADIL NIK Rade Končar s 50 litrskim zamrzovalnikom. Jenko, Jelenčeva 2, Kranj, tel  26 798_
Prodam skrinjo 410 litrsko, staro eno leto, cena 40 SM Drago Ereis, Franko vo nas. 69, Škofja Loka_7996
Prodam 4 usnjene FOTELJE (stol ela stik), nove Markič Mare, Ravne 1, Tržič, tel : 51 267_8006
Ugodno prodam pralni stroj, kombini ran štedilnik (2 elek , 4 plin) ter ČB TV peč na olje BoštjančiČ, Župančičeva 31, Kranj__8012
Po zelo ugodni ceni prodam ŠTEDIL-NIK (4 elek., 2 plin, elek. pečica) Gro belšek, Koroika 10, Lesce 8087
Ugodno prodam kuhinjske elemente. Marta Pridikaka, šutna 69, Žabnica
_8089
Poceni prodam jedilni kot, mizo in omaro za dnevno. Tel: 37 272 8107
Prodam električni štedilnik ( 2 plin, 2 elek ) Medved, Staretova 32, Kram __8109
Prodam skoraj nov ŠTEDILNIK ( 3 elek , 1 plin), 25 odstotkov ceneje Tel.: 79 598 8114
v*
v*
VELIKA IZBIRA POHIŠTVA
v veleblagovnicah NAME po Sloveniji vam nudijo veliko izbiro pohištva tovarne MEDLO in drugih proizvajalcev - možnost obročnega odplačevanja.
UGODNA PONUDBA
od 30. maja do 4. junija vas vabimo na oddelek posebne prodaje v I. nadstropju naše veleblagovnice na ogled in nakup blaga po ugodnih cenah.
VELEBLAGOVNICA
nama
ŠKOFJA LOKA
Poceni prodam kuhinjsko MIZO, klop in stole. Nadišar, Zelenica 8, Tržič, tel.: 50-244_8126
Prodam otroško posteljico z jogijem. Tel.: 38-405_8130
Ugodno prodam 310 litrsko hladilno SKRINJO. R. Papeža 34, Kranj, 2 nad. stanovanje 11 8132
Ugodno prodam FOTELJE-limonce, 3 kose. Tel: 23-244 8165
Prodam dnevno, garderobno omaro in zložljivo posteljo. Ogled popoldan od 15. ure dalje, Trstenjak, Sempeterska 29, Stražišče 8166
Prodam francosko posteljo 167 x 200. Matjaž Staša, Pristava 76, Tržič    8173
Prodam KUHINJO iz naravnega lesa v temni barvi s kombiniranim štedilnikom za 200 SM in 126 P, letnik 1977, potrebna obnova motorja za 45 SM. Božidar Cankar, Gor. vas 243/19 8181 Dva FOTELJA (1 raztegljiv v ležišče) prodam. Tel : 36-869 8206
Prodam črno-bel TV, novo korito rost-frei 120 x 55 in kuppersbusch za 2,5
SM. Tel: 37-083_8232
Prodam enojno pomivalno rostfrei korito z levim odcejalnikom. Tel.: 62 446 _8254
Prodam usnjeno garnituro trosed+d-vosed, oba raztegljiva in tabure usnje Lotos. Ogled možen danes, od 16 do 17. ure. Gorenjska c, 24, Naklo 8259
Prodam ŠTEDILNIK kuppersbusch in 3 KW termoakumulacijsko PEČ AEG Žanova 32, pritličje, Kranj 8289
Hotel Šmarjetna UTRIP KRANJA
Danes 27.5.88 ob 20 uri
na Šmarjetni gori program:
20 - 20,30 koncert Kranjske godbe 20.30 - 02 12 nasprotje in Ski kvintet 22 - 23,30 koncert Janez Bončina BENČ z junaki nočne kronike
Prevoz organiziran s KOMBIJEM Lep pozdrav na Šmarjetni
Prodam zamrzovalno SKRINJO 345 li
trov. Voglje 52/b_8294
Dobro ohranjen trosed in totelj, ugod no prodam. Tel.: 77 460 8311 Ugodno prodam otroško posteljo z jo gijem, kavč, trajnožarečo peč in skoraj novo zakonsko posteljo Jahič, Novi
svet 18, škofja Loka_8321
Ugodno prodatn hrastovo SPALNICO Tel : 75 024, v petek in soboto popol dan_8337
Dobro ohranjeno dvodelno omaro , ugodno prodam Tel.: 75 244, med 18
in 20. uro_8361
Prodam zakonsko spalnico in prikoli co, 1,90 x 1,23 m Škrk, C JLA 25, Krani 83511
STANOVANJA
STANOVANJE na Jesenicah, 90 kvad m, stareiše, ugodno prodam Ši
fra: TUDI KREDIT_7602
Zamenjam 2,5 sobno družbeno stano vanje v Radovljici z« enako ah već)« ii,i Bledu   ( iradnikova H/ Hadovl|iea(
stanovanje 10)_ '_8074
V Radovljici prodam enosobno STAl NOVANJE s centralno kurjavo Šifraj
VIKEND___80M
Doki« dm,, Milio ''litra ' 21 26" 8190
šofer išče garsonjero na relacij Kranj Jesenice Tel 38 089, po 20
8282
Zamenjam dvosobno stanovanje s kabinetom za manjše na Planini Tel.: 34 395. od 19. do 20 ure_8318
Najamem garsonjero ali enosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici, s centralno kurjevio. Po možnosti že ju nija šifra ČIM PREJ H L"i
GARSONJERO, manjše stanovanje ali sobo s souporabo sanitarij v Kranju ali okolici vzamem v najem. Šifra: NUJNO USLUŽBENKA 8113
Oddam opremljeno GARSONJERO na Planini dvema osebama. Šifra: GARSONJERA PLANINA 8141
V Kranju zamenjava starejšo hišo z vrtom za dvosobno stanovanje v Kranju ali bližnji okolici. Tel.: 27-907, po 15. uri
8196
VOZILA
Spaček furgan Tel.: 51 840
I. 1975 prodam
Prodam dobro ohranjen GOLF. let-nik 78. Telefon 35 736, Kranj
JUGO 55, letnik 1985, bele barve, ga-ražiran, 26.000 km, prodam za 6,8 M Bizjak, V. Vlahoviča 3, Kranj
Prodam VW, letnik 1976, karamboli-ran, cena 800.000 Tel : 44-562
Poceni prodam FIAT 850 original, italijanski, cena po dogovoru. Podbrezje
31_8014
Prodam FIAT 124, letnik 1969 po delih in bel kamniški PESEK za fasado cca 3 kubike. Tel: 45 620, po 20. uri 8079
Prodam Z 101, starejši letnik, karam-boliran, v celoti ali po delih. Kovačič, Šutna 27, Žabnica
Prodam Z 101, letnik november 1978 in dirkalno KOLO. Lukež, Likozarjeva 17, Kranj_
Prodam VVV GOLF, nemške izdelave, letnik 1977 70.000 km. Pretnar (avto mehanik), Žiganja vas 28, Duplje 8086 Prodam VVV 1200, letnik 1976, registri ran do novembra. Rajko Berce, Dež manova 4, Lesce 8088 RENAULT diesel 20 TD, ugodno pro
dam. Tel.: (061)611 279_8090
Prodam GOLF, letnik 1980. Ogled v soboto popoldan Dagarin, Šorlijeva 21,
Kranj_8091
126 P, brezhiben, prodam za 200 SM. Ogled vsak dan po 18. uri Marjeta Biz jak, C talcev 13, Kor Bela Jesenice _8093
Prodam dobro ohranjeno Z 101 lux, letnik 1976, obnovljeno. Mulič, Jelovška
14, Boh. Bistrica_8095
Prodam avto Z 101, letnik 1978. Dole
nja vas 51, tel: 64 088_8096
R 4 GTL, star 7 mesecev, rdeče barve, 7000 km, prodam Tel : 33-588 809/ Prodani Z 101 comfort, letnik 1979 ok tober Pavel Kastelic, Breg 52, Žirovnica_8100
Prodam VW 1302, registriran do novembra za 170 SM Ogled v soboto popoldan Andrej Mandelj, Bazoviška
15, Radovljica_8103
Prodam 126 P, letnik 1980, prevoženih 46 000 km Ogled vsak dan Zvone Bo
rič, Pristava 86, Tržič_8108
Prodam Z 101, dobro ohranjen, letnik 1979, cena po dogovoru  Mihič, Pre
doslje 105_8115
Prodam Z 101, letnik 1977, v voznem stanju, neregistrirano, za 70 SM Ogled vsak dan popoldan. Ana Kodne, Drulovka 34 _8117
Prodam R 4, letnik 1978. Tel.: 24-527
8119
Prodam CITROEN GA.Iutmk 1981, ce na 6,5 Mio Tel  47 003 8120
Prodam FIAT 128, letnik 1986, registri ran do man.a 1<)89 Sol   8H 390 8123
Prodam osebni avto DAF 55 varionatik z manjšo okvaro Prodam tudi rezervne dele za DAF A Registriran do 16 junija 1988. Stojan Toporiš, L Hrovata 7, Kranj, tel.: 36-701_8124
AVTOMATIK 3 MS v garanciji, z do datno opremo, ugodno prodam Tel.:
27-929_8126
Prodam avto GOLF, letnik 1980, dobro ohranjen in 500 kg krompirja za praši če. Tel : 60-792_ 8128
Prodam GOLF, letnik 1980, 80.000 km Ogled na Janievi 4, Jesenice 8129 ,'   /Ml   letnik   1981 proda
Kn
Jekhč. 8133
Prodam vemtier popoldi
HMW 3
dam te
Prodam 27 019
I, rdeče barve, letnik no garažirana Tel 34 953, _8136
etnik oktober 1985, pro-1)481 322 8154
leva vi
ata za GOLFA Tel 8159
Prodam tovornjak FAP 18 20 kiper, letnik 1978, trambus 19 ton, brezhiben Tel 51 187 8160
Prodam Z 101 lux, letnik 1976. TeJ-j
33-589 Kranj __J>lj?
Prodam FORD FIESTA 1,1, letnik 198* Janez Pivk, Galetova 2, Kokricaj^*!
let. Tej
Prodam avto Z 128, star 7 28-308
8142
Prodam JUGO 45/AX, letnik 1986, z dodatno opremo. Šolar, Ljubno _ Podnart__8J#
Prodam FIAT REGATA 100 S, letniK 1986, v odličnem stanju. Tel : 26-592
8147
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1985 de; cember, prevoženih 24.000 km. "S 23-907 81*!
Poceni prodam karambolirano
diano
v nevoznem stanju. Tel.: 77-827 8J5 Prodam Z 101, letnik 1982, zelo dobro ohranjen, ogled v petek popoldan ij*
soboto. Franc Pogačnik, Staneta
garja 25, Radovljica__8j^
Prodam Z 101 GTL, letnik 1987. Bošk^ Savan, T. Dežmar.a 2, Kranj IM> Prodam AMI 8, letnik 1974, vozen, neregistriran in tovorno prikolico z. osebni avto, nosilnost 500 kg, pre'n stroj corting, nerabljen, 10 odstotki ceneje Ogled petek, sobota, nedelj?: Rekar, Medvedova 2, Jesenice 131^ Prodam Z 101, letnik 1981 Ogled 9°' poldan.   Franc   Miillner, Groharj*5^,
nas. 12, Škofja Loka__81»
GOLF, letnik 1980, lepo ohranjen, z dfj' datno opremo, prodam za 700 SI*1
Tel 88 654, zvečer__J}JJ,
Prodam KADET, starejši letnik. Ljub"0,
51___8J2?
Prodam AUDI 60, letnik 1971, obnO; vljen, registriran do 5. aprila 1989 TeL
(061) 345 832____8ji:
Prodam v zadnji del karambolirano 1 101 GTL, letnik 1985 Leskovec, TMj
vije 35, Cerklje_
Prodam GOLFA, letnik 1986 diesel, vember 1986, ogled sobota in nede'!^ popoldan Štefan Jesenšek, Sp Gof)
205_
Ugodno prodam VW 1300. letnik M dobro ohranjen, registriran do 31 0, cembra 1988, Kožuh, Puštal 72, ško'1
Loka, tel : 62 352_
Prodan: dobro ohranjen GOLF, 50 ^ km, bencinar. Drulovka 45/F, Kranj^^
MERCEDES 200 diesel, letnik 1976, J[J 123, ugodno prodam Ogled mO0°f«flj
Bledu, Partizanska 32/c_J2|
Prodam garažirano / 750, letnik l9^ Šuceva 9, Kranj ^5>l Prodam R 5. letnik 1974, v odliČ^ stanju, registriran celo leto 35 870
letnik
Prodam OPEL KADET. Tel : 40 028, popoldan Prodam P 126, letnik 1980, prevoz 60.000 km Tel : 35 277, od 18 uf*2g
!J5__-r^S
Prodam AMI 8 Kavalar, Hrušica^
Poceni prodam SIMCO 1000, ko 1977 in barvni TV iskra na dalj'58 upravljanje. Tel.: 51 590 Prodam ŠKODO 105 S, letnik J 53 000 km Janez Meglic, Križe 17J
Jesenice
Prodam SPAČKA, letnik \9T4^g\l čič, Cernivec 18/a, tel.: 79-027_ Prodam PEUGEOT 304, letnik '^i prodam lahko tudi  do delih 35 517, po 20. uri Prodam   MOSOR   HMW  R &°
69-426__
Prodam Ž 750 LE, letniki^3 M 69 414 ■< Ugodno prodam Z 101, letnik'1" <j0 neralno obnovljena, registriranj \C maja 1!)W), nami/m vrtalni sT 0|d'J zračni KOMPRESOR Tel dop ^V, 61 287 alj Pevno 7, Škofja Lok».
TALBOT HORIZONT 1/1985, odlično ohranjen, prodam.TeJ.: 62 134 Prodam 126 P, letnik 1978j»P° M
njen. Tel 38-284 _-~-j^t#
Prodam MFHCIDIS
1952, generalno obnovljen J«'*
ček, Podhom 46, Gorje pr»_g!?5^P
Ugodi.....rodam MOTOR K('1M' fjjjj
brzinec T 12, dobro ohrani«' & 37 722_
Prodam Z 760, letnik 1981 Tel 1 $t
Prodam GOLF, letnik l9797r^,n,K j ohranjen in sprednji desni o Uy novega GOLFA Tel.: 81 -*SL-^^i R 18, dobro ohranjen, prod«"11 $ 47 545
S,MC,ffli<2 m, 9°r* tflj
ggtek, 27. maja 1988
15. stran (rmrmmmMGLAS
^OLF, bele barve, z dodatno opremo, dobro ohranjen, prodam. Tel.: 51-923
j____8228
Ugodno prodam GOLF JGL, letnik '981 z dodatno opremo. Lebar, Prisoj-
IguU, Bled-Rečica_8241
Vodarn JUGO 45/a, letnik 1987, ogled I soboto dopoldan. Jože Berce, Kropa 3/b__ 8247
Vodarn    OPEL    ASCONO, letnik
1980/82. Tel.: 64-378 _8250
Prodam P 126, letnik 1976, potreben tehnični pregled. Fojkar, Šobčeva 19, Lesce _8251
Prodam JUGO 45, letnik 1982 Peča n»c,tel.: 34-889, R. Papeža 30, Kranj ___ 8253
R4. letnik 1976, neregistriran, v nevoznem stanju, prodam Tel : 50-078, od
15-do18. ure__8256
Prodam AVTOMATIK in VESPO P 200 !je_: 70-010 ali 25 302_8257
Prodam JUGO 45, letnik 1983. Zg. Br-r»k59 _ 8258
* 101 L, letnik 1978, obnovljeno, ugodno prodam. Borut Zlate, Begunjska 8, Kranj 8260
Prodam MOPED M 14 po ugodni ceni !?grit3orenc, Gradnikova 7, Kranj 8264 Prodam MOTOR TOMOS 15 SLC C !!!cev23, Kranj, tel.: 38 346 8265 Prod
Prodam Z 101 mediteran, letnik december 1980. Franc Povalej, Visoče
14, Tržič_8345
Prodam PEUGEOT 304, letnik 1978. Šmid, C. v polico 9, Cerklje 8346 Prodam osebni avto Z 750, letnik 1976. Sebenje 2, Tržič 8347 Prodam Z 750, letnik 1984, registriran do novembra. Marjana Kocjane, Sr. vas 56, Bohinj 8352 Prodam nov TOMOS AVTOMATIK 3 MS. Banovšek, Štefanja gora 28, tel.: 27-271, dopoldan_8354
Prodam OPEL KADET 1600 diesel, 5 vrat, letnik 1984. Tel : 78-474 8355 ASCONO 1,6, letnik 1976, prodam.
Tel.: 82-046_8360
VISO 11 RE, maj 1986, prodam. Tel.:
47-421_8362
Ugodno prodam Z 101, letnik 1973. Ogled v soboto popoldan. Sašo Krni-čar, Kočna 19, Blejska Dobrava 8362
PRODAMO KONJSKI
GNOJ
Prodam KRAVO simentalko, ki bo junija tretjič telila. Šenturška gora 8, Cerklje_8304
2 BIKCA črno-bela, stara 20 dni, prodam. Čirče 29, Kranj 8342 Prodam JAGNJE za zakol in manjše salonitke. Podhom 7, Gorje 8357 JARKICE rjave hisex, prodam. Stanovnik, Log 9, Škofja Loka 8364 Prodam mlado KRAVO, 80 litrski ležeč bojler in dva jogija. Ogled v nedeljo. Tel.: 42-716_8365
Prodam KRAVO po izbiri. Tel.: 64-260 _8394
Ugodno prodam PAPIGI, par s kletko. Tel: 28-968 84
PO 12 000 DIN ZA 1 m' KONJENIŠKI KLUB KRANJ | S TA R A OPE KA RNA NA BOBOVKU)
lam devetletno Z 101. *9arja 4
Naklo, S. _8266
]26 P, letnik 1978, karamboliran, pro °am po delih ali celega Ogled vsak aan po 18. uri Bogdan Klemenčič, Semnje 12. Križe
8269
Prode
.-dam VISO CLUB ll.letnik 1982. re 9'Strirana do februarja 1989. Ogled v Petek in soboto, od 19. ure dalje Mari lljakopič, Sp. Gorje 130/a 8271 Prodam WV 1300. Lombar, Partizan-
jgpoU, Kokrica_8274
* 101. neregistrirano, prodam za 60
^Mjel.: 39 327_8276
dobro ŠKODO 120 LS, letnik I^Staretova 32, Kranj Čirče 8277
?rodam ŠKODO, letnik 1977 Ogled ^rnidova 11, Kranj Čirče_8278
Prodam R 18 TU. letnik 1983 Tel 51^75 _8280
Poceni prodam generalno obnovljene |a SPAČKA z veliko rezervnimi deli Frelih. C 82-500
revolucije 4, Jesenice, tel.: 8283
Prod
-»Jam dobro ohranjenega FIČKA, le tnik 1979 Dodatno še nekaj opreme lel-: 78 290, v delavnikih od 7. do 15
8284
ure
Prodam Z 101 mediteran, starejši le-za 170 SM Alpska 3. stanovanje H^Bled 8287
^odam osebni avto MERCEDES 200 jetnik 1979. Tel : 87-164 8292
Tel.: 8293
FIAT 750, letnik 1979
ui!i?~u9°dtK> prodam TOMOS CROSS ^3550. Virje 8, Tržič
niS? APN 4
^IZ^Po 18 uri Prodam
letnik 1980
8296
Tel.: 8297
in? ^m menjalnik in alternator za Z l!!l^Jel_64 052 8298
Prodam Z 750. letnik SM SI
1974, cena 50 lavko Tomič, Ravne 18, Tržič
_____8300
7°dam GOLF, letnik 1977 Ambrožič, ^caJ2, Gorje_ 8305
Prodam VW 1200, letnik 1974 5? 069 P
Tel 8306
_°dam JUGO 55, letnik 1985 Milivoje -^^Vidmarjeva 12, Kranj 8308 ^jdam osebni avto R 4 TLS, letnik v» ' °d''čno ohranjen Marjeta Sinko ^Hrajska pot 10, Škofja Loka 8309
^°darn~BMW, letnik 1975 Moravač ^"kM>ianina 4, Kranj_8310
da*50, rsO'»trirano do april 1989. prO ss*- Hrastie. tel 32 082 8313
Prodam osebni avto RENAULT 4, letnik 1985 in R 4, letnik 1975. Smledni-ška c. 89, Kranj 8377
Nujno prodam HROŠČA. Tel : 35-729
_8379
Prodam Z 101, letnik 1975. Homan, Kidričeva 10, Škofja Loka 8380
Ugodno prodam leto dni star TOMOS AVTOMATIK M 3 MS. Kern, Čadovlje
9, Golnik, tel.: 46-443_8381
Prodam osebni avto JETTA C 1300 cem, letnik juniji986, 32.000 km. Can-karjeva 12/3, Bled, tel.: 78-073 8382
JUGO 45, V/84, prodam za 4,9 M. De-
beljak, Podlubnik 228, Škofja Loka
____ 8383
Prodam Z 101, letnik 1976, potrebna kleparskega popravila Begunjska 17,
Lesce, tel : 74-207_8384
Prodam RENAULT 5, starejši letnik, obnovljen. Bohinc, Križe 98/b-Snako-
vo_8385
Prodam GOLF, letnik 1979, 4 vrata Ogled v petek popoldne in soboto cel dan. Stojanovič Barbara, Frankovo nas. 10, Škofja Loka 8393 Prodam kros MOTOR honda 125 cem, letnik 1985 in MZ TS 250 cem, šport dizajn, letnik 1976 Gosar, Sebenje 40 a.
Križe_8395
Prodam R 4 TL special, letnik 1976, ge neralno obnovljen in pravkar registri
ran Tel : 88 511_8396
Prodam Z 101 comfort, letnik 1980 Ko zlevčar, Mevkuž 19, Zg Gorje 8397
Prodam italijansko dirkalno KOLO bi emmezeta. Cena 80 SM Dagarin, Suha 30, škofja Loka 8399 FIAT UNO 55 S, letnik 1984, črne bar ve, temna stekla, prodam Tel 24 369 _8401
AUDI 80, letnik 1975, prodam, ogled v nedeljo Dolhar, Golniška 23, Kokrica _8403
Prodam JUGO 45, letnik 1981 Gasil
ska 7, Šenčur_8405
Prodam VVARTBURG KARAVAN. Tel.:
42 027, Cerklje_8407
GOLF diesel, letnik 1984, prodam. Tel.:
45 066_8409
MERCEDES 190 diesel. letnik 1984, z dodatno opremo, ugodno prodam Stanislav Meglic, Sebenje 21/b, Tržič,
tel : 74 577_8411
Prodam R 4 GTL, letnik 1981, garaži-ran z dodatno opremo. Tel,: 60 895
8412
7r?dam BT 50. letnik 1987 C 1
—■■■ d i au, letn *fanuel.: 38-494
jo      •le,nik 1978 v<); k- Prodam Marjan Pivk, Virmaše 47, ^iLoka 8320
»Ph|am SK0D0 100. registrirano do 9 cena po dogovoru Tal
8314 KUPIM
Tel 8322
7°dam dva prva blatnika za R 16 in GUM Grubač. T. Dežmana 10. *ranj _8323
^odam TOMOS AVTOMATIK, izvozni ^°del. dobro ohranjen, star 18 mese ^r^6T347 ■>> ,8324
Prodam APN 6, letnik 1985 C'rta Brdo ^^Koknca 8325 *°Mos AVTOMATIK. izvozni model. n*r 7 mesecev prodam. Frankovo 5?l_i«0. Škofja Loka 8328 Z •» ima
OBVESTILA
ZAPOSLITVE
Honorarno zaposlim šivijo za serijsko šivanje na domu. Šifra: OVERLOCK _7970
V turističnem kraju na Gorenjskem zaposlimo KUHARICO-mlajšo upokojenko. Hrana in stanovanje v hiši. Šifra:
DOBER ZASLUŽEK_8111
Za dvakrat tedensko čiščenje stopnišča potrebujemo snažilko. Tel.: 35-109 _8137
Takoj zaposlimo KV ali priučeno kuharico. Tel: 26-960_8144
Sprejmem kakršnokoli serijsko ali podobno delo na dom Prostor, prevoz, telefon, dolgoročno sodelovanje in vestno delo zagotovljeno. Naslov v oglasnem oddelku. 8152 Imate proste vikende in želite zaslužiti 130 SM, pokličite 27-019 i 8158 Pozor: vsi, ki ste z Gorenjske ali bližnje okolice, pa si želite zelo dober zaslužek, rešiti na hitro finančne težave, pokličite na tel.: (064) 85-226, od 19. do 20. ure v petek zvečer! 8162 Honorarno zaposlim več delavk za delo na vrtnariji in kmetiji. Janko Aljan-čič, Križe 16, Križe 8183 GORENJCI POZOR! Pridružitve se prodaji enkratne knjige sedanjosti in prihodnosti (ENCIKLOPEDIJA SLOVENIJE). Prodaja zagotovljena. Vzemite si čas ob vikendih, ne bo vam žal. Tel.: (064) 82-557, od 19. do 21. ure, vsak dan razen vikendov. 8202 HIŠO dvoetažno, prostorno z vrtom v Škofji Loki, možnost uporabe za biva nje in obrtno dejavnost, potrebna delne obnove, prodam za 90 MIO. Tel.: (061) 50-711_8242
Iščemo KUHARICO-mlajšo upokojenko za delo v popoldanskem času. Tel.:
75 504_8243
Če znaš delati in bi rad dobro zaslužil pokliči danes od 14 ure na tel 36-245 _8261
FRIZERKA ali pripravnica dobi zaposlitev. Staneta Žagarja 40, Kranj, tel.:
26 984_8349
Iščem delo na dom. Šifra: HONORAR NI ZASLUŽEK 8404
Kupim 10 dni starega TELETA simen
talca Tel : (061)612 249_ 8080
1F I IČKA za nadaljno rejo kupim Tel
66 500_ 8145
Kupim rabljeno mizarsko mizo (ponk) Grohar Vinr arje 16, Škof|a I oka 8193
Kupim RENAULT TRAFIC z dvignjeno
streho Tel  74 209_ 8216
Kupinr\ smrekove plohe, debeline 10 cm Sp Bitnje 31, Mlinar 8387
ŽIVALI
3S.Qrjn J"1 motor in menjalnik,
km m veliko drugih delov, pro rrankovo nas 140. škofja Loka
Prodam JARKICF, stare 3 mesece Golniška cesta 1. Kokrica, Kranj_
8328
r° Pr°dam Z 101 super, letnik Metri ^'^nrano do decembra, kom §kofi„ obnovIJeno Jenko, Godešič 53,
ft^rš1- 8331
*T jJJ1 ^ro ohranjen MOTOR APN ^ Ig^vPevno, Smtja.Loka 8332 V $££'TROEN GS 1.2, letnik 1«77
8333
304.  |«tnik  1973, dobro
SSI
8334
^ 88°JeUSe°dn° prodBm  Česar, 1
muce
Br"jen
)fo*t,ern prod"rn DIANO, letnik 1976. v •1 73t    8tan|u, neregistrirano Tel
735" """ju. neregistrirano Tel
Pro<r----- 8336
^Oronh2 75°' ,B,nik december 1976, ""ranjena Luže 16, Šenčur
8343
Prodam 14 dni starega BIKCA Tel.:
74 058_8076
Prodam JARKICF  Kamna gorica 19 _8078
Ugodno prodam KOZE po izbiri Tel.:
57 169_8092
Prodam 6 tednov staro TELIČKO si mentalko za pleme ali azkol Prebače vo23. Krani 8110 Prodam BIKCA siment.ilca starega M dni Karol Tičar, Utik 10, Vod.ce 8122 Prodam mlado KRAVO s teletom hi kec Janko Mohorič, Zg Besnica 56
8157
tT^rstrir« ™u"» im/d. oonovi|eno. ^ha24 * 18 marca 1989 *'bert. r3ty^i[?rji_____ 8366
^nJGL. '»tnik 1981
novi blatniki, 836«
^^j*odam Tel 75 912
Sm *or;5 I50- »tarejii letnik, za 60 C,    »r,anic Cankarjeva 22, Radovl|.
KJJjrr—— 8389
!*l 83 i£?lično obranjen BMW 316
PrSdV-____8371
^-^SIMCO 1100 1«|   /8 933 837!,
ROLETARSTVO NOGRAŠEK, Milje 13, 64208 Šenčur - Obveščam cenjene stranke, da sprejemam naročila za vse vrste rolet: -lesene, plastične, aluminijaste -žaluzije v vseh širinah in barvah
-lamelne zavese TEL.: (061) 50-720 _5062
ROLETE IN ŽALUZIJE naročite Špiler-jevim, Gradnikova 3, Radovljica, tel.:
(064) 75-610_6140
Izdelujem CISTERNE za kurilno olje in instalacije centralne kurjave. Tel.: 79-820, zvečer 7715
BAGAT tečaj krojenja in šivanja v Kranju, obvešča, da začne z vpisom v nov začetni in nadaljevalni tečaj 30. maja, ob 15. 30 uri in 2. junij, ob 8. uri. DELAVSKI DOM, vhod 6 ali do vpisa po tel.:47-256 7811
Popravljam tranzistorske sprejemnike, gramofone in kasetofone. Silvo Mulej, Staneta Žagarja 57, Kranj (pri plinarni) _8148
Polagamo vse vrste talnih oblog. Tel.:
28-966_8156
Montaža in popravilo TV anten. Tel.: 25-146_8169
Poceni in ugodno izdelujem elektro in-stalacije. Tel.: 47-768_8230
Polagam, brusim in lakiram parket in ladijski pod na območju Jesenic in Radovljice. Tel: 89-109_8359
Vsa fasadno-zidarska dela opravljamo hitro, solidno, poceni. Tel.: 35-265, zvečer 8363
Popravljam vrtne motorne kosilnice. Hudobivnik, C. na Rupo 20, Kokrica, tel.:24-433 8374
PRIREDITVE
Gasilsko društvo Podbrezje priredi v nedeljo, 29. maja 1988 ob 15 uri VELIKO VRTNO VESELICO z bogatim sre čolovom in keglanjem Na veselici bo igral priznani ansambel "DON JUAN"
VABIJO GASILCI!_8176
Bar ORLI, prireja v Tenetišah, v petek, 27 maja in nedeljo 29 maja DISCO NA P ROSTEM, v soboto 28 maja pa igra skupina POP DESIGN, s pričet-kom ob 19 uri Vstopnine ni VABLJE NI!_8267
Loška mladina prireja SREČANJE MLADIH GENERACIJ na loškem gra du z ansamblom 12 NASPROTJE ter plesno skupino, v nedeljo, 29 maja, s pričetkom ob 15. uri VLJUDNO VA BUENII_8358
MLADINSKI AKTIV LAHOVČE. prireja v soboto, 28 maja, KRESNO NOČ Igra skupina BIG BEN Pričetek ob 20 uri, ob 16 uri bo gasilska sektorska vaja, prvi napad vodi FRANC KOŠIR — gasilec, v nedeljo, 29. maja, ob 16 uri pa veselica z AGROPOPOM VA BLJENI!
POSESTI
Prodam KRAVO s teletom ali brez Mo/|an< a 2 Preddvor 81 75 Oddam mladega OVČJAKA Alič Rav nikar, Bergantova c 10, Preska 8191 Prodam dva PRAŠIČA, te/ka 40 50 kg Janez česen. Križe 116. Križe 8217 Prodam KRAVO po drugem teletu Pangerc, Sp Lipmca 25. Kamna gorica _8220
Prodam PUJSE. težke od 20 30 kg in KOSILNICO moto benasi Tel 66 340 _8236
Prodam PRAŠIČE, težke od 25 40 kg
Struževo 3_824S
Prodam 8 mesecev brejo telico, črno hele pasme Vrhunc, /asavsk.i c 41. Kranj Orehek _ 8246
OPRAVIČILO
Pri zahvali za pokojno
ANGELO KRMELJ
je prišlo do m-ljube napa kv  Napačno j«' bilo napisano sinovo ime. Pravilno se i;lasi sin Stanko
Za napako se opravičuje mo!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, deda in strica
EDVARDA BRADAŠKA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem in delovnim organizacijam SAVA Kranj, ZS Triglav, OS Kranj, BGP Kranj ter SGP Gradbinec Kranj za izkazano pozornost. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem najlepša hvala.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
OSTALO
V najem vzamem gostilno na območju Gorenjske. Šifra: KUHAR SPRECIA-LIST_7514
V Hotovljah 6 pri Poljanah oddam travnik za košnjo sena in otave. Travnik meri cca 1 ha. Tel.: 62-934, po 20. uri_8187
KIOSK - 2,30 x 2, 15 m, ugodno proda-mo. Turistično društvo Žirovnica 8204 GARAŽO oddam v najem v ulici V.
Vlahoviča. Tel: 28-880_8252
Izvedbo del pri menjavi stare strehe oddam najboljšemu ponudniku. Liza Primožič, tel: 22-940 do 14. ure 8273 Poučujem kitaro in instruiram angleščino za osnovne in srednje šole. Tel.: 34-677_8317
V začetku julija vzamem v najem apartma za tri osebe na zahodni obali Istre Tel : 28-861, int 2624, dopoldan _8341
Na Jesenicah na Plavžu, ob glavni cesti oddam GARAŽO ( 20 kvad. m) z velikim dvoriščem pred njo, v najem obrtniku za kakršnokoli obrtno dejavnost. Informacija dobite vsak dan na Titovi 93 v VIDEOTEKI, od 16. do 19. ure, v soboto od 11. do 16. ure 8348
V Škofji Loki, v Groharjevem naselju ali okolici kupim ali vzamem v najem GARAŽO. Groharjevo nas. 43, tel.:
61 513_8376
Prodam plastificirano portugalsko PLUTO. Cena 65 000 din kvad m. Tel.:
83 727_8392
Oseba, katera je pri meni dobila maši no od motorja, naj jo takoj vrne nazaj. Tenetiše 12 8413
ZAHVALA
Si zemljo kopal in oral, kosil seno, pa žito sjal. Ni čudno, da truden si postal in brez slovesa za vedno zaspal.
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, starega očeta, strica in tasta
FRANCA SAJOVICA-BORISA
Matijov ata iz Britofa
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vsem drugim, ki ste ga spremili na zadnji poti in nam izrekli sožalje. Se posebej se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem Vigrad iz Predoselj, govorniku KS za poslovilne besede, praporščakom. Lepa hvala tudi sodelavcem VGP Kranj in SGP Graditelj Kamnik. Vsem še enkrat iskrena hvala.
VSI NJEGOVI
Britof, 13. maja 1988
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš sodelavec v pokoju
IVAN PAJER
iz Šenčurja
Od njega se bomo poslovili v petek, dne 27.maja 1988,
ob 16. uri na pokopališču v Šenčurju. Vestnega in iskrenega sodelavca bomo ohranili v lepem in trajnem spominu.
Delavci delovne organizacije "IKOS" KRANJ
Na Jesenicah prodam večjo starejšo HIŠO z vrtom na lepi lokaciji  Tel :
80 270 _ 8058
Prodam stanovanjski objekt, primeren za obrt in stanovanje. Tej. 76^888 8104 Ugodno prodanu nezavidljivo parcelo za kampiranje na otoku Krku  Tel:
22 993_8179
/dom«.o prodam enodružinsko HIŠO, enkratna lokacija na Lipcah, s pripada jočim objektom, z dvema garažama in trofaznim tokom Na parceli 2000 kvad m, urejena okolica in sadovnjak. Tel.: (066) 25-862, popoldan 8244 Prodam polovico hiše z 2000 kvad m zemlje blizu Bleda Majda Markič, Pav le Medetove 6, Naklo 8279 Hišo z odlično lokacijo v bližini Jese nic. prodam Tel: (061)212 223 8319 Prodam zazidljivo vikend PARCELO (436 kvad m) nad Trstenikom, najbolj šemu ponudniku šifra: ORLE 8391
ZAHVALA
Ob boleči, nenadni in mnogo prerani izgubi dragega moža, atija, sina, brata in strica
FRANCIJA MARINŠKA
roj. 1951
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali, nam stali ob strani v teh težkih trenutkih, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se sodelavcem DO CP iz Kranja, Tobaku Kranj, KK Triglav Kranj, KK Tekstilni iz Ajdovščine, Kegljaški zvezi Slovenije, KK Triglav iz Stuttgarta, WO Tugo Vidmar iz Kranja. Iskrena hvala obema govornikoma za poslovilne besede, pevcem iz Nakla za lepo zapete žalostinke, g. župniku za lep obred in zvonarjem za lepo zvonjenje.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Strahinj, Kranj, Loka pri Tržiču, Duplje, Lom nad Tržičem, Poljanska dolina
ZAHVALA
Ob boleči izgubi hčerke, sestre
• SONJE RANT
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sošolkam in sošolcem, Domu upokojencev Kranj, PTT Kranj za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala Zdravstvenemu domu Kranj, pevcem iz Naklega, govornikom za poslovilne besede, Poloni Černilec in Gerti ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
VSI NJENI
NOVICE IN DOGODKI
Železarna omejuje počitniško delo
Med počitnicami za mlade ne bo dela
Jesenice, 23. maja — Jeseniška Železarna je uvedla restriktivne ukrepe tudi pri zaposlovanju mladih domačinov med šolskimi počitnicami. Odločitev utemeljujejo s slabim gospodarskim položajem Železarne, vprašanje pa je, kaj bo s tem Železarna sploh dobila.
Če varčujemo, varčujemo na vseh področjih, je geslo, ki nam
Vedno slabši poslovni rezultati jeseniške Železarne in velika izguba največjega delovnega kolektiva jeseniške občine je narekovala tudi nedavno odločitev kadrovskega sektorja Železarne, da bo na počitniško delo sprejela znatno manj učencev in dijakov kot minula leta.
Odločili so se, da bodo imeli prednost pri poletni počitniški zaposlitvi najprej štipendisti, nato tisti, ki so minula leta delali v Železarni ter tisti, ki nameravajo delati dva meseca. . . Skratka, restriktivne in varčevalne ukrepe so prenesli tudi na počitniško prakso in tako sporočili vsaj 300 mladim iz jeseniške občine, da zanje poleti v Železarni ne bo več skromnega počitniškega zaslužka.
je ob takem gospodarskem zlomu, ki ga doživlja vse jeseniško gospodarstvo, nedvomno vsem še tako razumljivo. Nekoliko bolj vprašljiva je železarska trditev, da ne »morejo biti vseskozi neka socialna tovarna«, in podpirati vsevprek, ko pa je jasno, da ostale delovne organizacije v občini počitniške prakse mladim sploh ne nudijo.
Ko bi bili odkritosrčni in dali roko na srce, bi morali priznati, kako kratkovidna in dolgoročno škodljiva je omejitev počitniškega dela mladih domačinov, šolarjev in študentov, ki naj bi bili v prihodnje vendarle kvalificirani in strokovni kader Železarne! Le kje tovarna sploh misli črpati svoj kader, če ne iz domačih virov, kar deklarativno sirpr ved-
no poudarja? S takimi »prijemi«, kot je dosledna odklonitev počitniškega dela in zavračanje mladih domačinov, se mladim tudi dolgoročno odpoveduje.
Sleherni, ki vsaj malo pozna razmere v Železarni, tudi mora priznati, kako zanemarljivo malo bo tovarna prihranila s tem, ko 300 mladim ne bo izplačala, denimo, 20 ali 30 starih milijonov dinarjev počitniškega zaslu-ška. Že res, da je kamenček na kamenček prihranek ali manjša izguba, ampak tale počitniški kamenček, ki je dolgoročno lahko usoden, bi zlahka nadomestili, s tisoč drugimi notranjimi rezervami. Samo dveh ali treh »šaržev«, ki uidejo zaradi- malomarnosti in nepazljivosti, bi se bilo treba paziti, pa so lahko na dvomesečnem počitniškem delu vsi mladi domačini, ki si tega želijo in ki denar bolj kot kdaj koli prej tudi potrebujejo.
D. Sedej
Štirideset let LIP-a
Bled, 25. maja — Delovna organizacija LIP Bled praznuje letos 40-letnico. Jubilej bodo proslavljali ob koncu tega tedna. Danes ob štirih popoldne do v Tovarni doma Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici slavnostna seja delavskega sveta, na kateri bodo podelili priznanja za dolgoletno delo v LIP-u. Po seji bodo družbeno srečanje, ob osmih zvečer pa koncert partizanskega pevskega zbora iz Ljubljane in recital LIP—ovih pesnikov. Osrednja proslava ob 40- letnici bo jutri, v soboto, ob
štirih popoldne v športni dvorani na Bledu. Zbranim bo spregovoril Emil Milan Pintar, pomočnik sekretarja republiškega komiteja za tehnologijo in znanstveno raziskovalno dejavnost. Na seji bodo podelili državna odlikovanja in LIP-ova priznanja v kulturno-zabavnem programu pa bodo sodelovali LIP-ov oktet, godba na pihala iz Gori j in Janez Hočevar—Rif-le.
C. Z.
VEČ   KOT ČASOPIS
Pohod na Križno goro
Sekcija za planinske pohode pri Društvu upokojencev v Kranju prireja v sredo, 1. junija, planinski izlet na Kriško goro (678 m). Odhod rednega avtobusa s kranjske avtobusne postaje v Škofjo Loko je ob 7.40 s perona številka 1. Priporočamo planinsko obutev. Hoje je za tri ure. Izlet bo vodil Srečko Mesaric. Kdor se bo udeležil pohodov po loški planinski poti, naj vzame s seboj izkaznico za žig na Križni gori.
Življenje na meji
Zadnji košček socialistične domovine
Ljubelj, 24. maja — Mladi iz OK ZSMS Tržič in ljubljanskega ar madnega območja so pripravili okroglo mizo o problematiki varovanja državne meje, katere se je udeležil tudi general Mirtič.
Po krajšem filmu o varovanju državne meje in uvodnih besedah predstavnika J\J\ je okroglo mizo razgibal Mičo Dragiče-vič iz Podljubelja: "Po mojem ni vojska nič drugega kot mladina, samo malo drugače je oblečena in organizirana. Vse kaže, da mi JIJV namerno poneumljamo, mladi vojaki naj aktivno sodelujejo tudi v družbenopolitičnem delu ne pa samo na področju ra zličnih športnih tekmovanj. Opažam, da gre pri nas za določeno militarizacijo družbe, vojake je vendar potrebno gledati kot ljudi. Sicer pa, meja je meja, čeprav pravimo, da smo odprti, smo dosti zaprta država."
Starešina Živorad Manič iz
karavle v Jelendolu je menil, da je meja jugoslovanska in naj bi
jo v bistvu čuval vsak, ki se čuti pravega Jugoslovana.
Nadalje se v razpravi poudari li tesno sodelovanje pripadnikov JLA in krajanov, ki živijo v obmejnem pasu, ter ga mnogi ocenili kot kvalitetnega. Posebno je bila izpostavljena problematika nepoznavanja posameznih obiskovalcev, planincev.., da je potrebno imeti za gibanje v obmejnem pasu posebno dovolilnico.
Jože Komšak iz Postaje milice Tr/.ič se je vprašal, kaj je družba storila, da bi osvestila predvsem mlade o pomenu globinski' /a ščite državne meje, za katero je ocenil, da je slabša, kot je bila pred leti.
Tržiški partijski sekretar Jože Klofutar je menil, da bi morala takšna srečanja, kot je pričujoča okrogla   miza,   postati redna
Prihaja Tomasova karavana
praksa, vojakom, ki služijo vojaški rok mora ostati Tržiška občina v lepem spominu po služenju v vojski, ki je naša, ljudska.
Starešina Knes Bajrić: "Se vedno imamo karavle, kjer komajda lovimo radijski program, pri televiziji pa se popolnoma zatakne. Rekel bi še to, da je mlademu vojaku težko omogočiti, da bi šel večkrat v posamezno krajevno skupnost in s tem spoznal življenje na tem koncu domovine, kar bi morali izboljšati."
Predsednik mladinske organi zacije v I^AO starešina Bečir Sirovina je ob zaključku poudaril, da je okrogla miza upravičila svoj namen in kot končni zaključek predlagal sklep, da je po trebno medsebojno sodelovanje vseh pristojnih služb in krajanov ob državni meji dvigniti na višjo raven.
Po končanem razgovoru so udeleženci prisostovali še slo vesnosti ob obletnici poimonova nja karavle maršal Tito.
V. Bešter
Ugotovitve in obrazložitve
Radovljica, 20. maja — Delegati radovljiške občinske skupščine so na zadnji seji spet obravnavali delegatsko vprašanje krajevne skupnosti Radovljica o postavitvi garažnih boksov oz; nadstrešnic v Cankarjevem naselju. Gradbeni inšpektor je namreč ugotovil, da je potrdilo, s katerim je (nekdanji) komite za urejanje prostora in varstvo okolja dovolil postavitev nadstrešnic, v nasprotju z zakonom o urejanju naselij in o drugih posegih v prostor in tudi v nasprotju z zazidalnim načrtom za Cankarjevo naselje in da pri vsem tem ne gre za »nič drugega kot za privatizacijo javnih površin«.Komite je v odgovoru na delegatsko vprašanje navedel, da ne gre za javne površine in da je tudi sicer vse v skladu z zakoni in načrti; takšen odgovor pa je podprl tudi izvršni svet.
Stališči dveh (strokovnih) organov sta si povsem nasprotni, zato se sprašujemo, ali imajo v radovljiški občini dvojne zakone in predpise, ali so morebiti zakoni takšni, da jih je mogoče krojiti po obrazih in interesih, ali pa pri vsem tem sploh ne gre za zakone in predpise,
temveč za to, kdo bo močnejši — inšpekcija ali upravni organ.
Delegacija krajevne skupnosti Radovljica, ki je obravnavala v zadnjem Obzorniku obj8" vljen odgovor na delegatsko vprašanje, je pn* pomnila, da odgovor ni popoln, saj je iz dopis* inšpekcijskih služb izpuščen tisti del, kjer in* špektor opozarja na nezakonito izdano potrdi" lo in poziva izvršni svet, da ga razveljavi oziroma ukrepa kako drugače. Predsedstvo občin6 skupščine, ki je obravnavalo pripombo, je sp0" znalo, da je odgovor v redu, saj je delegacij* krajevne skupnosti zahtevala le objavo inšpe*' torjevih ugotovitev, ne pa tudi obrazložitve.
V besedni igri je bilo še enkrat zadoščeno formalizmu: ugotovitve ali obrazložitve — vseeno kaj! Zdi se, da se klobčič ne bo razpletel, dokler ne bo nekdo razsodil, ali je potrebno v skladu z zakonom ali načrtom, ali gre za javne površine ali ne... Sicer pa v radovljiški občini to ni edini primer, ko sta si inšpekcija in upravni organ na različnih bregeh.
C. Zaplotnik
Jeseniški borci in tržiški borci so se sestali
Potrebujemo čvrst družbeni red
Jesenice, 23. maja — Tudi visoka starost ne more omejevati borcev, da ne bi aktivno delovali na vseh področjih družbenopolitičnega življenja v občini, so na letni konferenci poudarili jeseniški borci. Dajati morajo podporo vsem tistim idejam, ki poudarjajo vrnitev k samoupravljanju in k človeku, k delu.
Jeseniški borci se starajo, njihova povprečna starost je 70 let, a kljub temu je vseh 1645 borcev v 13 krajevnih organizacijah zveze borcev še vedno zelo aktivnih pa tudi kritičnih. Zakaj je na železarskih Jesenicah, kjer je vsak delavec trdo garal vse življenje, potrebno toliko borčevskih priznavalnin? Ambulantno zdravljenje borcev še vedno ni urejeno. Spomeniško varstvo je še vedno preveč odvisno le od krajevnih organizacij zveze borcev. Mladih s srednjih šol ne znajo privabiti, premalo je na šolah domovinske vzgoje, zato med mladimi tudi ni prave zavesti, pripadnosti. Delavski dom na Jesenicah, pomemben spomenik revoluciji je jeseniški občini še vedno ni zaščiten in mu ni dana prava namembnost. Zaživel naj bi rdeči muzej v železarni in v Kosovi graščini, toda ni denarja za človeka, ki bi delal po vprašanju zgodovine revolucionarnega gibanja.
Borci izstopajo iz partije, vendar ostajajo ^ v vrstah zveze borcev. Dokler partija ne bo d0.1,, moči, ugotavljajo jeseniški borci, da bo popeti^ naprej, si pridobila spet avangardno sposobn0^ izstopanje ne bo prenehalo. Veliko pa pričakuj^ od mladih, kajti mlada generacija ima šole, je' ^ volucionarna, kot so bili sami nekoč. Prav m»a bodo lahko našo družbo priključili razvitemu s" tu.
Vrsto vprašanj so postavili borci, na kater? niso dobili odgovora: zakaj tak napad na raZv0J železarstva na Jesenicah, kakšno bo prestruktufl ranje gospodarstva v prihodnje, kdo je kriv z brezposelnost, štrajke, da nam danes grozi »ro^. nizacija«? Za marsikaj je treba vprašati ljudi. *j so v imenu partije 40 let vodili državo, so poudafl' borci. Vsekakor je za spremembo stanja potrebe" čvrst družbeni red, ki se ga bo spoštovalo, so pou' darili borci. Izhod iz težkih razmerje vedno bil. J in bo, so prepričani jeseniški borci, le več volje i"' dela je treba.
D. Dolei**
--1
Brezbrižnost je nevarna tudi borčevski organizaciji
Tržič, 23. maja — Nič nas ne izuči, so tudi letos na svoji letni konferenci ugotavljali tržiški borci: stvari, ki jih vsako leto obravnavajo na svojih sejah, se kljub vsej kritiki ponav I jajo iz leta v leto.
Administracija v občinskih službah in v samoupravnih skupnostih se ni se nič zmanjšala, v gospodarstvu ne znajo prekiniti s slabostmi. Trži-škemu gospodarstvu gre slabo, delavci imajo naj nižje povprečne osebne dohodke v regiji, kar za 9 starih milijonov nižja od gorenjskega povprečja, vendar trenutno nič ne kaže na bolje. Kot bi bili vsi nemočni, ugotavljajo borci. Odgovorni v občini so jih seznanili s svojimi prizadevanji za zmanjša nje režije; prav zdaj se dogovarjajo, <ia združili vsaj finančne služb«' samoupravnih interesnih skupnosti in vseh tržiških šol. Manj zaposlenih bi bilo, boljši pregled bi bil nad finančnim stanjem, vendar odpor J8 tako na sisih kot na šolah V Trži ču si z.a to še ver let prizadevajo, vendar uspehov ni, morda bo lažje zdaj, ko ta problem /.učenja tu di republiški izvrsni svet.
Tudi drugod gre P<> starem, ugotavljajo borci lastniki hiš ob praznikih še vedno ne izobešajo za stav, borci W6 pogosto pokopani brez govoru, pro slav je se vedno prevee m so predrage Kako se le po in poceni pripravijo proslave, naj bodo za vzor
lis''
mladi Lomljani. Vse manj je denarja za top« n0 zdravljenje borcev. Predlagali so, da bi pod kot v Kranju pošiljali borce na zdravljenje v^. tri leta, dan pa je bil tudi predlog, da bi vsak_ P" ^ meznik plačal polovico stroškov, podobno, k to sprejeli borci v Bosni a10
Tudi tržiški borci so poudarili, da so pr° . ne informirani o dogodkih v naši družbi, zato morejo pravočasno posegati vanje Brozbn j^, j« nevarna tudi borčevski organizaciji, Pr l>i Borci bi morali biti aktivni povsod, seveda P^o morali biti tudi informirani iz prve roko-y6rt,8 v dogodkih v republiki, zvezi, temveč tudi a° vj|-Tr/.iču. Potem morda ne bi prihajalo do "^^rti*1 nosti, kot je nenavaden način prodaje grud parcel v I,omu in v Snakovem. \, >&»^
Med borci je velika umrljivost od vsak« j se morali posloviti z vsem spoštovanjem ^ /godi, da ga pokopljejo brez govora. Prodlag.^\, da bi morda za govor tudi lahko poskrbeli *j i vendar bi morali podatke zbrati borci *k svojci. ,frŽ^'
Sklenjeno je bilo, da predlagajo TTKi> ^ da ta prevzema financiranje Krumarjevega ^ ka, ki ga če dolga leta tradicionalno prireja eusko društvo I-orn. .
d. m
Za varnejšo vožnjo z dvokolesniki
Kranj, 27. maja — Tovarna vozil Tomos iz Kopra letos organizira vse jugoslovanski* akcijo pod imenom »Tomos za varnejšo vožnjo«, ki tokrat nima prvenstveno tržnega, temveč preventivni namen. V Kranju Tomosova karavana gostuje danes, od 11, do 18. ure na pur-kirišču športne dvorane na Planini.
Da bi zmanjšali nesreče v cestnem prometu, ki jih povzročajo mopedisti in motoristi, ali pa so njihove žrtve, so pri Tomosu organi zirali prometno akcijo. Namenjena je zlasti mladini, voznikom To mosovih jeklenih konjičkov. Danes med 11. in 18. uro bodo na Plani ni na voljo s strokovnimi nasveti in navodili za sedunje in bodoče voznike dvokolesnikov Tomosovi mehaniki in serviserji Popruvljali bodo tudi manjše okvare. Učencem bodo razdelili posebne brošure »Tomos za varnejšo vožnjo« s praktičnimi nasveti /.a poznavanje motornih koles in zanesljivo vožnjo.
Priredili bodo tekmovanje šolskih ekip /. demonstrativno vožnjo na poligonu. Najboljšim bodo razdelili lepe nagrade (trakove, maji ce, šale, zaščitne čelade. . .) Na ogled bo tudi ruzstava najnovejših, najstarejših in drugih atraktivnih modelov tn motooklov Ha/stavili bodo tudi specialno modelarsko letalo z daljinskim upravljanjem, ki ima vgrajen Tomosov motor in predstavili zmagovalni čoln s krm nim motorjem Tomos. Ves čas bodo vrteli tudi video filme.
D. Ž.
Svet Triglavskega narodnega parka o Trenti
Ljudem se dela krivica, naravi pa škoda
Bled, 24. maja — Svet Triglavskega narodnega parka — predse duje mu dr. Matjaž Kmecl — je na torkovi seji v osrednji točki dnevnega reda obravnaval program celovitega razvoja Trente, ki ga je pripravil tolminski zavod /a razvoj in plan. Gre za območje, ki je I vršiško cesto povezano /. zgornjesavsko dolino m kjer se, kot je dejal eden od ra/.pravljalcev, ljudem dela krivica, naravi pa škoda.
Pred sedmimi leti je živelo tod 415 ljudi, luni 336, »načrt 2000« pa jih predvideva le še 171. Hudourniki odnašujo plodno zemljo, kmetijska zemljišča se zaraščajo in povečuje se delež gozdov, ki pa so slabo prepredeni s cestami. Ogrožen je obstoj pošte in šole. Hiše v bližini izvi ra Soče so še brez Elektrike, po vsod ne morejo poslušuti radia in gledati prvega televizijskega programa. Kmetijstvo je eksten zivno, turistična dejavnost neor ganizirana. Ceste so v slabem ■tanju, potrebovali bi najmanj
20 telefonskih priključkov   I,ju dje, ki tod še kljubujejo, so /ara di   dolgoletne zapostavljenosti postali že povsem ravnodušni -tudi do raznih obljub in progro mov. Povezava prek Vršiča se maja zaradi popravilu ceste pre kinja na tri tedne, namesto da bi razmišljali o daljši ali celo o de lovni povezanosti z zgornjesav sko dolino. . .
In kdo je kriv za takšno sta ilje? Trenta je lep doka/, kako se skrb upruv za ljudi in okolje zmanjšuje s sorazmerju z odda Ijenostjo (Trenta |o od občinske
Svet Tliflavskefa narodnega parka je na seji imenoval za novo direktorico delovne or gani/at i je TNP Marijo Zupančič Vičar, doslej članico kolektivnega poslovodnega odbora jeseniške /ele/arne. Dosedanji direktor Ivan lahjan odhaja v pokoj.
ga središča oddaljena kar .r>.r) ki lometrov) Če k tej zakonitosti dodamo se brezosebno in kabi netsko načrtovanje in sprejema nje predpisov, ki veljajo /a I,ju bljano m Trento (zemljiški mak sumim je denimo, za Trento po polni nesmisel), potem nam jo vse skupaj /e bolj jasno
V tolminski občim so^fi odločeni, da popravijo krl da ljudem, ki še vztrajaj0^ goci |o normalno delo 1,1 v;i-'
preprečijo p**zn)et!Lti% in nadaljnje .ara ičanje I $f
Že junija bo za« el dela« i ^
sevalec /a razvoj Trenj* no v i ti namer i\ ijo '^'''^^jtl K (ki naj bi upošteval 1" VVtWflflJI kušnje), povabiti k sode i domačine in pn praviti jj^ /um, po katerem naj b« ^ 0^ organiza. ije in skupnos p
c.ne m republik*' p<'"""j','.,:'1
obnovi območja. Kot Je "*,(li''; i M itjai Kmecl, imajo P možnost, da del dena
mol IJO
namenijo tudi i ' ':x "' območij, kot je Trenta-
d»'
K1
>5
/aP