PoStnina plačana t gotovini. Leto XIII., štev. 1$6 Ljubljana, četrtek % julija 1932 Cena 2 Din CpraviuštTo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon št 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. nseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgov« oL 1 — TeL 3492 in 2491 ,'odružnica Maribor: Aleksandrova cesta 5t 13 — Telefon št 2455. Podružnica CeMe: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: LJubljana št 11842. Praga čislo 78.180, W;en it 105 241 Naročnina znaša mesečno Din 23.—, za inozemstvo Din 40.—s Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon St 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor, Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoča 2582). Celje. Kocenova ol. 8 Tel št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. odločitvijo v Lausanni Sestava končnega načrta o ureditvi reparacij — Nemčija naj bi plačala tri milijarde zlatih mark, dočim njene politične zahteve Francija slej ko prej odklanja Lausanne, 6. julija. AA. Predlog, ki so ga včeraj zastopniki Nemčije predložili predsedniku reparacijske konference Macdonal-du, vsebuje med drugim ponudbo nemške vlade, da plača na račun likvidacije vseh reparacijskah dolgov globalno vso-to 2600 milijonov mark, ki bi bila razdeljena na dve brezpogojni tranši. Prva tranša v vi-š/ni 1 milijarde zlatih mark bi se plačala v bonih, ki bi se oddali v promet po popolnem triletnem moratoriju po tečaju 90 odstotkov nominalne vrednosti, nakar bi se emitirala druga tranša v višini 1.600 milijonov, katere boni bi se dali v promet po tečaju 95 odstotkov nominalne vrednosti. To ponudbo veže Nemčija na politične koncesije, zlasti na enakopravnost v oboroževanju, ki jih smatra francoska delegacija za nesprejemljive. Ko je predsednik nemške vlade Papen snoči odhajal iz hotela britanske delegacije, je novinarjem izjavil: Razgovarjal sem se z Macdonaldom o številki in modalitetah projektiranega reparacijskega dogovora in o nekaterih dru-gih naših načrtih, ki se tičejo reparacij, toda dosegla nisva še ničesar. Nemški zunanji minister v. Neurath, ki ie bil v družbi s Papenom. ie saimo izjavil, da se razgovori nadaljujejo. Takoj po odhodu nemške delegacije je predsednik Macdonald sprejel predsednika francoske delegacije Herriota in Germain-Martina. Načrti vzporednih dogovorov Predsednik konference Macdonald ie včeraj izročil predsedniku francoske delegacije Herriotu več načrtov dogovorov, k" bi se morali skleniti v zvezi s splošno pogodbo. Načrti, ki jih sedaj proučujejo strokovnjaki francoske delegacije, vsebujejo: 1. ureditev reparacijskega vprašanja med Nemčijo in njenimi upniki na podlagi upniškega dogovora z dne 2. julija. V to toč-ko so vnesene vse številke plačil razen globalne vsote. 2. Tako imenovani gentlemanski dogovor med nemškimi upniki," po katerem postane reparacijski dogovor izvršljiv šele tedaj, kadar ga ratificirajo države-upnice, ki se obenem obvežejo, da ratifikacije ne izvrše, dokler ne dosežejo z Zedinienimi državami ugodnega sporazuma o njenih terjatvah napram njim. Tega upniškega dogovora. ki so ga angleški in francoski pravniki že sprejeli, Nemčiji ne bi bilo treba podpisati, ker nima dolgov napram Zedi-njenim državam. 3. Francosko-britanska konvencija o tem, da se spravijo določila Cnillaux-Cecilovega sporazuma v sklad z določili lausannske-ga reparacijskega dogovora. Macdonald je danes nadaljeval svoja prizadevanja, da se doseže sporazum v repa-skem vprašanju. Njegovi včerajšnji - ovori s Herrlotom in s Papenom so rra ii od ranega jutra pa do polnoči. Davi je že ob devetih začel razgovore s Herri-otom. ki so trajali do pol 11. Herriot je nato konferiral s svojimi eksperti. Angleški odgovor Italiji G-lede na italijansko zahtevo, naj evropske države med seboj črtajo vojne dolgove, je britanska delegacija pojasnila, da je to nemogoče, dokler se ne ve, kakšno stališče bodo zavzele Zedinjeme države. Tukajšnji angleški krog: kategorično izjavljajo, da bo Velika Britanija ostala zvesta načelom Balfourjeve note, v kateri je britanska vlada svoječasno izjavila, da zahteva, naj se ji izplačajo vojni dolgovi samo v tisti višini, v kateri ameriška vlada zahteva od nje povračilo svojih posojil. Zato se navzlic zahtevam italijanske delegacije ne bo odrekla svojim terjatvam pri evropskih državah, dokler Zed-kijene države ne pristanejo, da se odrečejo svojim terjatvam nasproti Veliki Britaniji. Italijanska delegacija stoji na stališču, da se ne more vrniti v Rim, če bi se na eni strani odrekla italijanskemu deležu pri nemških reparacijah v zameno za vsoto, ki naj bi jo v nedoločeni bodočnosti plačala Nemčija za obnovo Evrope, na drugi strani pa ne bi dobila nika.ke gotovosti glede lastnih italijanskih vojnih dolgov. Glede na to piše londonski list >Times«: Tudi Velika Britanija bi žrtvovala svoj delež na nemških reparacijah, pri tem pa se je že sedaj odrekla zelo velikemu delu italijanskih vojnih dolgov nasproti Veliki Britaniji. Anglija je doslej vrnila Zedmje-n;m državam že 200 milijonov funtov, še preden se je dogovorila z Italijo ali katerimi drugimi državami o ureditvi vojnih dolgov. Morda se bo dal doseči kak sporazum, ki bo Italijo bolj zadovoljil, toda spričo tako negotovega položaja je težko kaj reči. Zaključna pogajanja Lausanne. 6. julija. 2. Ob 16. so francoski in angleški strokovnjaki izgotovili besedila raznih dokumentov, ki bi v primeru splošnega sporazuma in po kasnejši ureditvi vzhodnih reparacij in obnove Evrope nadomestili haaški dogovor v okviru končnove-liavne ureditve z Zedinjenimi državami. 0 modalitetah zadnjih nemških plačil se je izdelal nov sistem, ki naj bi spravil v sklad razna naziranja. Ko sta se Angliia in Francija sporazumeli o splošnem stališča, ki ga bosta zavzeli napram nemškim zahtevam, so se ob 17. sestali zastopniki petih držav upnic, da se sporazumejo o knnčnoveljavnem načrtu, ki bi ga takoj nato Macdonald predložil nemški delegaciji. Macdonald je zel« optimističen ter je za 18. uro sklical sejo šestih glavnih držav, na kateri bi se oficijel-no registriral doseženi sporazum, vendar pa tudi sedaj še ni izključen nov preokret. Lausannski protokol bo vseboval štiri dele. Prvi del se bo nanašal na likvidacijo reparacij. Ž njim bo reparacijski problem končno urejen in se hodo črtali tudi tozadevni členi versailleske mirovne posodbe. Drugi del protokola se tiče ureditve dolgov med posameznimi državami. V tem delu je tudi gentlemanski reglement med upniki. Končno določa ta del. da bo ves protokol stopil v veljavo šele po definitivni ureditvi meddržavnih dolgov. Tretji del obsega gospodarski program in se nanaša na gospodarska in finančna vprašanja, o katerih bodo razpravljali na bližnji londonski svetovni konferenc'. Končno vsebuje četrti ilel politično izjavo, po kateri se obvežejo vso države, ki podpišejo protokol, da v ra>u gospodarske obnove Evrope ne bodo ukrenil« ničesar, kar bi moglo ogrožati politični in gospodarski mir. Prihod ameriških delegatov Ameriška delegata na razorožitveni konferenci Gibson in Norman Dawis ter njuni spremljevalci so prispeli danes iz ženeve v Lausa.nne. Voditelja delegacije sta imela važne sestanke s Herriotom, Mac-dona-ldom in Grandijem. Posvetovali so se zlasti o poslednjem delu lausannskega protokola in o politični izjavi, ki bo v tem de! u, kolikor se nanaša na razorožitveni problem. Ameriški delegati so priredili nocoj di-ner na čast Kellogu, ki se je med potjo ustavil v ženevi. Delegati so se namreč še nocoj vrnili iz Lausanne v ženevo. Na di-ner so bili povabljeni tudi vsi voditelji delegacij ki se sedaj nra-dijo v Lausanni. Macdonald, Herriot, Papen in Grandi so obljubili, da se bodo udeležili večerje na čast Kelloggu, če jim bo dopuščalo stanje razgovorov na reparacijski konferenci. Nov Macdonaldov predlog Lausanne, 6. julija, s. Zagotavljajo, da je Macdonald zopet izdelal posredovalni predlog, ki ima upanje na uspeh. Zanimivo je, da je angleški strokovnjak Ros t poselil francosko delegacijo in ji natančno obrazložil podrobnosti novega angleškega predloga. Po informacijah na me-rodajnem francoskem mestu se zdi, da je francoska delegacija pripravljena privoliti glede pavšalne vsote v nadaljnje koncesije. ne pa glede političnih zahtev Nemčije Nastale diference v mišljenjih bodo rno?oče povzročile podaljšanje konferen- i cs za en ali dva dni. V francoskih krogih trdijo, da se je glede vprašanja pavšalne vsote za likvidacijo reparacij dosegel z nemško delegacijo sporazum, po katerem se ta vsota zviša na 3 milijarde zlatih mark. Politične zahteve nemške delegcaije bi se upoštevale v in direktn i obliki v zaključnem aktu konference. Mnenje francoskega tiska Pariz, 6. julija, č. V svojih poročilih o novih predlogih nemške delegacije, ki jih je predložila Macdonaldu, pravijo listi, da so Nemci sicer povišali svoje ponudbe 'glede končne vsote od 2 na 2.6 milijard mark, da pa so vezali na ta svoj pristanek zahteve po vojni pariteti Nemčije in črtanju čl. 231. mirovne por»dobe, ki se tiče vojnih dolgov. Ko je Macdonald obvestil o teh nemških predlogih francoskega ministrskega predsednika' Herriota. je ta zavrnil vsako diskusijo o nemških predlogih. češ, da Francija že od vsega počefcka načelno zavrača vsak predlog, ki bi bil vezan s političnimi pogoji. Francija ne more dopustiti vezanja vprašanja o re-paraoijah' in razorožitvi. Nemški komentarji Berlin, 6. julija, č. Tisk ugotavlja glede na položaj v Lausanni. da je prišlo ponovno do napetosti, ker Herriot trdovratno vztraja pri svojih zahtevah, da Nemčija ne sme postaviti nobenih političnih zahtev v zvezi z reparacijskim problemom. -»Ber-liner Tageblatt« meni da je Herriot za-počel docela novo taktiko, ki ima svoj izvor v francoskem notranje-političnem položaju in v nezadovoljstvu, ki se je pojavilo v pariškem parlamentu. Nerazpolože-nje v Franciji je nastalo zaradi težav francoskega proračuna, ki so — kakor se zdi — zares zelo hude. Vse kaže, da posredovanje Anglije ne bo mnogo zaleglo, da bi se končno našel sporazum med Francijo in Nemčijo. »Vossische« Zeitung«pa pravi, da se razvija lausannska konferenca zelo naglo v smeri končnega uspeha. Zaradi tega se ne sme nihče začuditi, če se tudi pred končnim uspehom pojavijo nekatere ovire. Desničarski listi presojajo položaj vse bolj kritično. »Deutsche Allgemeine Zeitung« pravi, da reparacijski upniki nimajo nikake pravice, da bi vezali reparacijsko vprašanje z vojnimi dolgovi, ki so jih dolžni Zedinjenim državam. Če ima Francija kake dolgove napram Ameriki, Nemčijo prav nič ne. zanima. sokolske velesile Zaključni dan vsesokolskega zleta v Pragi - ManiSestacijski sprevod, kakršnega še tudi Praga ni doživela Huda vročina Karlovac, 6. julija. Danes je bil najbolj vroč dan letos. Na solncu je toplomer kazal 49 ste pen j, v senci 31. Praga. 6. julija- u. Včerajšnjemu triumfu Pokolov na Strahovskem stadionu je sledil danes triumf sokolskih armad po mestu. Že zgodaj zjutraj so bile vse ulice polne ljudstva. Kjer je imel iti sprevod, so si ljudje že ob 8. zjutraj in še prej iskali prostorov, si prinašali stole ali pa pojedli na hodnike. Ves špalir je bil pripravljen že dolgo prej, preden so se pojavile prve sokolske čete. Že pred pričetkom sprevoda je bil špalir tako gost, da ni bilo mogoče nikamor več stopiti. Kakor sodijo, je bilo samo na Vaclav-skem namestju okrog 150.000 ljudi, v špalir-ju po vsej Pragi, kjer je šel sprevod, je bilo blizu milijona ljudi. Vsa okna. cerkveni stolpi. balkoni, prizidki, vse je bilo zasedeno. Največ sveta in odličnega občinstva Prage pa se je zbralo na Qtaromestnem namestju, kier je sedel na balkonu mestne hiše že od 8.45 dalje sivolasi prezident Masaryk. Na tribuni pod balkonom ie bilo več sto zastopnikov inozemskih delegacij, vodilnih sokolskih predstavniko, zastopnikov korpora-cij in drugih repre/entantov oblasti itd. Že dol20 pred prihodom sprevoda so bila zasedena vsa mesta in na Husovem spomeniku je stala straža Sokolov, legijonarjev in strelcev ter sta goreli dve veliki žari z ognjem. Ta slika je bila še posebno veličastna spričo neštetih zastav, girland in preprog, ki so risele z oken in balkonov. IsiozesKslii gostje Točno ob 9.45 je prišel na trg pred zfodo vinskim rotovžem prvi del mogočnega sprevoda. Pred rotovžem so bile postavljene tri godbe, ki so izmenoma, a brez pavze igrale koračnice. Na čelu sprevoda so bile fanfare in za veliko zastavo republike je korakalo načelstvo ČOS z dr. Hellerjem na čelu. Nato so prišle inozemske delegacije: Angleži, Američani, Belgijci, Estonci. Finci, Francozi, Nizozemci, Litovci, Latijci. Rumuni itd. Bili so v svojih slikovitih gimnastičnih krojih ali pa v narodnih nošah. Za njimi so se pojavili bolgarski Junaki z 10 prapori in v pisanih narodnih nošah: želi so viharne ova ciie vse publike- Sledili so jim Poljaki s o prapori. .Lužičani v belih narodnih nošah in nazadnie Ukrajinci. Inozemske delegacije so defilirale pred prezidentom Masarvkom in se nato razvrstile nasproti slavnostne tri bune. Nepopisne ovacije Jugoslo venom Pojavili so se Jugosloveni s svojimi sod bami. okrašenimi zastavami in vsi v cvetju Vsa masa ie zagrmela navdušenja. Najprej so stopali člani, nato članice, končno kmečki Sokoli iz južnih banovin. V jugosloven-skem sokolskem sprevodu je bilo nad 5000 ljudi, 87 praporov in 7 godb. Sprevod Sokolov iz Jugoslavije so zaključile narodne noše s petiem, vriskanjem in sviranjem harmonik. Nanje je padalo cvetje kot dež. ravno tako pa tudi na skupine lepih narodnih noš iz Julijske Kraiine in Koroške. Brezkončne armade češkoslovaškega Sokolstva Sledili so ruski Sokoli v emigraciji in ob pol 11. so prišli na vrsto češki Sokoli z neštetimi zastavami in godbami. V osmero-stopih in razvrščeni po župah so v močnem koraku stopali mimo mestne hiše. Starosta ČOS dr. Bukovsky se je v imenu ČOS po klonil primatorju mesta Prage dr. Baxi. Ministrski predsednik Udržal, notranji minister dr. Slavik in narodni poslanci, ki so Sokoli, so korakali v vrstah med brati. Na čelu češkoslovaške skupine, v kateri je bilo okrog 40.000 Sokolov članov, je korakal tudi letošnji zmagovalec v tekmovanju za slovan sko prvenstvo Gajdoš. V brezkončnih vrstah so češkoslovaški sokolski polki stopali čvrsto, da se je tresel ves trg in s silninm vzklikanjem odgovarjali publiki na njene ovacije. pred rotovžem pa defilirali pred prezidentom Masarykom in primatorjem dr. Baxo. Za vsako 6kupino članov so korakali Sokoli v narodnih nošah, ki so plesali na rodne plese. Defile je trajal točno dve uri. V sprevodu članstva ie bilo 732 praporov in 68 godb z 2268 godbeniki. Nato so prišle na vrsto članice. V svojih prikupnih krejih in krasnih barvah so zbujale silno navdušenje med množicami, ki so vztrajale kljub silni vročini. Tudi prezident Masaryk je ostal na balkonu, čeprav so mu bili zdravniki dovolili, da sme ostati največ eno uro. Ves čas je živahno odzdravljal sokolskim množicam, ki so korakale mimo njega in mu prirejale nepopisne ovacije. Sokolic je bilo v sprevodu 20.000 s 157 prapori in 16 godbami. Bile so že cd ranega jutra pokonci, a so se držale izborno kljub vsej izmuče-nosti. Zdravstvena služba ie imela pri njih sicer največ posla, kar pa je bilo razumljivo spričo silne vročine. Bila je divna slika ta pogled na tisoče deklet in žen, katerih pohod mimo rotevža je trajal ravno eno ut>. črlanacam ie sledila sokolska konjenica; bilo je 872 konjenikov, med njimi tudi jahalci. Nosili so 48 praporov. Sprevod po mestu se je zaključil ob 13.50. šele, ko je odkorakala mimo mestne hiše zadnja vrsta, se je prezident Ma-saryk odpeljal na grad, odkoder pa se je že ob 15. spet vrnil med Sokole, ki so se zbirali na zletišču. Današnji sprevod je bil gotovo najbolj veličasten, kar jih pozna suKolska zgodovina. Zavezniški vojaški oddelki v stadionu Stadion je dobil danes popolno vojaško lice. Občinstva je bilo spočetka nekoliko manj kakor včeraj, ker se je večinoma zamudilo zaradi sprevoda, toda že okrog 16. je bilo na stadionu zopet najmanj 200.003 ljudi. Na častni tribuni so bili okrog prezi-denta Masaryka in oficijelnih zastopnikov zbrani -večinoma častniki, vojni atašeji inozemskih vlad in mnogo domačih in zavezniških oficirjev. Med gosti na tribuni okrog prezldenta Masaryka se je nekoliko po otvoritvi pojavil tudi jugoslovenski minister za telesno vzgojo dr. Kraljevič, ki je po češkoslovaškem radiju v imenu jugoslovenskega naroda pozdravil bratski češkoslovaški narod in se mu zahvalil za vso pozornost in bratsko ljubezen, ki jo je Izkazal Sokolom, vojakom in vsem udeležencem iz Jugoslavije. Na stadion je prišel danes tudi bivši ministrski predsednik Antonin š v e h 1 a, ki je ves čas bolehal. Poset švehle je povzročil na tribuni veliko pozornost, švehla se je udeležil sokolskega zleta zadnjič 1. 1926 v inozemstvu in se od 1. 1927 zaradi svoje bolezni ni mogel več sestati s prezidentom. Nastop vojske se je pričel ob 15.43, ko so prikorakali na vežbališče oddelki zavezniških armad, skupno 3300 ljudi, čakali so na prezidenta, da mu podajo raport. Slika na tribunah je bila danes še bolj pestra, ker je bilo med gledalci mnogo Sokolov, ki so bili prosti. Vaje vojakov je vodil praški divizljonar general K 1 e c a n d a. Vojska se je postavila mirno, nakar so godbe zaigrale vse tri državne himne. Občinstvo je bilo silno navdušeno. Telovadbo je otvoril 28. češkoslovaški pešpolk, ki je pokazal v 16. skupinah 110 borb z bajoneti v rokah in nasajenimi na puškah. Nastop jugoslovenske vojske Nato je megafon naznanil nastop jugoslovenske vojske. Po megafonih so občinstvu razložili tudi jugoslovenske vojaške vaje, ki so bile sestavljene po skladbah g. Ivana Kovača, profesorja telovadbe na pomorski vojni akademiji v Dubrovniku na pesem »Hej trubači«. Jugoslovenski vojaki so nastopili pod poveljstvom polkovnika ž i v a n o v I č a: mornarji v belih hlačah polkovnik Badulescu, ravnatelj narodnega zavoda za telesno vzgojo v Bukarešti. Češkoslovaški oddelki Sledil je nastop čehoslovako'-. Nastopili so oddelki vseh 12 češkoslovaških diviz;j, dveh gorskih brigad in vojaške akademije. Pokazali so, kako vojska uveljavlja Tyr-šev telovadni sistem. Krasen nastop je piv kazala konjenica, ki je na konjih izvajala vaje s kopji. Konjenica iz Pardubic je izvedla džigitovko na konjih. Nato je nastopila topaičarska četa s četvorko baterij-Obe točki sta bili prav zanimivi. Sledil je vojaški prizor. Temeljna misel te lepe igre je bila pokazati vpliv Sokolstva na narod in na revolucionarno vojsko, že češkoslovaške osvobodilne legije so telovadile v sokolskih prostih vajah. Misel igre se je razvila nato v izraz edinstva vse današnjo češkoslovaške vojske, ki se je navzela kolskega duha in sokolske telovadbe. Nato je nastopilo še okrog 2000 članov praška posadke s puškami. DeSile pred Masarykom Končno pa so vsi oddelki treh armad defilirali po zletišču pred prezidentom Masarykom kot vrhovnim poveljnikom češkoslovaške vojske. V defileju so nastopili prvi Jugosloveni, za njimi Rumuni, nato češkoslovaške edinice in končno pet letalskih flotilj po 25 letal pod poveljstvom generala Pfajferja. Prezident Ma-sarvk jih je pozdravil: »Izborno ste to izvajali, vojaki! Nazdar!« Masarvk je nato zapustil na konju zletišče. Nato so še razglasili rezultate tekmovanj dne 5. julija. Sledil je nagovor na tekmovalce in končno so podali osmič in zadnjič Tvrševo sceno. S tli je, bil zaključen veličastni zlet, kf je trajal ves mesec in je razgibal ves slovanski svet ter zbudil pozornost vsega sveta. Štafeta za slovansko prvenstvo Popoldne se je vršila tudi štafeta za! _____ ________ slovansko prvenstvo. Članske štafete so in z belimi čenicami ter'golimi prsi, gojen- j tekle na progi 4 krat 100 metrov, štafete ci vojne akademije iz Beograda v rdečih | članic na progi \ krat 75 metrov. Zmagala hlačah in prav tako z golimi gornjimi te- j lesi, za njimi pa gojenci pešadijske pod-oficirske šole kralja Aleksandra, ki so bili prav tako razgaljeni do pasu. Korak jugo-slovenskih čet je bil edinstven. Razvili so se takoj za nastop v prostih vajah. V sredi so bili vojaki s puškami. Njihov razstop je bil frapanten. Izvedli so ga po godbi. Sledila je izvedba prekrasne simbolične skladbe. Vsakemu taktu je odgovarjal poseben gib. Izvedba je bila tako izvrstna, da take še ni bilo videti. Ogromna množica ljudstva je besnela v navdušenju. Nato so v skupinah podali lahkoatletske vaje, raznoterosti in igre. Pozornost je zbudilo metanje mornarja na rjuhi. Po zaključenih vajah so se vojaški oddelki razstopili v formacijo, ki je imela obliko inicijalke M v čast Masaryku in nato črke A po imenu kralja Aleksandra. Nastop jugoslovenske vojske je bil najlepši nastop dneva. Odhod je bil triumfalen. Telovadbo je vodil Ivan Kovač. Rumunski vojaki Sledil je telovadni nastop rumunske voh ske. Rumuni so nastopili s svojimi vajami in narodnimi plesi. Vojaki so rabili puške, konjeniki kopja, mornarji vesla. Ob zaključku svojih vaj so formirali črke M po Masaryku in K po Karolu. Nastop je vodil Narodni poslanci na Notranjskem Beograd, 6. julija, p. Na shodih, ki se bosta vršila v nedeljo 10. t. m. na Rakeku in v Cerknici, bodo poleg domačega narodnega poslanca g. dr. Rapeta, kot gostje govorili tudi narodni poslanci iz drugih banovin, in sicer gg. Svetislav Ho-džera, Miša Sokolovič, dr. Ivan Lukič, dr. Josip Stažič, dr. Ivan Metikoš in dr. Auer. Odlični gostje bodo že v soboto prispeli v Ljubljano. Napredovanje v poštni službi Beograd, 6. julija, p. S kraljevim ukazom so napredovali v višjo skupino med drugimi naslednji poštni uradniki: Rudolf Lukež pri pošti Ljubljana I, Leopold Ri-har pri pošti Ljubljana n, Ivan štibilj pri pošti Ljubljana ni, Ln Jernej Čonta pri pošti Maribor H. .ie pri članih češka četvorka Vvkoupi-l. Sva-toš, Blaha, Plch, ki je dosegla čas 44.6. Čehi so zmagali pred Poljaki, Jugočlovcni in Rusi. Za jugoslovenske Sokole so startali Kovačič, Martinec, Skok in Pičanič. Pri štafeti članic so prav tako zmagale Čeho-slovakinje: četvorka Kolibarova, Vejri-hova, Hajkova in Hrebrinova je dosegla čas 38_6 pred jugoslovensko in poljsko. Jugoslovenska četvorka je pretekla progo v 39.8 sekundah, sestavljale so jo Smerd-j-jeva, Stefaninijeva ter Batelkova in Pa-dovanova. Naši oSicirji pri Masarvku Praga, 6. julija, u. Danes popoldne jo na zletišču predstavil jugoslovenski poslanik dr_ Grisopono predsedniku republike vse naše častnike, ki se nahajajo v Pragi, rumunski poslanik Emandi pa rumunske oficirje. General Blacha je predstavil r>rcd-sedniku Masarvku jugoslovenske donro-voljce s podpolkovnikom Lovričem na čelu. Zvečer se je vršil v Obeonem doma koncert jugoslovenskega pevskega drušH« »Mladost-Ba'kan« iz Zae moreio več popraviti, akoravno so češkoslovaškim tekmovalcem popoinoma enakovredni Na drogu frapirajo zlasti s s:iajnimi poljubnimi vajami, ki v ničemer ne zaostajajo za najlepšimi vaiami, ki smo jih vide'i pri tekmi posameznikov. Z bra-vuro^nVn; odskoki izzoveio orkane aplavza. V skoku v daliino so boljš< kakor Če-hoslov-aki. niso i;m pa kos pri plezaniu kier je vseh 8 Čehoslovakov doseglo 100 odst. Pri disku, teku in plavaniu zoppt malo zaostancio. Ko konča zvečer nb 9. uri tekma jv> 12 urnem boju, je bil rezultat: I. ČOS 9954 tork II. SKJ 9064 točk. Poljaki, Id so tekmovali, se sicer tudi kot posamezniki niso mogli uveljaviti, ker rirnajo še premalo izvežbanosti in rut.ne, pokazali pa so izvrsten materija! in obeta 'o v kratkem postati nevarni nasprotniki. Članice: Tudi naše članice so imele ca b"-adlji. kjer 6o mnogo izgubile, smolo. Vseeno se krepko držijo in so ob 2. popoldne. ko je bila tekma po končanem orodju prekinjena, na 2 mestu, nedaleč za Čehoslovflkinjami in nedaleč pred Poljakinjami. Situaciia je še popolnoma nejasna. Zato so vse telovadkinje ob 5. popoldne pri nadaljevanju flahka atletika) napele vye sile Poljakinje, k? so izvrstne khkoatlsri-čarke. nas prehitijo in se celo vrsti ČOS nevarno približajo. SLabi rezi-Vati naših tekmovalk pri metu krogle in skosu v daijino, potisnejo našo vrsto na zadnje mesto. Končni rezultat; I. ČOS 4244 II. PSS 403S III. SKJ 3807 Kot poedinka se je krasno plasirala v tej tekmi sestra Sketova (Maribor) na II mestu, le 6 točk za Hachmanovo (ČOS) in 9 točk pred Benešovo (ČOS). V splošnem smo lahko z uspehi ,ekem za slovansko prvenstvo zadovoljni. Lahko bi pa dosegli še mnogo lepše uspehe, ako bi posvetili naši telovadci in telovadke več pozornosti vadbi lahke atletike, ki zahteva večletno sistematično pripravo. Bratje, sestre, na delo za prihodnjo tekmo za slovansko prvenstvo! Tekme ČOS 2. julija Tekme vrst in posameznikov v višjem oddelku Člani: K tej tekrni je pristopilo 12 vrst m 16 posameznikov. Med tekmovalci so bili vsi oni, ki so tekmovali -a slovansko prvenstvo in še mnogo drugih znanin češkoslovaških tekmovalcev, ki so se udeležili že več mednarodnih tekem. Največ izgledov je imela vrsta Brno I, v kateri sta bila Gajdoš in Hudec. Med njo ;n odličnimi tekmovalci iz Kr. Vinohradov se je razvila huda borba, v kateri je Brno 1. podleglo. I. Kr. Vinohrady 88.21 odst. II. Brno l. 85.51 odst. III. Praha 83.76 odst. Kot posameznik je zmagal v tej tekmi br. Pokorny (Kr. Vinohrady) z od'ičuim rezultatom 96 odst. Članice: Zaradi nezadostnega števila vrst je v tej tekmi nastopilo samo 14 posameznic. Zmagala je s. Hajna, ki je dosegla lep uspeh 93.66 odst. Petoboj članic K tej tekmi, ki je obsegala skok v daljino, skok v višino, tek na 100 m, met krogle in kopja, je pristopilo 25 najboljši češkoslovaških lahkoatletičark Tekma je jako težavna in zahteva vsestransko 'zvež-banost v lahki atletiki. Zmagala je odlična s. Benešova (Brno I) 6 174 točkami. Posebne tekme članic Te tekme so obsegale tek na 60 m (28 tekmovalk), tek na 100 m (12), met žoge enoročno (24), obojerožno (39), met krogle enoročno (24). obojeročno (17), met kopja (11), met diska enoročno (14). obojeročno (5), 6kok v daljino (29) in skok v višino (19). Uspehi, ki smo jih že objavili in veliko število nastopajočih, so pomembni. Dokaz so nam. da češkoslovaške Sokolice sistematično in vztrajno gojijo lahko atletiko. Tekme starejših bratov (nad 40 let) V programu zletnih tekem je bil Istos prvič tudi nastop starejših kratov. Tekmovali so v višjem in nižjem oddelku. Občudovanja vredni so visoki rezultati, ki so jih dosegli zmagovalci: višji oddelek: I. Štaif (Rhyceny) 98.2 odst. nižji oddelek: vrsta Brno I. 94.5 odst. I. Hošek (Vinohrady) 99.4 odst. Javna telovadba dece Dne 2 julija ob 4. popoldne 6e je vršila prva javna telovadba v glavnih dneh. Ponovile so se najuspelejše točke naraščaja in dece iz predzletnih dni. Na telovadišče je najprej priteklo 1060 moške in ženske dece, ki se je porazpo-stavila v skupinah. Izvajali so nato oklad-bo, ki je zamisel načeViice ČOS Provaz-nikove in daje otrokom priložnost tla na neprisiljen način pokažejo sokoteko teiesno vzgojo Vaje uporabljajo najprirodnejšo otroško lastnost — oponašanje. Skladba konča s pripovedko o malem dečku, k. je ustanovil Sokola, ko je dorastel. Pri vajah je sodeloval in je sestavil tudi besede br. Pelikan. Godbo je sestavil Kpička. Izvedba ljubka, neprisiljena. Sledil je vzoren nastop 4000 moške dece nad 9 let k prostim vajam br. Taborke na glasbo Kfičke Krasne in za deco izredno komplicirane vaje so izvajali v 32 tristop-nih kolonah Izvedba izvrstna, vse dobro, skladnost in kritie. Tudi odhod po spojitvi v 24-terostopih brezhiben. Tudi 3840 deklic nad 9 let je izvedb enostavni, lepi nastop dobro. Proste vaie, ki jih je sestavila s. Sedlmajerjeva na glasbo Harfla. so prvotno izva iale v 32 če-tverostopnih kolonah, nato v prostem raz-stopu in zaključile s skupinskimi vaiami. Izvedba vaj prav dobra, ravno tako tudi odhod. Nato je prišlo na telovadišče v stisnjenem kareju 1171 narašča jnikov z leskeči-mi palicami v rokah. Izvedli so takoj iz sredine prosti razstop prav efektno, nato pa vaje br Očenaška na glasbo Matšjov-ca Lepe. na izdatnih gibih polne vaje. so dosegle popoln uspeh. Za odhod so sestopili v dva kareja, ki 6ta odkorakala skozi stranske izhode. Narašča inice (1456) so izvedle originalen lep nastop, ki se ie zaključil v 8 pete-o-stopnih kolonah. Nato so izvedle z ven&i krasne vaje s. Burgrove na glasbo dr. Sixta. Izvedba vzorna. Odhod kratek in ler» Število 2400. Nastnnila je še deca s tekmovalnimi igrami Nato zaključek zaradi dežja. Recepcija na jugoslov. poslaništvu Praga, 5. juMja Sooči ob 21. se je vršila v okrilju zlet-nih svečanosti recepcija v novem poslopju jugoslovenskega poslaništva v Mostecki ulici. Ta prvi sprejem pri jug. poslaniku dr. Grisosonu. v novem poslopju je imel prav posebno obeležje. Na dvorišču mo sočne stavbe, ki je zgodovinsko zelo zanimiva. je pridno igrala s?odba Jugoslovanske godbene šole, ki se je skupno z vojaško delegacijo pripeljala v Prago. Pra.v tako kot pri vstopu je prevladoval sokolski milje tudi v lepo prirejenih sprejemnih prostorih. Med uniforme vseh zavezniških vojsk in krasne toalete številnih dam naj- | odličnejše družbe, so se posebno lepo podali sokolski kroji jugoslovenskih Sokolov in Sokolic, kakor tudi nekatere jugosloven-ske narodne noše. Razpoloženje je bilo nad vse domače In ko je godba _ ki jo je , pred poslopjem poslušalo več sto ljudi — zaigrala narodno, so se v veliki dvoran: kmalu zavrteli v kolu. G. poslanik dr. Gri-sogono in gospa soproga sta Imela polne roke dela, da sta z vsakim gostom spregovorila prijazno besedo in mu postregla z bogate mize. Med odličnimi udeleženci sinočnjega večera na našem poslaništvu bi bilo omeniti zunanjega ministra dr. Beneša s soprogo, poslanika dr. Krof to. načelnika gen. štaba Syrovega in poveljnike-generale vseh praških edinic, aačelnika jugosl. gen. štaba generala Milovanoviča z vsemi častniki in slepim podpolkovnikom Lovričem, visoke pravoslavne cerkvene dostojanstvenike s škofoma Gorazdom iz Prage ln škofom Damaskinom iz Munkočeva, dalje predstavnika čsi. parlamenta Malvpetra kakor tudi zastopstvo jugsl. parlamenta senatorjem Ivanom Hribarjem in posl. R. Pustoslem-škoin, kiparja Meštroviča s soprogo, dr. Mandiča, univ. prof. dr. Murka, gospo dr. Baxovo, številne zastopnike češkega in ju-goslovenskega Sokolstva s i. podstarcsto SKJ Ganglom, celokupno osobje poslaništva, jugoslovenske novinarje, vso jugo-slovensko kolonijo itd. Večer je potekel v zelo prijetnem razpoloženju in le neradi so se številni udeleženci, poslovili od prijazne hiše jugosloven-skega poslanika. Tudi sinočnji sestanek elitne družbe na našem poslaništvu je dokazal, da so pognali bratski čsl.-jugosloven-ski odnošaji globoke korenine. Vaš dopisnik je imel p.*iliko govoriti z urugvajskim poslanikom za češkoslovaško in Poljsko g. ministrom Euricom Gomezom, ki je našim delavcem za skupno jugoslo-vensko češkoslovaško stvar pod vodstvom pok. ministra dr. Gregorja Žerjava znan že iz medvojne dobe. G. minister ni mogel dovolj prehvaliti veličastne organizacije vsesokolskega zleta in je h koncu navdušeno izjavil: >Narod, ki je zmožen organizacije tako ogromne prireditve z naravnost bajnLm uspehom, ima svojo visoko kulturo i,n mu ni treba imeti za bodočnost nobenih skibi. Prav isto velja tudi za Jugoslovene. Slično so izzvenela tudi priznanja številnih inozemskih zastopnikov, med katerimi so nekateri prvič na lastne oči videli kakšna je sokolska organizacija in s kakšno jubilejno prireditvijo se je predstavila ne samo slovanski, temveč vsej evropski javnosti. Naša avtokolona v Pragi Prag-a, 6. julija. AA. Na turneji, ki jo je priredil po Češkoslovaškem Avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije pod vodstvom svojega predsednika Milana Bošnjaka, so našim avtomobilistrm povsod priredili navdušen in prisrčen sprejem. že na meji, potem pa v Budjejovicah, v Kratovih, v Plznu. v Marijanskih Lažnih, v Karlovih varih in v vseh drugih mestih in krajih, ki jih je pasirala naša avtomobilska kolona, so bili jugosle-venški avtomobilisti predmet bratske pozornosti. Povsod so našim športnikom priredili navdušene sprejeme z manifestacijami za jugoslovenskega kralja Aleksandra in za jugoslovenski narod. Včeraj je predsednik češkoslovaške republike Masaryk sprejel udeležence turneje v svečani avdijenci. Kasneje je odposlanstvo juge slovenskih avtomobilistov položilo na &rob Neznanega junaka prekrasen venec. Jugoslovenski avtomobilisti so nato obiskali predsednika ministrskega sveta, predsednika praške občine in jugoslovenskega poslanika. Opoldne je bil v prostorih češkoslovaškega avtomobilskega kluba banket. Pri vseh sestankih in sprejemih so manifestirali udeleženci za češkoslovaško - juge slovensko bratstvo. Jugoslovenski avtomobilisti bodo odpotovali iz Prage 7. julija. Iz Prage se bodo napotili v Brno, odtod pa v Bratislavo. V čast številnim jugoslovenskim gostom, ki so iz vseh krajev Jugoslavije prihiteli na velike svečanosti v Pragi, je jugoslovenski poslanik dr. Grisogono s svojo sr-progo priredil v ponedeljek zvečer v palači poslaništva na Mali strani veliko recepcijo. katere se je udeležilo več sto oseb. Med številnimi cdličniki, ki so se odzvali tej manifestaciji češkoslovaškega in jugoslovenskega prijateljstva, so bili gg. dr. Beneš, dr. Slavik, predsednik parlamenta Malypeter. kancelar predsednika republike šamal, šef češkoslovaškega generalnega štaba general Sirovy z generali Kločando, Podhajskim in Bilimom s številnimi generalštabnimi oficirji, zastopniki češkoslovaškega Sokola s starosto dr. Bukovskim na Čehi. vladika Gorazd, predstavniki gospodarskega in kulturnega življenja, zastopniki češkoslovaškega tiska, poslaniki in vc jaški atašeji prijateljskih držav. Od Jugoslovenov so bili prisotni gg. člani delegacije parlamenta in senata, predstavniki jugoslovenskih občin, general Milovanovič s svojim spremstvom, episkop Dosit.ej, naše srkolsko starešinstvo s starešinama Ganglom in Paunko-vičem na čelu, mnogi gostje iz vseh krajev Jugoslavije itd. Goste so v prav okusnih salonih našeera poslaništva sprejeli gospod in grsroa Grisogono z osob.iem poslaništva. Zanimanje za večer je bilo tolikšno, da so obilni prostori našega poslaništva komaj sprejeli tolikšno število povabljencev. Med recepciio je na dvorišču igrala godba naše voiaške glasbene šole. Naše narodne popevke so privabile pred naše poslaništvo veliko število občinstva, tako da so bile vse ulice v bližini neprehodne. Po polnoči je bil r»les ki je traial do zore. ko so poslaništvo zapustili zadnji gostje. Vsi so odšli z najlepšimi vtisi. Zletna razstava Praga, 6. julija u. V ponedeljek ob 16.3" je prišla na zletno razstavo kot stotisočl obiskovalec gospa Františka Kosatova Prireditveni odbor jo je svečano sprejel in jo kot jubilejnega obiskovalca razstave bogato nagradil. Odmev oficirske zarote v Mariboru Danes bo razglašena razsodba proti sokrivcem mari- i borskih oficirjev ** (Glej začetek poročila na S. strani) Beograd, 6. julija, p. Pred državnim sodiščem za zaščito države se je danes nadaljeval proces proti obtoženim civilistom, ki so bili zapleteni v afero oficirjev mariborske garnizije, o čemer je nedavno razpravljalo vojaško sodišče. Dokazno postopanje je bilo danes končano. Sodba bo razglašena jutri popoldne ob 17. V začetku današnje razprave je predlagal zagovornik obtoženega Neumanna, poslovodje špedicije Caro in Jelinek. naj zasliši sodišče tudi njegovo mater, na kar je sodišče pristalo. Takoj nato je stopila predlagana priča Josipina Neumann v dvorano. Njeno pričevanje se je nanašalo v glavnem na zagovor obtoženca, da svoje matere ni posebej povabil v Maribor, kakor trdi obtožnica, da bi jo ščitil v času prevrata, marveč da je popolnoma iz lastnega nagiba obiskala svojega sina, da bi pri njem preživela velikonočne praznike. Za časa njegovega bivanja v Mariboru ji sin sploh ni nikdar govoril o tem, da bi se pripravljal kak prevrat ali sploh kaka pobuna, niti, da bi morala določen čas ostati pri njem v Mariboru. Na vprašanje državnega tožilca, ali je poznala poročnika Milojikoviča, je priča odvrnila, da ji je sin o njem pripovedoval in ga je ob neki priliki tudi videla, da pa je imela vtis. da to sploh ni resen človek, marveč fantast. S tem je bilo zasliševanje obtožencev zaključeno. Sledilo je čitanje raznih spisov iz preiskave. Med drugim je bilo pre-čitano poročilo policije, da je Šarlota Friedfeldova meseca marca odpotovala iz Maribora v Kapošvar, da pa se je kmalu vrnila. Prečitan je bil tudi zapi^ik o zaslišanju pokojnega poročnika Milojkoviča, v katerem priznava, da je pridobil za svojo akcijo več oficirjev in da je podporočnik Atanaskovič na Neumannovem pisalnem stroju spisal in razmnožil znani komunistični proglas. Priznava tudi, da je Friedfeldovi in S*efanovičevi pripovedoval o svojih idejah, to pa samo zaradi tega, da bi jima imponiral. Izrecno priznava, da je dobil od Neumanna pisalni stroj in da je na vprašanje Atanaskoviča, ali Neumann ve za vso stvar, to potrdil. Zagovornik obtoženega Neumanna je zahteval, naj se ugotovi, ali so zaplenjeni proglasi zares pisani na stroju, ki ga je posodil Neumann, ker ta poudaria, da mu to sploh ni znano in da je posodil stroj v prepričanju, da ga potrebujeta za neke uradne spise. Državni tožilec se je temu uprl, naglašajoč, da je bilo to vprašanje dovolj razčiščeno že na razpravi zoper obtožene oficirje pred vojaškim sodiščem. Sodni dvor je zahtevo branitelja zavrnil. Zagovornik Šarlote Friedfeldove je predlagal, naj se še ugotovi, kdaj ie Friedfeldova zapustila Maribor. Na podlagi potnega lista ie sodišče ugotovilo, da je Friedfeldova odootovala iz Maribora meseca marca, da pa se je že čez par dni zopet vrnila. Državni tožilec zahteva najstrožjo kazen S tem je biTo dokazno posteroanie zaključeno in po kratkem odmoru je povzel besedo državni tožilec Ivo Marokin, ki je v daljšem govoru utemelieval obtožnico in zahteval, da se vsi obtoženci strogo kaznujejo. Državni tožilec je obzirno dokazoval, da je razrorava v vseh podrobnostih pojasnila položaj in pokazaJa, da ne gre samo za kako šalo, marveč za zelo resno Vremenska nanoved Zagrebška vremenska napoved m danes: Pretežno vedro 8 slabim lokalnim porastom oblačnosti podnevi: vroče. — Dunajska vremenska napoved za četrtek: Prihod zaDadnesa vremena s padcem temperature in ponekod z lokalnimi nevihtami. Kratka, približno enodnevna prekinitev sedanje vroče perijode. Profesorski kongrei v Beogradu Beograd. 6. julija, p. Danes dopoldne ob 9 je bil otvorjen kongres jugoslovenskega profesorskega udruženja. Svečani otvoritvi so prisostvovali tudi zastopnik kralja, polkovnik Stojanom, zastopnik prosvetnega ministra inšpektor Pric in zastopniki raznih znanstvenih organizacij in korporacij. Predsednik udruženja eosp. Nedeljko mvac ie apeliral na zborovalce. naj mirno in trezno razpravliajo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Za predsednika kongresa je bil nato izvoljen profesor Djordje l opovic iz Sarajeva, za podpredsednika pa g. Hočevar. in že samo to dokazuje, da je tudi on smatral vso zadevo za dokaj resno. Izpo-vedbi Milojkoviča in Atanaskoviča dokazujeta, da je bil Neumann o vsem dobrq obveščen in da je aktivno sodeloval ter podpiral Milojkovičevo akcijo. Tudi vse tri obtoženke so pripadale Milojkovičevi prevratniški družbi in so vedele, kaj se pripravlja, pa tega niso prijavile oblastem. Nobena izmed njih se ni niti proti-vila niti poskušala odvrniti Milojkoviča in ostalih od njihove namere. S svojim molkom so podpirale vso akcijo. Zlasti učiteljica Stefanovičeva, ki je naša državljanka in bila celo v državni službi, je imela moralno dolžnost da obvesti o vsej akciji pristojno oblast. Državni tož^-'ec je končal svoj govor z zahtevo, da se vsi obtoženci v smislu obtožbe najstrožje kaznujejo, Adela Pragerjeva pa po prestani kazni kot tuja državljanka izžene iz naše države. Govori braniteljev obtožencev Nato je povzel besedo branitelj obtoženega Neumanna dr. Bole?'.av Bole. ki je v svojem govoru plediral za oprostitev njegovega klijenta, zagotavljajoč, da je popolnoma nedolžen. Nasedel je nevede poročniku Milojkoviču, ki gotovo ni imel nobenega drugega namena, kakor da bi izzval v mariborski garniziji zmedo, ki bi jo izkoristil za to, da bi izropal državno blagajno in nato pobegnil v inozemstvo, kjer bi se mogel predstaviti za političnega preganjanca. Miloikovič je bil čisto navaden pustolovec. Atanaskovič pa neuravnovešen človek. Neumann je zelo dobrosrčen in to so pravi krivci zlorabljali. Milojkovič je v svojem drugem priznanju odločno zanikal, da bi bil poskušal vplesti v svojo akcijo tudi civiliste. Obtoženo šarloto Friedfeld je zagovarjal dr. Sima Adanja. V svojem govoru je naglasil, da se njegovi klijentki ne more očitati ničesar drug-ega .kakor da je kot ženska iskreno ljubica Milojkoviča. Njo bremeni samo ta zveza, ki izhaja iz njune ljubavne korespondence, v kateri pa ni bilo nikdar govora o kakem komunizmu. Pa če tudi bi bila Friedfeldova vedela za to, kar je pripravljal Milojkovič, bi je ne moglo obte žiti, ker ga kot zaročenka Milojkovičeva po zakonu ni bila dolžna prijaviti. Nato prosi sodišče, da jo oprosti. Ostali dve obtoženki, Adelo Pragerjevo in Milico Stefanovičevo je zagovarjal odvetnik dr. Slavko Kirchner. Glede Pra-gerjeve je nasrlašal. da se je ne more dol-žiti nikake sokrivde, ker je baš nasprotao odvračala svojo hčerko Šarloto od Milojkoviča. smatrajoč ga za neresnega človeka. O kakem komunizmu in sploh o akciji Milojkoviča ni imela niti pojma, ker je bila samo kratek čas na obisku pri svoji hčerki. Prav tako nedclžna je po njegovem mneniu tudi obtoženka Milica Stefanovičeva. Ona se je smatrala za zaročenko poročnika Milojkoviča in nikdar ni resno jemala njegovih pripovedk, smatra ioč jih za prebujno fantazijo. Nato so podali še kratke, zagovere obtoženci sami. poudarjajoč, da so na vsej stvari nedolžni in da so bili proti svoji volji zapleteni v to afero. S tem je bila današnja razprava končana. Iz srednješolske službe Beograd. 6. julija. M. »Službene Novi-ne« objavljajo ukaz, po kaTerem preneha državna služiba Ivanu Ambrožiou. profesorju realne gimnazije v Kranju. Alojziju Sivcu, profesorju realne gimnazije v Kočevju. Janeziu Mežanu, profesorju realne gimnazije v Mariboru in Mariji Lebnovi, profesorici ženskega učiteljišča v Ljubljani. Napredovala sta v višjo skupino Slavko Raič. profesor III. državne realne gimnazije v Ljubljani in Ljudevit Mlakar, profesor moškega učiteljišča v Ljubljani. Olajšave pri izdajanju davčnih potrdil Beograd, 6. julija. AA. Z okrožnico davčnega oddejka finančnega ministrstva je bilo odrejeno, da se smejo izkazila o plačanem davku dajati samo tedaj, kadar je davčni obveznik svoje obveznosti izpolnil v celoti. Zaradi tega so se nekateri zainteresirani davčni obvezniki, ki so v poslovnih debaviteljskih zvezah z državnimi oblastmi, začeli obračati na davčni oddelek finančnega ministrstva s prošnjo, naj bi se ta okrožnica ublažila in dovolilo izdajanje izkazil tudi v primerih, kadar ima davčni dolžnik obenem tudi terjatve od države. Upoštevajoč te želje, je davčni oddelek finančnega ministrstva delno ugodil tem zahtevam, v kolikor to koristi tako dobaviteljem, kakor tudi državni blagajni. Zato je finančno ministrstvo sklenilo izpremeniti neVatera določila omenjene okrožnice v toliko, da se bodo v bodoče izključno samo za uporabo pri dobavah mogla izdajati izkazila. da je določena oseba izpolnila svojo davčno dolžnost, to pa le tedaj, če davčni dolžnik pismeno odstopi davčni upravi svoje utemeljeno likvidno terjatev napram državni blagajni. Na podlagi takega odstopa bo davčna uprava zasegla take terjatve. prosilcem pa izoala izkazilo. če terjatev v celoti krije dolžni in zaradli davek. Ta rešitev finančnega ministrstva je pr^-slana vsem finančnim direkcijam, ki se je morajo striktno držati. Uspel prekooceanski polet Berlin, 6. julija, g. Ameriška letalca Mattern in Griffin sta ob 17.30 popoldne pristala na letališču Tempelhoff nri Ber-Kru. Kakor znano, sta snoči ob 23 star-tala v Harbour-Grace za polet preko Oceana. Zaradi zakasnitve sta onu«tita nameravani pristanek v Irski, ob 15.30 sta prelete1« Hanover in ob 17.30 s polurno zamudo pristala v Berlinu. Oba letalca hočeta doseči rekord na poletu okoli sveta- Na&top jugoslovenskih Sokolic v praškem stadionu je žel gromovito priznanje dve-stotisočglave množice, ki je v nedeljo napolnila zletišče. Sklepi učiteljske skupščine Zborovanje je bilo včeraj po vs stanovskih zadev za ključ Ljubljana, 6. julija, j Delegati sekcije JUU za dravsko bano-"rino so danes nadaljevali in zaključili svojo skupščino. Po siirnočn jih sejah odsekov na državnem moškem učiteljišču in občnem zboru učiteljske gospodarske po svetovaln:ce, ki se je danes nadaljeval na vse za daj. ie predsednik g. Ivan Dimnik orvpr i zbori-vanje ob 8.30 in pozdravil nove goste: zvestega prijatelja in tovariša, sktivnega pomočnika učiteljskemu stanu ./vitor.i Gnusa, nadzornika Matijo Sen kovica ter s reškega nadzornika Vilka Rusa. Zborovanju je takoj zjutraj prisostvovalo veliko število delegatov, da je bila prostorna dvorana Delavske zbornice skoro polna. Med poročili posameznih ekspertov se je razvijala živahna debata, ki se je ie udeleževala skoro večina prisotnih, ■car pa je le znova dokazovalo živo in zre-4 o zanimanje našega učiteljstva za vse probleme svoje stanovske organizacije. Predsednik Ivan Dimnik Za šolsko upravi odsek je podal poročilo g. Milan Megla. Prečital je 25 predlogov, ki so bili soglasno sprejeti. In sklepi se nanašajo na naslednja zadeve: Pravilniki k šolskemu zakonu so nujni. V pisarnah sreskih šolskih nadzornikov morajo biti nastavljeni učitelji in ne laiki, kajti le učitelji poznajo stroko. Dalje se je pledi-ralo za to, da občine izpolnjujejo obveznosti do učiteljstva in da se ukine monopol na šolske zvezke. Predsednik banovin-ske sekcije naj poroča na banovinskem zasedanju o sklepih delegaci je. Glede upo-Ikojitev naj se strogo izvaja člen 128. uradniškega zakona. Treba je dalje ukiniti draginjske razrede. Prosta učiteljska mesta naj se v bodoče oddajajo le po razpisu in naj se ne razpisujejo, če so že zasedena. 1 "pravitelji naj dobe za svoje delo nagrado. Učiteljstvo je zaradi težavnega gmotnega položaja hudo ovirano v izvenšolskem udejstvovan ju, ker je to večkrat združeno tudi z gmotnimi žrtvami, kar morajo oblastva upoštevati. Črtanje postavk v proračunih krajevnih šolskih odborov naj se opusti, ker ti najbolje poznajo potrebe svojega kraja. Učiteljstvu naj se takoj ob nastavitvi izdajo clekreti, kajti pripetili so se primeri, da so bili učitelji nastavljeni in poučujejo že dalje časa. a še zdaj nimajo dekretov v rokah. Nujno potrebno je tudi, da se spet omogoči absolventom meščanskih šol vstop na učiteljišče. Vsako'etne premestitve naj so ne vrše več med šolskim letom, marveč med počitnicami do 1. avgusta. Poročilo odseka za k m e ts k o-gospoda r-S-Jle nadaljevalne šole govori o tem, da se e stranskih obravnavah šolskih in eno v najlepšem soglasju | zainteresira učiteljstvo izven dravsfke banovine za kimetij'siko-gospodarsiko nadaljevalno šolstvo. V ta namen naj se pošlje manjše število učiteljev in učiteljic na proučevanje tega vprašanja. Ob priliki glavne skupščine udruženja, ki se bo vršila od 24. do 26. avgusta v Beogradu, naj potem ti referirajo na posameznih sestankih o praktičnih in idejnih načelih nadaljevalnih šol. Sklepi odseka za izobraževanje so: Skupščina odobrava stališče glede izven-šolskega dela, da naj se pri učiteljevi oceni predvsem upošteva učiteljevo delo v šoli, a Lzvenšolsko delo naj se uvažuje šele v drugii vrsti. Odobrava se tudi stališče, da se učiteljstvo ne sili k delu, za katero ni usposobljeno. Da bi se uspešno vršilo narodno izobraževanje med vojaki, naj se čimprej nastavijo stalni učitelji za pouk nepismenih vojakov, kakor to predvideva zakon o narodnih šolah. Dokler to ni mogoče, naj se predpisana učna snov nanaša le na čitanje in pisanje, dočim naj se računstvo upošteva le po možnosti. Tečaja naj se vrše v jesenskem in zimskem času. ko so vojaki mamj na vežbah in jih ne utruja vročina. Honorar naj se izplača za vsakega obiskovalca ne glede na končni uspeh, ker ima učitelj s slabo nadarjenimi še več truda in napora. Odsek za obrtno-trgovsko nadaljevalno šolstvo je podal več sklepov glede ureditve pouka na teh šolah. Tudi pevski odsek je stavil več predlogov glede izdaje pesmarice za narodne šole, glede prireditve cerkvenega koncerta v Ljubljani, dalje koncerta ženskega zbora, koncerta ob priliki slovesne otvoritve Učiteljskega doma v Mariboru in glede drugih prireditev v teku bodočega šolskega leta. Pri poročilu tiskovnega odseka je bilo govora predvsem o stanju Mladinske Matice in »Našega Roda« ter glede izdajanja knjig skupno ali v obrokih. Živahna debata se je slednjič razvila okrog proračuna za šolsko leto 1932-33. Izkazuje 511.000 Din stroškov in kritja. Sprejet je bil z veliko večino glasov. S tem je bil program izčrpan ter je predsednik sekcije JUU g. Ivan Dimnik zaključil skupščino z lepim govorom, ugotavljajoč, da učiteljstvo dela in bo delalo! Apeliral je na vse tovariše, naj pobijajo zgolj materialistične nagibe, dvigajo pa naj etične in se bo tako delo učiteljstva razvijalo v čedalje večjo korist naroda in domovine. Nadaljevalna šola za učitelje nadaljevalnih šol Ljubljana, 6. juiija. Včeraj se je na tehnični srednji šoli o tvoril risarski tečaj za učitelje nadaljevalnih strokovnih šol iz dravske banovine. Tečaj prireja oddelek za trgovino in industrijo pri banski upravi in bo trajal dva meseca. Udeležuje se ga 30 učiteljev, ki poučujejo na nadaljevanih šolah po vseh večjih krajih v banovini. Lani se je vršil podoben tečaj za trgovinske predmete, za letos in za prihodnje leto pa je določen risarski tečaj, ki je namenjen strokovni izobrazbi učiteljev za stavbarske ter strojne predmete. Na letošnjem tečaju, ki obsega po 30 učnih ur na teden, poučujejo gg. prof. inž. arh. Tre-o, prof ^ Znidarčič, strokovna učitelja Dolak nn Kregar strokovno risanje za stavbno obrt v zvezi s predavanji o elementih stavbarstva in tehnologije stavbnega gradiva, pohištveno m stavbeno mizarstvo in tehnologijo lesa ter strokovno risan ie za umetne obrti v zvezi z umetnim oblikoslovjem in modeliranjem. Ti tečaji, ki jih banska uprava na svoje stroške orireja vsake počitnice — oddelek za obrtno šolstvo vodi znani strokovnjak g. insnektor PTesl — so za razvoj našega obrtništva in industrije velikega ŽIVOJIN LAZIČ? novi minister za notranje zadeve Prevzem notranjega resora po g. Žiki Laziču pomenja za vlado g. dr. Srskida izredno pridobitev, saj je novi notranja minister eden naših najboljših upravnih strokovnjakov. Rodil se je 1. 1876. v notranjosti Srbije. Po dovršenih pravnih študijah je stopil v politično upravno službo in je bil najprej prideljen beograjski policiji, pozneje pa je služboval tudi po raznih manjših mestih, dokler ni bil poklican v notranje ministrstvo. Zato pozna iz lastne izkušnje vse panoge politično-upravne službe, svoja izkustva pa je poglobil še s številnimi studijskimi potovanji po inozemstvu. Zaradi svojega temeljitega znanja in svojih izrednih sposobnosti je g. Lazič v službi hitro napredoval in dosegel najvišja uradniška mesta. Bil je tudi pomočnik notranjega ministra, l. 1929. pa je bil imenovan za bana vardarske banovine. Na tem odgovornem mestu si je pridobil ogromne zasluge za modernizacijo uprave in za splošno ureditev razmer v Južni IVAN MOHORIC novi minister za trgovino in Industrijo Gosp. Ivan Mohorič je že dobro znan ne le slovenski, marveč tudi vsej jugoslo-venski javnosti. Povsod ga cenijo kot enega naših najboljših gospodarskih strokovnjakov. Rojen je bil 1. 1888. v Idriji, kjer je bil njegov oče priprost rudar. Od prevrata dalje je v službi ljubljanske Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, od lani pa vodi zbornični urad kot generalni tajnik. Že 1. 1925. je bil pomočnik ministru za šume in rudnike, kasneje je bil oblastni poslanec in član banovinskega sveta, pri lanskih volitvah pa je bil izvoljen v radovljiškem srezu za narodnega poslanca. V vsem tem času je aktivno sodeloval pri reševanju skoro vseh važnejših gospodarsko-političnih zadev v naši državi, neštetokrat pa je bil poslan v inozemstvo na razne gospodarske konference, zlasti pa kot član naših delegacij za trgovinska pogajanja z drugimi državami. Po rekonstrukciji Živkovičeve vlade v začetku letošnjega leta je bil imenovan za pomočnika trgovinskega ministra dr. Kra-merja. Na ta način je imel priliko, da se je do vseh podrobnosti seznanil z agonijami tega važnega gospodarskega ministrstva, kateremu na čelo je bil sedaj postav- O tem, kako je romarska cerkev na Gori Oljki postala po nesrečnem naključju žrtev požara, smo dobili raztna poročila, ki vsa pričujejo veliko obžalovanje, da se je to primerilo. Gora Oljka, to sta-rozinano in priljubljeno izletišče ne samo Savinjske doline, temveč tudi mnogih drugih slovenskih pokrajin, je pač samo ena, priljubljena vsakomur. Že od nekdaj so na tem hribu prav radi zažigali kresove ine samo na kresni večer in na predvečer praznika slovanskih blagovestaikov, temveč tudi ob raznih drugih prilikah. Usodni kres, ki je hudo poškodoval staro romarsko cerkev, je bil zažgan kakor običajno nekaj korakov od ka.menitih stnrmie ki vodijo na cerkveno teraso. Ko je kres že pojemal, se je po 22. uri naenkrat pokazal plamen med zvonikoma, ker so se od isker vnele suhe cKščiče (ši^odle), s katerimi je bila cerkev krita. Kmalu je bilo vse ostrešje v plamenih. Strehi obeh zvonikov sta pogoreli popolnoma. V severnem zvoniku, kjer sta bila dva jeklena zvonova, je požar uničil stolp in sta zvonova drug za drugim padla skozi lesene predele do tal. Padla je tudi ura. Pri drugem zvonu so že goreli tramovi zrvonišča, a zvon se je vendarle še obdržal v zvoniku. Z opeko krita kupola cerkve je kljubovala ogromni pezi rušečega se zvemišikega ostrešja, če pa bi se bila udrla, bi bila vsa lepa cerkev kup razvalin. Vročina med požarom je bila tako huda, da se je apnenec začel spreminjati v apno. Gasilci iz Smartnega ob Pakti so prispeli že v teku pol ure iz doline na goro. Spričo velike nevarnosti, da prodre ogenj v notranjost cerkve ter uniči vse starinske predmete, je odredil g. Jager, naj se odnese vse, kar se le da, iz cerkve v mežnari- 'jo. Pri reševanju se seveda ni dalo izbirati ter so gasilci iznašali, kar jim je najprej prišlo v roke. Pri reševanju so se mnogi gasilci tudi ranili in opekli. Po cenitvah očividcev utegne škoda iznašati okrog pol milijona Din. dočim je cerkev zavarovana (menda le za 45.000 Din. Ko so v Smartnem ob izbruhu požara zvonili plat zvona, so bili nekateri prav nejevoljni, češ. kaj treba toliko zvoniti za '.res. Nihče pač ni mogel verjeti, da je prišlo do take požarne nesreče. Požrtvovalno so gasili tudi gasilci iz Polzele, iz Paske vasi in iz Le-tuša. Nobeno gasilno društvo sicer ni imelo motorne brizgalne, a ta bi zaradi pomanjkanja vode tudi ne mogla dosti pomagati. L~sodnega večera je gorelo v okolici toliko kresov kakor še nikoli. Eden od očividcev požarne nesreče na Oljski gori jih je naštel 37 in najbrž zaradi to-iiikih kresov dolina izprva ni niti prav (verjela, da se je dogodila nesreča. Cerkev je zidana po vzoru vzhodnih cenkvenih hramov. Nad vso glavno ladjo se razpenja en sam obok io je ta pri vsej svoji elastičnosti, ki se pod nogami kar čuti ki se je po vsej dolini že dolgo govorilo, da se bo obok kmalu zrušil, še najbolj kljuboval od vseh delov cerkve. Od znotraj obok ne kaže posebnih posledic okajen je samo nad glavnim oltarjem. Glavni oltar — krasen barok z apostoli iv naravni velikosti — so reševalci razklenili m odnesli ven. Pri tem se je seveda napravila tudi škoda. Stranska dva oltarja sta tudi razdejana in leže še sedaj po tile h dela raznih kipov in okvirov. Ravno tako je žalosten pogled na vse prostore župmišča. Pokrvarjetna je v cerkvi tudi lepa baročna prižtnica, v zakristiji pa so razmetane in pokvarjene dragocene obleke, knjige in drugo. Prebivalstvo okolice je večinoma šele »drugi dan doznalo vso nesrečo in je sedaj Gora Oljka potna obiskovalcev iz doline •in od raznih strani. O nastanku požara je seveda uvedena natančna preiskava. Po požaru Zasledovanje zverinskega morilca Ugotovitve sodne komisije o Ptuj, 6. julija. Ptuj in vse prostrano Dravsko polje je pod globokim vtisom zaradi bestijalnega amora dvanajstletne pastirice, ki je bil izvršen v gozdu pri Zgornji Hajdini. Ptujski in ostali orožniki neprestano zasledujejo doslej še neznanega zločinca, vrše povsod poizvedbe in so že deloma na sledu brezsrčnemu pohotnemu morilcu. Po dognanjih oblastev je bil strašni zločin izvršen takole: Pri posestniku Horvateku Franu v Zgornji Hajdini je bila zrposlena kot pastinca 12 letna Marija Kmetec. Kakor običajno je tudi v ponedeljek gnala gospodarjevo živino na pašnik v bližino župnijskega gozda, ležečega med banovinsko cesto Ptuj—^Sv. Lovrenc. Ker se mala Marija zvečer z živino ni vrnila domov, jo je šel gospodaT ves v skrbeh iskat na pašnik. Našel je samo živino vso raztepeno, o Mariji pa ni bilo glasu, čeprav jo je klical po imenu. Ker ie nastopila nočna tema, se je vrnil na dom. Drugo jutro jo je šel s sosedi iskat v bližnji gozd. Naše' jo je pri nekem grmovju, hudo poškodovano, vso okrvavljeno, v zadnjih izdihljajih. Takoj je obvestil ptujsko orožniško postajo in naprosil reševalno postajo z« nujni prevoz nesrečne deklice v ptujsko bolnico. Ker je deklica med tem časom že izdihnila, se ie reševalni avto vrnil nazaj v Ptuj Popoldne okoli 16. uri je prišla na lice mesta sodna komisija, obstoječa iz sodnika dr Lioiča in zdravnikov dr. Vrečka in dr. Brnčiča. strašnem zločinu pri Hajdini Sodna komisija je ugotovila, da je bila deklica spolno zlorabljena, da so vidni znaki davlje.ija in da je imela glavo popoi-noma razbito. Smrt je nastopila zaradi otrpnenja možganov, iz česar sklepajo, da jo je moral zločinec po izvršenem pohotnem činu silovito udrihati po glavi, kajti poleg trupla so našli debelo gorjačo vso okrvavljeno. Kako je zverinski zločinec izvabil pastirioo v bližnji gozd, še ni pojasnjeno, domnevajo pa, da ji je na poti nastavil past, tako da je pot zaprl z dračjem in je bila pastirica prisiljena 6e umakniti naokrog v gozd, nakar jo je napadel in :z-vršil nad njo nečloveško dejanje. Sumijo, da je zločin izvršil neki mlad potepuh, ki se je zadnje dni pojavil v okolici Hajdine. Upatri je, da ga dobe orožniki v kratkem v pest. O zločinu so bila takoj obveščena vsa varnostna oblastva v državi. Pri boleznih želodca, črevesja in pre-snavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« greneice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo v kri. Zdravniška strokovnjaška izvedenja poudarjajo, da se »Franz Josefova« voda zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Franz Josefova« gren-člca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Pri ožgani cerkvi na Gori Oljki Podrobnosti o požaru in škodi — Kako so gasili *l/zdr&un6/t (Jeseg* tuidrecmiJ ki Jih nz dtrtuhuiur.." pove VVilhelm Busch. — Časi se spreminja-jo. Znanost ter tehnika sta nam v marsičem napravili vzdržnost v veselje. Na pr. pri kavi. Čeprav se moramo vzdržati kofeina zaradi njegovih dražijivih učinkov na srce in živce, smemo vendarle piti pristno, krasno kavo, — namreč kofeina prosto kavo Hag. Kava Hag je za jamčeno neškodljiva in nudi največji užitek. Ako hočete prizanašati svojemu zdravju, izberite si po pametnem prevdarku kavo Hag! Vsaka dobra trgovina z živili jo ima; tudi v hotelu in kavarni se na željo servira. rebu se je zbralo številno občinstvo. Po lagoslovitvi krste je mo^ki zBor zapel močno pretresljivo žalostinko »Človek glej«... Takoj nato je bila '- ■-sta prene-šena v voz ter se je razvil po trgu dolg žalni sprevod. Za križem je stopala številna ženska deca in mladenke, vse v belih oblekah z venci in šopki v rokah, nato voz s krsto, ogrnjen v plašč svežega cvetja in vencev. Pri rodbinski grobnici na pokopališču Sv. Petra pri Gornji Radgoni se je ob odprtem grobu poslovil od blage po-kojnice župnik g. Gaberc. Mešani pevski zbor je nato zapel žalostin1«— in zaprl se je sveži grob na meji Slovenskih goric, Grenčica Hunyadi Janos je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. Ijen kot minister. Njegovo imenovanje je najboljša garancija, da bo tudi v tem, tako globoko v življenje posegajočem reso-ru ohranjena kontinuiteta. Slovo ob mladem grobu Gor. Radgona, 6. julija. Otožno so se oglasili zvonovi pri cerkvi Sv. Petra, oznanjajoč žalostno novico, da je nehalo biti srce mladenke v najlepšem cvetu mladosti; — Anči Koroščeve ni več! Komaj 22 let ji je bilo, ko ji je usoda utrgala nit življenja. Na dan pogreba se je zoblačilo nebo, kakor da tudi narava žaluje zaradi smrti komaj razcvele cvetke. Zaročena je bila z g. Boškom Milivojevi-čem. carinskim uradnikom v Gornji Radgoni. Toda zavratna morilka, ki ji je nedavno začela ugomafoljati nadebudno življenje, ni odnehala; zaman je pokojnaca iskala zdravja v raznih domačih zdraviliščih, tako tudi v Avstriji, Švici in drugod. Slednjič se je zatekla v sanatorij v Vurberg pri Ptuju, kjer je umrla. Prepeljana je bila v domači kraj. K po- V ponedeljek opoldne so se predstavniki slovanskega Sokolstva poklonili prezidentu Masaryku v zgodovinski dvorani kralja Vladislava na Hradčanih. Na levi je kip dr. Tyrša, ki ga je prezident poklonil češki obci sokolski. Od leve na desno: preziden-tov kancelar dr. šamal, v sredini starosta GOS dr. Bukovsky, ki je prezidenta pozdravil in mu predstavil zastopnike Jugoslovenov, Poljakov, Rusov, Lužiških Srbov,' Bolgarov, čehoslovakov in mednarodne gimnastične federacije. V ozadju v sredini grof Zamoyski ter podstareššini SKJ Paunkovič in Gangl. K spremembam v naši vladi Foklonitev slovanskega Sokolstva prezidentu Masaryku pomena. Naše obrtno nadaljevalno šolstvo je v primeri z drugimi pokrajinami v državi na zavidljivi organizacijski m kvalitativni višini. Dočim je v mnogo obširnejši in industrijsko dovolj razviti savski banovini samo okrog 40 obrtnih nadaljevalnih šol, jih ie v Sloveniji 104 in na njih se šola nad 8000 vajencev. Od leta 1869, ko so se ustanovile na slovenskem ozemlju prve nadaljevalne šole. pa do danes je praktično šolstvo napravilo silen razmah. Zlasti po svetovni vojni, ki je črto razvoja s svojo splošno dcvastacijb malo prelomila, se je nadaljevalno šolstvo razvijalo in množilo z veliko naglico. Toda dočim je bilo pred vojno dovolj strokovno izobraženega učiteljstva na razpolago, se je po vojni začutilo pomanjkanje praktično izšolanih učnih moči. kaT skuša zdaj hanska uprava popraviti. Med učiteljstvom je za te tečaje zelo veliko zanimanje. Za komercijalni tečaj, ki se je vršil lani, se jih je prijavilo nad 100, tako da je bilo treba uvesti dva oddelka. Risarski tečaj se bo prihodnje leto nadaljeval s tečajem iz strojnega risanja, obče elektrotehnike, strokovnega risanja za oblačilne obrti in tvarinoznanstva. Razprodaja- čevljev iz konkurzne mase v tovarni ^ARL POLLAK D. D. sv- Petra c- 68 SAMO v soboto dne 9. julija od 8. do 18. ure; v nedeljo, dne 10. julija od 8. do 12. ure, ter v ponedeljek, dne 11. juiija od 8. do 18. ure. Na razpolago do 1000 parov otroških, dekliških in fantovskih ter cca. 500 parov ženskih in moških čevljev. 8711 CENE IZREDNO NIZKE! HITITE, DOKLER TRAJA ZALOGA! Domače vesti ♦ Odlikovanje. Na predlog ministra dr-^—amerja je Ni. Vel. kralj odlikoval s kolajno za državljanske odbornika gasilskega društva v Ljubljani gosp. Ivana Po-zarška. Čestitamo! + Nova skupina ameriških Slovencev na potu v staro domovino. Kakor poroča >Ame-riška domovina«, je odpotovalo iz Cleve-landa 37 Slovencev in Slovenk na obisk v staro domovino, nekateri pa ostanejo stalno v Jugoslaviji. Iz New Yorka so odpotovali z ogromnim parnikom jBerengaria«. Te potnike spremlja Avgust Ko.lla.nder, direktor slovenske potniške tvrdke v Slovenskem narodnem domu v Clevelandu. ♦ Iz naše mornarice. S kraljevim ukazom za vršilca dolžnosti komandanta monitorja >Vardar« imenovan kapetan korvete Anton Debevec, za vršilca dolžnosti komandanta. broda »Močni« pa poročnik bojnega broda 2. razreda Radomir Todorovič, doslej aa službi na torpiljarki »T 8«. + Promocija. Na pravni fakulteti v Zagrebu je promoviral za doktorja prava g. Karel Prah ml Imenega pri Podčetrtku. ♦ Gozdarski kongres, ki se bo sestal 19. avgusta na Sušakiu je bil .včeraj v naslovu pretvorjen v ^gospodarski kongres« po pomoti, ki pa se je dala popraviti seveda že Iz vsebine objave. » Iz zdravniške zbornice. Dr. Frida Ž.ni-daršičeva zasebna zdravnica v Krškem, je bila 22. junija vpisana v imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino. Znižali smo cene vsem oblačilom. Oglejte si zalogo! J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova 12 * Zveza bojevnikov priredi v nedeljo svoj vsakoletni tabor na Brezjah. Polovična vožnja je dovodijena na vseh progah saivske in dravske banovine do postaj Otoče in Radovljica te.r velja za vse udeležence. Na odhodni postaji se kupi cel vozni listek, ki je veljaven tudi za povra-tek, afco se izkaže udeleženec s potrdilom o udeležbi na taboru. Taka potrdila bo izdajala zveza 9. in 10. julija na Brezjah. Zato branite kupljene železniške karte za povrateik. Dolžnost vsakega bojevnika je, da se tabora udeleži, da pokažemo s čim večjo udeležbo moč naše organizacije. Bojevniki, agitiirajte tudi pri svojih prijateljih in znancih za udeležbo. Tabor bo vodil naš priljubljeni predsednik tovariš general Maister. Po-sebnih vabil zveza letos ne bo pošiljala niti posameznikom niti društvom. vabljeni pa so vsi bojevniki in prijatelji našega gibanja. — Osrednji odibor Zveze bojevnikov v Ljubljani. ♦ Planincem in drugim izletnikom je najboljši kažipot XI. del Badjurovih >Vodnikov«: -.Izlet; po Karavankah« s preglednim zemljevidom 1:300.000, ki so izšli v samozaložbi po 10 D.in. Vodnik navaja 63 najvažnejših kombinacij eno- in tudi večdnevnih izletov čez Karavanke, na Dobrač in v Karnske Alpe. V splošnem delu so t ud; vsa potrebna navodila glede potov in prometa, v drugem delu pa so za izlete razvrščeni kraji ter so pr.i vseh precizno združeni vsi podatki, ki so izletnikom koristni in so na kratko navedene tudi vse umetniške in zgodovinske zanimivosti. Turistom moremo priročno knjižico le priporočiti. + Ferijalna kolonija v Martinščici. Od 1. julija se nahaja v Martinščici pri Suša-ku ferijalna kolonija 250 srednješolskih Samo še danes ob 4., 714 in 9% zvečer. Največji alpinski film vseh časov! planine v plamenih Hitite, da ne zamudite! Jutri nepozabna sladka opereta: »GOSPODIČNA, NAPAČEN SPOJ« Magda Schneider, Johannes Rieman, Jakob Tiedtke. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke za označbo kraja pomenijo: 1, čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura 4. relativna vlaga v %, 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin, 8 padavine v mm. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo. 6. julija Ljubljana 7, 762.8, 17.0, 80, NE1, megla —,. _; Ljubljana 13, 760.2, 28.6, 40, W4, 3, —, _; Maribor 7, 760.9, 16.0, 80, SW2, jasno, _; Zagreb 7, 762.0, 21.0, 70, Wl, jasno, —, —; BeogTad 7, 762.8, 23.0, 70, SE2, jasno, 0 4, dež; Sarajevo 7, 763.5, 19.0, 70, mirno, jasno. —, _; Skoiplje 7, 763.9, 21.0, 70, NW1, jasno, _; Split 7, 757.9, 27.0, 60, NE3. 2, —, —; Kumbor 7, 761.0, 23.0, 70, mirno, jasno, —; Rab 7, 762.7, 25.0, 70, NE1, jasno, —, — Temperatura: Ljubljana 28.6, 16.0; Mar ribor 25.2, 16.0. Zagreb 33.0, 19.0; Beograd 19.0; Sarajevo 28.0, 14.0; Skoplje 32.0, 15.0; Split 28.0, 22.0; Kumbor —, 27.0: Rab —, 22.0. Solnce <" —,aja oto 1.1*. zahaja ob 15.49. Luna vzhaja ob 6.27, zahaja ob 21.54. dijakov iz vseh krajev naše države. Letos so v koloniji dijaki iz Slovenije, Bosne, Vojvo£::ne in od drugod. Ve čin on-- so tamkaj dijaki iz nižjih razredov, ki jim prav dobro dene odmor na morju. Vsi so zdravi ,in zadovoljni ter uživajo sončenje, kopanje, veslanje in druge športne zabave. .+ Kopališko zdravljenje vojnih invalidov Zdravljenje vojnih invalidov v Toplicah pri Novem mestu se prične 11. t. m. in se bo vršilo predvidno do druge polovice avgusta. Vsa navodila ln pojasnila dobe invalidi pri županstvih, sreskih in mestnih na-čelstvih in VI. odd. kr. banske uprave v Ljubljani. ♦ Pri sreskem cest. odboru v Črnomlju se od.da mesto tajnika. Pogoji za sprejem so dovršena nižja srednja šola ter izpolnitev pogojev iz § 3. zakona o uradnikih. Prošnje sprejema do 25. t. m. načelnik sreskega cestnega odbora v Črnomlju. + Službeni list dravske banovine objavlja v 53. letošnji številki: Praivilnik o do-kladi za terensko delo uslužbencev za kataster in državna posestva; pravilnik o posebnih taksah za dovolitev uvoza zdrav vi biološkega izvora; pravilnik o prodaji bioloških proizvodov ter razpis o uporabljanju carinskih ekspedicij motornih vozil našim državljanom, ki ž i. ve stalno v inozemstvu. ♦ Nori grobovi. Na Golniku, ker je zadnje čase zaman iskal lajšanja neizprosni bolezni, je umrl gosp. Pavel S e u n i g. brat našega uredniškega tovariša. Pokojnik je bil navdušen nacijonalist in zaradi vedrega značaja splošno priljubljen. K večnemu počitku ga bodo položili danes dopolne v Krizah pri Golniku. — V Rogaški Slatini je po daljšem bolehanju umrl g. Martin H a j lise k. dolgoletni uradnik zd raviliske uprave- Pogreb bo jutri ob 17. od kapelice sv. Ane k Sv. Trojici. — V Celju je v Vodnikovi ulici št. 9 umrl včeraj zjutraj po dnljšem bolehanju v starosti 84 let kapetan II. razreda g. Dragomir T e k 1 i d, doma iz Velike Gorice pri Zagrebu. Pogreb bo jutri ob 16.SO. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Za mrtvega proglašen. Anton Blaznik, rojen 29. maja 1874. pri Sv. Pankracu, občina Gr.lže, in pristojen v občino Velika Pirešica, je pred 20 leti odšel v Nemčijo. Od tega časa dalje se ni več zgilasil. Na prošnjo njegove sestre Alojzije Žoharjeve, rojene Blaznikove je okrožno sodišče v Celju uvedlo postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega. Jutri pride TARZAN sin džungle Kino Ideal + Regulacija Drave. Uprava savske banovine v Zagrebu je odobrila trošek v znesku 1,011.875 Din za .Izvršitev regulacijskih del ob reki Dravi v sektorju Križnica-Bre-stač. ♦ Dalmacija v filmu. Filmsko podjetje Frollch iz Berlina je poslalo dva operaterja v Dalmacijo, kjer snemata najlepše kraje, mesta in druge znamenitosti. Doslej sta" posnela primorske kraje v 4000 metrov dolgem filmu. Film obsega vsa otočja ter bo eno najlepših del z našega Primorja. + Most Beograd - Pančevo. Dela pri gradbi mostu Beograd-Pančevo se vendarle bližajo koncu. Most, kj veže Beograd preko Dumava s Pančevim je dolg 1525 m ter se dviga 9 m nad najvišjim stanjem vode. Z gradbenimi deli so pričeli leta 192S Gornja gradbena dela je prevzel konzorcij 7 nemških tovarn, največjo nalogo pa vrši francoska družba »Batignolles«, ki je prevzela dela izsušen j a močvirnih tal i.n napravo nasipov na levi obali Dunaiva. Gradbeni stroški so narasli doslej na 329 milijonov dinarjev. Ko bo izsušen levi breg Dunava, se bo Beograd lahko razširil tudi na drugi strani Dunava i.n Save, kar bo velike prometno-politlčne važnosti za jugosloven-sko metropolo. + Znatno število Albancev je pribežalo na naše ozemlje. Kakor doznava beograjsko »Vreme« iz Djakovice, je v zadnjih dmeh pribežalo na naš teritorij znatno število Albancev. Pred oblastvj so izjavili, da zapuščajo svojo domovino zaradi neznosnih razmer, fiskalnih naklad, zaradi gladu in terorja od strani organov političnih obla-stev, ker so mnogi osumljeni, da imajo zveze z albansko emigracijo v naši državi. Večini emigrantov se je posrečilo, da so pobegnili z vso rodbino. + Požar na Polzeli. Ko so se prebivalci Polzele v torek vračali domov z Oljske gore, kjer so ogledovali pogorišče stare romarske cerkve, je izbruhnil požar sredi vasi. Gorelo je pri posestniku In gostilničarju šušterju, po domače Orgležu. Nesrečo je .povzročil otrok, ki se je igral z vžigalicami. škoda ni velika, ker so ogenj naglo zadušili domači gasilci. ♦ Strašna smrt starca. V sarajevski ubožnici se je smrtno ponesrečil 71 letni Avgust Nikoiič. V ubožnici se je vršilo razkuževanje z zelo strupenim plinom cia-novodikom. Nikoiič, ki je duševno omejen, se je vkljub prepovedi vrnil v sobo, ter se takoj mrtev zgrudil na tla. + Dekletce v prepadu. V Sarajevu so v ponedeljek ponoči pasanti slišali obupno kleanje in zdihovanje izpod pečin na Bend-baši. Ko so se nekateri spustili v prepad, so našli tamkaj šestletno deklico z zlomljenimi nogami že nezavestno. Spravili so jo v bolnico, kjer je deklica prišla zopet k zavesti, povedala je, da jo je sunila v prepad sedemletna tovarišica. Pri padcu je obvisela na neki skali 5® si tako ohranila življenje. Prepad je globok 75 metrov. ♦ Zaradi alkohola je zblaznel. V policijski urad na Sušaku so doved.li popolnoma pijanega mladeniča, ki so ga na pol mrtvega našli na ulici. Na policiji so v teku noči opazili na njem znake blaznosti in so ga če nimate sami aparatov za povečavanje filmov formata Leica, 3X4 in 4X4, Vam mi napravimo Trikopije (povečave 9X12) FOTOLABORATORIJ staroznane drogerije Kane, židovska 1 morali vtakniti v prisilni jopič. Mestni fizik je ugotovil, da je mladenič zblaznel zaradi prekomernega uživanja alkohola. Policija je dognala, da je nesrečni mladenič več dni in noči neprestano pijančeval. Odpravili so ga na Reko v zavod za urno-bolne. ♦ žena z ljubimcem zadavila moža. V Zemunu sta zakonca Gjoko in Danica Mar-kovič živela nekaj let v srečnem zakonu in sta si v skromnih razmerah celo ustvarila lično domačijo. Sčasoma pa je Gjoka začel ženi očitati, da se preveč bavi z otrokoma, in to je rodilo prepire. Danica je možu parkrat ubegnila k svojim staršem v bližnji Blediš, a se jV spet vrnili. Ko je rodila tretjega otroka, je mož postal neznosen. Pa je Danica našla oporo v IS letnem Janošu Turanu iz Stare Pazove, ki se je pri Markoviču udinjal za hlapca. Razvili so se ljub a vn i odnošaji, ki so do-vedli do tega, da sta Danica in Janoš sklenila moža zadaviti. K temu naklepu ju Je pripravila moževa grožnja, da bo oba ubil, kadar se vinjen vrne domov. V nedeljo zvečer je Gjoka res prišel pijan iz mesta in je zaspal kakor mrtev. Na postelji sta ga zadavila z vrvjo, nakar sta ga zanesla na. vrt in obesila na drevo. Policiji sta javila, da se je Gjoka tam obesil. Toda takojšnja preiskava je dognala umor. Danico in Janoša so zaprli in sta svoje dejanje priznala v vseh podrobnostih. ♦ Sisaško mineralno vodo se lahko pije v jod,nem kopališču tega mineralnega vrelca pa se zdravi poleg arterioskleroze, kroničnih obolenj dihalnih organov, škrofulo-ze, reu.matlzma še mnogo drugih bolezni. ♦ Kupujte blago na obroke le s pomočjo Kreditne zadruge detajlnih trgovcev v Ljubljani, Trgovski dom. » Obleke In klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane u_ Prvi javni nastop sokolske čete na Lavrici bo v nedeljo ob 15. Ta dogodek je za Sokolsfrvo tolike važnosti, da bj nikakor me bilo na mestu, ako bi ga tudi Ljubljana prezrla. Sokolska četa na Laveroi je bila ustanovljena šele pred letom, zato je njen prvi nastop vreden vse pozornosti, saj živo priča o žilavi delavnosti tega mladega društva. Nastop se bo vršil na travniku požrtvovalnega in gostoljubnega br. staroste Ivana Ogrina, ki ne bo ob tej priliki prvič pa tudi ne zadnjič svojemu društvu nudil gostoljubija, že pozimi je dal na razpolago za telovadnico svoj gostilniški salon. Narodna veselica s plesom, srečolo-vom in šalj.I.vo pošto se bo v nedeljo vršila po telovadnem nastopu v znanem restavracijskem smrekovem gozdičku. Pri nastopu kakor tudi pri veselici bo sodelovala godba 40 pp. Sokolska četa na Lacricl namerava uporabiti čisti dobiček za nakup prepotrebnega telovadnega orodja, zato prosi bratska društva, da bi v čim večjem številu prihitela na prireditev, ki bo hk.ra-tu nudila izredno lepo priliko za poldrugo-urni izlet po Golovcu mimo Orljega na Lav-rico. Ta pot ima nebroj krasnih razglednih točk na Barje, na Ljubljansko polje, na Gorenjsko in Dolenjsko. Za ugodne avto-zveze v obe smeri je poskrbljeno. u_ Drugi izlet Eskurzijskega odseka JUU se bo vršil v nedeljo na prosi: Ljubljana, Domžale, Cerklje, Velesovo, Kranj, Sorsko polje, škofja Loka, Sora, Ljubljana. Izletniki bodo spoznali lep kos Gorenjske med Grintovcem in Storžičem In Škof jo Loko. Ogledali si bodo radio oddajno postajo v Domžalah, rojstno hišo Davorina Jenka v Cerkjah staro gotsko cerkev iz 12. stoletja v Velesovem, ki hrani slike Kremser-Schmida, v Kranju pa bo po obisku grobov dr Prešerna ln Simona Jenka ter spomenika kralja Petra skupno kosilo. Po odmora bo odhod mimo Bitenj in žahnice (za- ORIGINAL STEKLENICE in APARATI za vkuhavanje sadja. Edina zaloga: JULIJ KLEIN, Wolfova ulica 4. 259 Rex d)r. u-š*a.jd trajno prenehajo, ako.se, P" solaten ju maiete z angraalmm NIGGEROL OLJEM ALI KREMO za solnčenje in masažo, ki se .dobiva v vseh lekarnah in drogerijah. Drogerija GREGORIC, Ljubljana, Prešernova ulica štev. 5. E IT \ \7 A Dnevno sveža pri LEGAT Ml-K A V A klošičeva 28. Specerija, deli--katese, zajtrkovalnica. 239 PENSION STURM LETOVIŠČE POLJČE pri Begunjah uživa sloves mirnega zatočišča v krasni legi ob vznožju Karavank. Za miru-željne najidealnejši kraj. Vsa oskrba s sobo Din 65.— dnevno. 236 ............................... Če ljubite dobro in lepo domačo knjigo se naročite na knjižne zbirke Tiskovne zadruge. 1 rijateljem lepe knjige priporočamo Knjižne zbirke iskovne adruge (Slovenske poti, Slovenski pisatelji, Mojstri in sodobniki), ki se odlikujejo po odličnem izboru in vzorni opremi ter so plačljive v minimalnih mesečnih obrokih. — Prospekt v knjigarni Tiskovne zadruge, Ljubljana, Šelenburgova 3. nimivo Sorško polje). V škof j i Loki bo parurni postanek za ogledovanje mesta in kopanje v Sori. V večernem hladu povra-tek v Ljubljano. Udeleženci (učiteljstvo in ostali gostje) naj se prijavijo v tajništvu JUU, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6, (telefon 3112) do petka 8. t. m. Stroški za vožnjo z avtobusom in hrano so 65 Din in se vplačajo ob prijavi. u_ Udruženje jugoslovenskih Inženjer- jev in arhitektov, sekcija Ljubljana vabi svoje člane in po njih vpeljane goste na predavanje, ki ga priredi njegov Klub elektroinženjerjev drevi ob 20. v lokalu sekcije v Kazini. Predaval bo g. banski tajnik Franc šink o elektrotehničnem gospodarstvu v našem upravnem pravu. u— Kolesarsko in motociklistično društvo »Sava« priredi v nedeljo 17. t. m. celodnevni kolesarski izlet v županovo jamo pri Grosuplju. Obenem se vršijo medklubske dirke na progi Ljubljana-Grosuplje-Višnja gora-Stična z ciljem v Ponovi vasi, in sicer se vozi v 3 skupinah: 1. glavna, dirka, 2. juniorska dirka in 3. dirka novincev. Zbirališče izletnikov, kakor tudi start dirkačev je na Dolenjski cesti pri km 3. čas odhoda se naknadno naznani. Obenem se tudi sporoča, da udeleženci pri ogledu županove jame plačajo samo polovično vstopnino. Pozivamo vse dame, da si pri svojem trgovcu ogledajo moderne ženske letne »MAJA« opanke v raznih divnih barvah. u_ Pevsko društvo »Sava« v Ljubljani priredi v nedeljo 10. t. m. vrtno veselico v Sokolskem domu v štepanji vasi z 'bogatim sporedom, ki bo v primeru slabega vremena v dvorani. Začetek bo ob 16. K obilni udeležbi vabi odbor. u— Izložbene aranžerje vabi društvo aranžerjev za dravsko banovino v Ljubljani na prvo predavanje, ki se bo vršilo v petek 8. t. m. točno ob pol 9. zvečer v mali dvorani Zbornice za TOI. Predaval bo iz prijaznosti g. arh. inž. Ivo Medved ter pokazal razvoj aranžiranja ljubljanskih trgovin. Vabio se vsi lubiteli lepih izložb na predavanje, ki je vstopnine prosto. u_ Novost v Tivoliju Mestna vrtnarija, si je omislila te dn.i praktično novost, posebne aparate, ki so jih dobavile Strojne tovarne in livarne v Ljubljani. Aparati bodo služIli za proizvajanje umetnega dežja, s katerim bodo škropili umetno lepotično grmičevje, cvetlice in druge rastline v tivolskih in dragih mestnih nasadih. Aparate ln njih delovanje bodo preizskusili danes ob 16. v Tivoliju. u_ živahen tržnj dan. Včerajšnji trg je premogel vsega v izobilju. Sadni trg je bil letos prvič bogatejše založen z domačimi češnjami, ki so jih prinesle na trg kmetice iz Sv. Lovrenca, Češnjic in Javorja, skupno okrog 20 velikih košar. Cene 5 do 6 Din kg. Uvoz češenj iz Italije še vedno traja, nasprotno pa je dovoz lepih štajerskih češenj minimalen. Vzrok je v tem, da so v mnogih štajerskih krajih češnje slabo obrodile, deloma pa jih Uvažajo v inozemstvo. zlasti v Gradec. Prejšnja leta pa je ob tem času prispelo v Ljubljano na vagone in vagone lepih in zdravih štajerskih češenj. Borovnice so včeraj na trgu donr.-niirale. cene so padle. Vse borovnice so bile do 11 dopoldne že pokupljene. še vedno je precej rdečih gozdnih jagod po 4 do 5 Din kg. Veliko je bilo povpraševanje po marelicah, ki jih dovažajo na trg iz krajev ob grški meji. zlasti iz Velesa. Transport pa je zelo otežkočen. Traja časih do 5 dni in prihajajo pošiljke na trg precej pokvarjene. Sezona za marelice pa bo letos prav kratkotrajna, le kakih 10 dni. Večja pošiljka (kakih 20.000 kg) hrušk je prispela iz Brčkega. Cena na debelo 4 do 5 Din, na drobno 5 do 6 Din. Novi domači krompir je bil že po 1.50 do 1.75 Din kg. Domači stročji fižol iz okolice pa po 5 Dn, docim ostali 3 do 4 Din. Na trgu so se pojavili tudi zadnji šparglji, prinešenl iz Mengša. M al ovoj je stal 2 Din. Perutnine je bilo malo, manjša je bila tudi količina jajc; Prodajalke so jih ponujale po 1.50 do l.<5 Din par, a >16 za enega kovača«. Cene mesu in mesnim izdelkom so bile nespremenjene, pač pa se je na Sitarjevi stojnici prodajalo lepo telečje meso po 8 do 10 Din kg. dočim je cena telečjemu mesu 12 do 14 Din kg. u_ Preprečen požar. V pritličnem stanovanju Kristine Čer vene na Dunajski cesti 45., je včeraj dopoldne nenadno nastal ogenj. Nad stanovanjem so cistiU dimnik. Pri izžiganju saj pa se je vnel leseni strop v stanovanju. Nastala je precej nevarna situacija, vendar so pozvani gasilci ogenj ud uši 1 i že v teku pol ure ter s tem odstranili vsako nadaljnjo nevarnost. Škode je za okroglih 600 Din. u_ Kajak _ Klub Ljubljana priredi to nedeljo skupni izlet po Savi na progi Litija Zidani most. Udeležba za vse člane obvezna; vabljeni pa so tudi nečlani, k.1 pose- dujejo sklopne čolne, da se izleta pod izkušenim vodstvom udeleže, ter tako upoznajo reko Savo tudi v njenem težjem predelu, v Savski soteski. Odhod v nedeljo zjutrai s prvim osebnim vlakom ob 5.20 do Litije, kjer se sestanemo s člani zagrebškega Kajak-kluba. Člani s člansiio legitimacijo uživajo ugodnost polovične vožnje v skupini, vzemite torej legitimacije s seboj. u_ Žrtev nesreče pri delu na nebotičniku, o kateri smo včeraj poročali, zidar Fr. Pegan k sreči nI bil tako poškodovan, da bi moral ostati v bolnici, nesreča pa se je dogodila, kakor se zatrjuje, po golem naključju. u— Dva poškodovanca. Gonjač živine 56 letni Anton Kopač je odšel v torek v Kranj, kjer pa se je spri z nekim mlajšim poklicnim tovarišem zaradi neke krave, ki jo je hotel gnati v bližnjo vas. Drugi je bil vsekakor izredno vročekrven možak, kajti nenadoma je potegnil nož in ga zasadil so-besedniku v hrbet. Kopačeva poškodba je sila huda in se bo moral dalje časa lečiti v ljubljanski bolnici, kamor so pripeljali vč«raj zjutraj. — štiriletnegč. posestni-kovega sinčka Ivana Lončarja z Loga pri Brezovici je včeraj pri napajanju živine podrla krava in se je otrok poškodoval na glavi in na levi nogi. u_ Sirov napad. 26 letni brivski pomočnik Karel Sedej je prišel predsinočnjim po opravkih v Zgornjo šiško, kjer se je zadržal pozno zvečer. Ko se je vračal domov, so ga nenadoma na cesti napadli neznani fantje. Mahoma so ga podrli na tla in ga pričeli obdelovati s pestmi in palicam'. Siroveži so mladega moža tako pretepli, d «, je obležal na cesti nezavesten. V takem stanju so ga pozneje našli neki pasantje, ki ho obvestili policijo, nakar je bil Sedej prepeljan z reševalnim avtom v bolnico. Uvedena je preiskava. u_ Javna dražba zarubljenih predme*«/ bo 16. t. m. od 9. ure dopoldne dalje v skladišču na dvorišču poslopja Mestn' trg št. 2. Več na oklicih, ki so nabiti na mestni deski. u_ Velike dražbe. Zaradi neplačan h davkom in občinskih davščin je za dneve od 16. do 18. t. m. določenih 48 javnih dražb. Na dražbo pridejo najrazličnejši predmeti v skupni vrednosti okoli 190.000 Din. Med drugimi predmeti bo izdražbana železna blagajna, cenjena na 30.000 Din, kakor tudi 6000 Din cenjen klavir. Tudi v okolici imajo davčni izterjevalci velike težkoče. u_ Gozdna veselica e plesom (šagra) br» v nedeljo 10. t. m. v zelenem gaju blizu ,postajališča Devica Marija v Polju. Veselico priredi agilno železničarsko glasbeno društvo >Sloga*. u_ Izgubljeno je bflo v torek popoldne novo zJato nalivno pero s s»vetlomodrirn držalom. Nadalje je bila nedavno izgubljena težka cigaretna doea iz tula srebra. Ker sta oba izgubljena predmeta draga spomina, naj ju najditelja od dasta proti nagradi v redakciji »Jutra«. Iz Celja e— Lep nastop mladinskega pevskega zbora. V torek zvečer se je vršiia v dvorani Obrtnega doma prva javna produkcija mladinskega pevskega zfoora celiiskega in. okoliškega obrtiriškega naraščaja, ki obstoja šele nekač mesecev. Izbomo vodstvo znanega pevovodtie g. Segule je tudi prt tej produikctji prišlo do itzraza. Mešani zbor 50 vajencev in vajenk je povsem upravičili idealizem Obrtnega društva, ki ;.-e> omogočilo Estvairitav zfoora in redne vaje, ki so se vršile v Obrtnem domu dvakrat tedensko. Prodiukciijo je ob lep: udeležbi btvarffl predsednik g. KuScovec, ki je vzpodbujal mladino k nadaljnjemu uspešnemu prosvetnemu delu. Obenem se je zahvalil pevovodji za trud. nakar so mladj pevci dovršeno zapete Ipaivčevo pesem »Občutk« in Adamičevo »V gozdu«. Strokovni tar: g. Žabkar je naito prečital pismo zaradi bolezni zadržanega vodje obrtno-Tiadalie-vokie šele g. Joška Btejaka, ki je v izbranih, presronfh besedah zaželel produkciji uspeh im vzpodbudi mladino k nadaljnjem"-? delovanju. V istem smislu je naislovi! na mladi zbor krajši govor tudi g. Žabkar. Zbor je nato zapel še Vinka Vodopivca »Ves dan je pri olknu« in p. Hugolšaa Satt-nerja »Nazaj v pianimki raj«, ki iu je sprejelo poslušalstvo z .Kzrednkn zadovoljstvom e— Priljubljeni koncerti v mestnem parku, ki so se jih z velikim veseljem udeleževali poleg Celjanov letovišča rji, so že precej dolgo izostali. Slednjič se ie vendarle odločila celjska »Svoboda«, da spet poživi prelepe večere ob Savinji m bo priredila v soboto ob pol 21. s svojitn moškim zbotrom pod vodstvom pevovodje g. Cirila Preglja v mestnem parku koncert številnih umetnih in narodnih pesmi Pričakuje se številen obisk, ker je del dohodkov namenjen Olepševalnemu in tuoskoproimefcnemu društvu. e— Dve nesreči. Po stopmjicah je padel 261etni kamnolomec Ignac M a srn a k i>z Zla-teč in si zlomil desno nogo. S skednja pa je padlla 651etna delavčeva žena Ivani Stajjnkova iz Hotinje vasi m si zlomila hrt>tenico. Avtobusna nesreča na povratku iz zdravilišča Ptuj, 6. julija. Avtcpodjetrnik Pran Simon ič od Sv. Urbana pri Ptuju je v soboto naložil na svoj tovorni avto 28 oseb, po večini žensk iz raznih krajev Slovenskih goric, in jih odpeljal v Krapinske tonlice. Včeraj se je podal zopet po nje. Na povratku kake 4 km od Krapine pa se je okoli 31. pripetila katastrofa. Po nesrečnem naključju je tovorni avto za vozil v obcestni jarek, se prevrnil in pod seboj pokopal vsa potnike. Avto je vodil sam podjetnik gospod Fran Simonič. Najtežje je bila poškodovana Liza Kva-i rova iz Hvaletincev. Podjetnik sam, ki k sreči ni dobil nobene poškodbe, jo je pre-peljal v Krapino, kjer so ji zdravniki nudili prvo pomoč. Davi pa so bile v ptujsko bolnišnioo prepeljane nasiledinje pen škodovanke: Terezija Rajbova iz Sv. An* draža, Marija Ajhova iz Berbetincev, Marija Vojskova iz Litomercev, Rozalija Matjašičeva iz istega kraje in Ana La-vrenčdčeva z Berbetinskega vrha. Lažje poškodovani so sami odšli na svoje domove. Orožniki v Krap in i so takoj zaslišali av-topodjetnika Frana Simoniča, uvedena pa je tudi podrobne, preiskava. Jutri pride TARZAN sin džungle Kino Ideal Maribor pred 400 leti Letos slavi mesto Maribor znamenito obleto'co. Meseca septembra poteče namreč 4U0 let, odkar je kljubovala že drugič neznatna pa požrtvovalna in junaška četa Mariborčanov pod vodstvom mestnega sodnika Krištofa \Vildenrainerja armadam mogočnega turškega sultana Sulejmana 11. in tako rešila mesto strahovite katastrofe, ki mu je pretila. V spomin na te velike in slavne dni je pričela izhajati v pravkar izišli številki tedenske revije »Življenje in svet« zanimiva razprava izpod peresa dr. Vlad. Travner-ja, ki nudi bravcu tudi splošno sliko Maribora in njegovih prebivalcev pred štirimi stoletji. Razprava vsebuje tudi več slik iz starega Maribora ter naslovno sliko slikarja-grafika Ela Justina. Posamezne številke »Življenja in sveta« 2 Din po vseh trafikah. CrO§podarstTo Sokrivci mariborskih oficirjev pred sodiščem Proces proti civilnim osebam, ki so bile zapletene afero oficirjev mariborske posadke Beograd, 6. julija. Že včeraj 6mo kratko Poročali, da se je pričela pred državnim sodiščem za zaščito države obravnava prot: Slavku Neumannu, Šarloti Friedfeld, Adeli Prager in Mili Stefanovič, ki so bili v zvezi z znano oficirsko organizacijo v Mariboru. Slavko Neumann je po rodu iz Zagreba. prebival je v Mariboru, je naš državljan, židovske vere in je bil upravitelj spedicij-ske tvrdke Caro et Jelinek v Mariboru. Šar-lota Friedfeld je hči Viljema in Adele Prager iz^ Kapošvara, prebivala je v Mariboru, je naša državljanka, židovske vere, poročena in mati enega otroka, po poklicu hišnica, stara 22 let. A dela Prager je hči Josipa in Šarlote Griinfeld, stara 44 let, doma iz Legrada, prebivala je v Kapošvara, je madžarska državljanka, židovske vere, omožena in mati dveh otrok, po poklicu tudi hišnica, Mila Stefanovič je iz Užičke Požege, naša državljanka, po poklicu učiteljica, stara 26 let. Kaj pravi obtožnica Obtožnica pravi, da je Neumann letos 15. aprila izročil poročniku Milojkoviču svoj J isalni stroj, da je razmnožil proglas na vojsko ki narod v zvezi z nameravanim oboroženim uporom. Res je bilo na tem stroju razmnoženih več proglasov, izmed katerih je eden poziva! vojake, naj pod zaščito Rusije vržejo »tlačite!je«, končal se je pa z vzklikom »Živel komunizem!«. Drugi proglas je pozival prebivalstvo, naj se pod grožnjo smrtne kazni pokori odredbam upornikov. •- Šarloti Friedfeld, Adeli Prager in Mili Stefanovič obtožnica očita, da sta prvj dve v Mariboru v februarju, marcu in aprilu, zadnja pa v Vladr!mirovu zvedele, da je poročnik Milojkovič z njemu zvestimi oficirji organiziral komunistično celico, da pripravlja oborožen upor v mariborski garnizi-ji in da namerava s svojimi pomagači prisiliti vojaške edinice k pokorščini ter se polastiti oblasti, pa tega niso prijavile oblastem. Poročnik Milojkovič. podporočnik Ata-naskovič in podporočnik Miladinovič so ustanovili v začetku tekočega leta v Mariboru 'comunistično celico, ki jo je vodil Mi-'njkovič. Navdušen za komunistične ideje jih je Milojkovič oznanja! med 6vojimi tovariši oficirji zlasti med mlajšimi in skušal je tajno organizacijo razširiti tudi na nekatere častnike in podčastnike, da bi se določene noči z orožjem v rokah polastil oblasti in uvedel komunističen družabni red. Akcija poročnika Milojkoviča je zavzemala vedno konkretnejše oblike, tako da je bil v nji tu Ji v podrobnostih zasnovan oborožen upor. Sestavljen je bil proglas na vojsko in na civilno prebivalstvo. Od obeh se je ohranilo samo besedilo proglasa na vojsko. Začenja se s pozivom »Junaki«... in zahteva od vojakov, naj se otresejo »jarma tlačite-Ijev« pod močno zaščito matuške Rusije, zaključuje se pa z vzklikom »Naprej k re-šitvj... žive! komunizem«. Kot rečeno so omenjeni oficirji zasnovali tudii načrt oborožene vstaje. '/por bi bil moral izbruhniti v noči od na 17. aprila, pa je bil iz neznanih raz-preložen na dneve od 8. do 15. maja. sti so pa tajno organizacijo odkrile in glavne krivce aretirale. Neumann se zagovarja, da se je v začetku tekočega leta v neki družbi seznanil z Milojkovičem, ki mu je dejal, da se mati Jugoslavija ne bo dolgo držala, ker bo on s svojimi tovariši v nji in po vsem svetu kmalu napravil red. Drugi dan ga je Neumann vprašal, kaj to pomeni, in Milojkovič ga je informiral o zadevi pod pogojem, da ne bo nikomur ničesar izdal, sicer da ga ubije. Ruski taci da ne more nihče in nikjer uiti. Milojkovič mu je pravil, da pripravlja prevrat za veliko noč in da ne bo izbruhnil samo v Mariboru, temveč istočasno tudi v Zagrebu, Beogradu, > išu in Skoplju. Dejal mu je, naj se ne gane iz Maribora v interesu osebne varnosti. Krvoprelitja da ne bo, ker imajo že izkušnje iz Rusije, pač pa naj Neumann za ta čas povabi svojo mater iz Zagreba v Maribor, ker se ne ve, kako bo v Zagrebu. Milojkovič mu je pravil, da ljudstvo ni zadovoljno s sedanjimi razmerami v državi, ker gladuje in da lahko samo vojska napravi preokret v prid naroda. Neumann je res povabil svojo mater v Maribor. V preiskavi se je Neumann zagovarjal, da je bil o vsem tem sicer dobro informiran, da pa ni jemal stvari resno. Obtoženka šarlota Friedfeld je na zaslišanju pred sodiščem v glavnem potrdili svoje izp-ovedbe pred policijo o Milojkoviču in njegovi akciji, istega dne popol-cne je pa prišla k preiskovalnemu sodniku in je vse preklicala. Dejala je, da ji Milojkovič nikoli ni govoril o revolucionarnih organizacijah, niti o snovanju komunističnega prevrata. Pač ji je pa pravil, da je revolucijonar in da ima svoje ideje. Toda Milojkoviča so z njo konfrontirali in izjavil je, da jo je točno poučil o svojih idejah, ni ji pa povedal nič konkretnega. Obtoženka Adela Prager je izjavila, da je bila večkrat pri svoji hčerki v Mariboru, kjer se je seznanila z Milojkovičem, ki je pri njeni hčerki stanoval. Opazila je, da ga hčerka rada vidi. Nekoč ji je Neumann pravil o Milojkoviču, da je fanatik in komunist, da ima svoje fiksne ideje, da rad obravnava vprašanje ureditve države glede na gospodarski položaj siromašnega prebivalstva, ki gladuje, dočim bogataši razmetavajo denar. Obtoženka je vprašala Milojkoviča, kako je s to stvarjo in -potrdil je vse, kar ji je pravil Neumann. Obtoženka Mila Stefanovič je navezala 1. 1928 z Milojkovičem ljubavno razmerje, ki se je vleklo vse do njegove premestitve v Maribor leta 1930. Milojkovič ji je zatrjeval, da se poroči z njo čim uredi svoje denarne zadeve, in obteženka je glasom obtožnice vedela za njegove nakane, da hoče svoj gmotni položaj urediti z denarjem, ki ga dobi za protidržavno akcijo, pa tega ni prijavila oblastem. Na policiji je tajila, da bi bila poučena o Milojkovičevi akciji, češ, da je bil njen edini namen prisiliti Milojkoviča, da bi se poročil z njo. Našla se je pa korespondenca med njo in Milojkovičem, ki priča nasprotno. Zasliševanje Neumanna čitanju obtožnice je sledilo zasliševanje obtoženca Neumanna. Na predsednikovo vprašanje, če je kriv, je obtoženec odgovoril, da se ne čuti krivega. Priznal je, da je izročil pisalni stroj Milojkoviču, ki ga je spremljal Atanaskovič. Predsednik sodišča je pripomnil, da obtoženec zdaj morda ne verjame, da je bila ta akcija resna, vprašanje je pa, kako ie mi6lil v začetku. Neumann je odgovoril, da je tudi_ v začetku tako mislil. O pok. Milojkoviču pravi obtoženec, da brez določene doze alkohola ni mogel spati. Zasliševanje obtoženk Za Neumannom je prišla na vrsto obtoženka Šarlota Friedfeld. Na vprašanje, ali se čuti kri vo, je odgovorila, da ni kriva. Z Milojkoviičem se je seznanila v aprilu. Stanoval je pri nji. Na vprašanje, kakšni so bili odnošajj med njima, je obtoženka v zadregi povesila oči. Predsednikovemu vprašanju, ali so bili odnošaji intimni, je pritrdila. Priznala je, da je imela z Milojkovičem ljubavno razmerje, odkar je bdi njen mol bankrotiral. O revoluciji ji Milojkovič nii govoril. Sledilo je zasliševanje Adele Prager, ki tudi zatrjuje, da ni kriva. Hčerka ji je v Mariboru priznala, da se imata z Milojkovičem rada. Tudi obtožena učiteljica Mila Stefanovič se ne čuti krivo. Pravi, da je bila oficijelna Milojkovičeva zaročenka, ker 6ta se zaročila pred komandantom polka v Ge-rovu. Milojkovič ji je dal pismeno izjavo, da jo bo poročil. To ie bila idealna ljubezen. Ko je bi! prrmeščen v Maribor', ji je pisal, da gre na Dunaj, da se informira o političnem položaju, pa tud; zaradi bo'ezni Ba je je hotel odložiti vojaško suknjo in se posvetiti politiki. (Nadaljevanje glej na 2. strani!) Stanje Narodne banke Po najnovejšem izkazu Narodne banke od 30. pr. m-, se je podlaga v zlatu in devizah v zadnji četrtini junija zmanjšala za 7.3 na 1979.6 milijona Din. Razveseljivo je. da je menični portfeli nazadoval za 18.2 na 1936.1. lombardna posojila pa so enako padla za 7 na 356 milijonov Din. tako da znaša skupno zmanjšanje jjosojil preko 25 milijonov. Obtok bankovcev se je sicer povečal za 104.4 na 4933.-t milijona Din, vendar so se obveznosti na pokaz istočasno hudo skrčile, m sicer kar za 130 na 54"l8 milijona Din Skuji-na vsota obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz. za katero je potrebno kritje, se je torej zmanjšala, kar je imelo za posledico, da se je kritveno razmerje za malenkost zbolj-šalo. Kritje obtoka in obveznosti na pokaz v zlatu in devizah znaša 36.14 0/9 (po zadnjem izkazu 36.11 %), v samem zlatu pa 32.18% (32.05°'o). Stanje na dan 30. junija je bilo naslednje (v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti stanju od 22. junija); aktiva: podlaga 1979.6 (— 7.3). od tega v zlatu 1762-6 (— 0.2), v valutah 3.5 (+ 0.5), v devizah 213.5 (— 6.6); posojila na menice 19:36.1 (— 18.2); lombard 356.0 (_ 7.0); pasiva obtok bankovcev 4933-4 ( + 104.4); obveze na pokaz 542 S (— 130.0), od tega nasproti državi 11.4 (— 20.4). po žirovnih računih 453 (_ 79.7). računih 78.4 (— 29.9). obveznosti z rokom 1350.6 (— 8.5). Naši državni dolgovi Zunanji dolgovi znašajo 32 milijard 763 milijonov, notranji pa 6 milijard Din. linaneno ministrstvo ie objavilo stanje konsolid-iranih dolgov kraljevine Jugoslavije v inozemstvu. V splošnem pregledu so izraženi dolgovi v valuti zadolženja k a kor tudi v dinarjih. Naš celokupni inozemski dolg znaša 32 milijard 763 milijonov, iznos anuitet plačljivih v letu 1932/33 znaša 1.2*7 milijonov Din. Notranji dolg naše države v celoti 6.020 milijonov, vsota anuitet doma pa iznaša za leto 1932/33 306 milijonov Din. Od 28 različnih inozemskih obveznosti naše države je največji voini dolg Angliji v iznosu 6.667 milijonov Din. Za njim pridejo: vojni dolg Zedinicnim državam Amerike 3.463 milijonov, nasledstveni dolg od bivše Avstro-Ogrske 3.002 milijona, državno inozemsko posojilo v zlatu iz leta 1922. (Blairovo 8 in 7 odst.) 2.507 milijonov, dalje mednarodno stabilizacijsko posojilo 2.248 milijonov, dolg ju;ne železni ce 2.228 milijonov, vojni dolg Franciji 2.227 milijonov in reguliranje presežkov po Da-wesovem načrtu 2.098 milijonov Din. Od povojnih državnih posojil je večje Še 61/± odst. od leta 1928. v iznosu 1.236 milijonov dinarjev, med predvojnimi obvezami pa je največje 4 odst. konvtntlrano posojilo cd leta 1896. v iznosu nekaj preko dveh milijard Din. Kakor vidrno je večina naših inozemskih državnih obveznoshi posledica svetovne vojne. Vsi povojni dolgovi znašajo komaj 6 milijard. Skupna vsota predvojnih naš;h obveznosti pa ni velika, saj znaša samo 5 milijard dinarjev. Med notranjimi državnimi obveznostmi je največja v obveznicah vojne škode, ki znaša 4.515 milijonov in 7 odst. investicijsko posojilo iz leta 1921. v iznosu 489 milijonov Din, dalje begluške obveznice 346 milijonov, potem 4 odst. agrarne obveznice v iznosu 120 milijonov Din, v to celokupno vsoto 6.020 milijonov Din so vračunane tudi begluške obveznice tretje Gospodarske vesti = Zamenjavo začasnib obveznic (certifikatov) 7 odst. mednarodnega stabilizacijskega posojila kraljevine Jugoslavije za definitivne obveznice izvršuje za lastnike obveznic na področju dravske banovine glavna podružnica Državne hipoteka-me ba nke v Ljubljani. Zamenjavo začasnih ob veznic jugoslovenske transe izvrši banka takoj ob predložitvi, začasne obveznice, ki niso bile izdane v Jugoslaviji, pa sprejme banka od lastnikov in jih pošlje finančnemu agentu v Parizu v 6vrho zamenjave. = Dobave. Prometno-komercijelni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. julija t. 1. ponudbe za dobavo gumijastih štampiljk in žigov. (O^.as je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri oddelku samem.) — 12. julija t. 1. 6e bo vršila pri intendantuTi komande savske divizijske oblasti v Zagrebu licitacija za dobavo 10.800 kg svinjske masti in 1700 kg olja (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri predmetni komandi.) Borze 6. julija. Na ljubljanski borzi ni na deviznem tržišču zabeležiti nikakih sprememb. Prav na 1 -hko sta se okrepili samo«devizi Berlin in Newyork. dočim so ostali tečaji ostali nespremenjeni. Na zagrebškem efektnem tržišču «>o se vse državne vrednote okrepile. Tako Vojna škoda od 179 — 182 na 1&5 — 188 z zaključki po 185. 7% Blai rovo posojilo se je dvignilo cd 35.25 na 37.25 in bilo zaključeno po 38.25. V 8° n Blairovem posojilu je bil promet po 41. Tudi v investicijskem posojilu ie prišlo do zaključkov po 48.50 in v begluških obveznicah po 32 — 33. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2271.80 _ 2283.1 G. Berlin 1330.12—1340.92. Bruselj 782.40 do "86.34. Curih 1097 35—1102.85. London 199 63-20123. Newyork 5606 00-5634.2« Pariz 221.00-222.12, Praga 166.45—167.31 Trst 286.91—289 31 Zagreb. Amsterdam 2271.80 — 228316, Berlin 1330.12 — 1340.92. Bruselj 782.40 do 786.34. Tondon 199.63 _ 201.23. Milan 286.91 do 289.31. Newvork kabel 5638 — 5656.26 Ne\vJ'ork ček 5606 — 5634.26. Pariz 221 do 222.12. Praga 166-45 — 167.31, Curih 1097.35 do 1102.S5. Curih. Pariz 20.14. London 18.26. Newvork ?1?.?5, Bruseli 71.3*>5. Milan 26.18. Madrid 41.70. Amsterdam 207. Berlin 121.50 Stockholm 9°>-fi0. 0*lo 89 90. Kobenhavn 99.20. Sofija 3.7-?. Praga 15.18. Varšava 57.45. Bukarešta 3.05. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 185 __ 188, za julij 182 — 186, za avgust 180 — 186, za december 183 — 1R5. 7°/o investicijsko 4S„sO, 4" n agrarne 22.50 — 24, 6°/o berrluške 32 — 33. 7% Blair 37.25 do 38.25, 8° o Blair 40.75 — 41.50, 7" o Drž. hip. banka 39.50 —. 41; bančne vrednote: Narodna banka 3800 — 4000. Priv. agrarna banka 198 — 205. Beograd. Voina škoda 186 zaklj., 4°'o agrarne 22.50 den., fin/n begluške 32 zaklj., 7°/o Blair 37 zaklj., 7°/o Drž. hipotek, banka "Belo ko sneg je -perilo!"- kadar je oprano z Gazelo ! TERPENTIN0V0 - MILO GAZELA1 pere lepo belo 39 den.. Narodna banka 3850 den., Priv. agrarna banka 201 zaklj. Dunaj. Eskomptegesell. 100, Staatseisen-bahngesell- 16.15, Trboveljska 18.80. Alpina-Montan. 8.35. P?e- Blagovna tržišča ŽITO. + Chicago, 6. julija. Začetni tečaji: niča: za julij 47.25, za september 49.575, za december 53.125: koruza za julij 27.75, za september 30.75. za december 31.75; oves: za september 19-75. za december 22. + TVinnipeg. 6. julija. Začetni tečaii: Pšenica: za julij 53.75. za oktober 56.125, za december 57.75. + Ljubljanska borza (6. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena, za les še vedno slaba- Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slovenska postaja, po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh): slavonska. 78 kg po 170 do 172.50, okolica Sombor. 79 kg po 172.50 do 175; potiska. 80 kg r>o 175 _ 177.50; moka: baška >0- franko Ljubljana, plačljivo v 30 dneh po 305 — 310; banaška »0\ franko Ljubljana, plačljivo v 30 dneh r>o 310 do 315: koruza (slovenska postaja, plačljivo v 30 dneh): baška po mlevski voznini po 145 do 147.50, pri navadni voznini po 150 do 152.50. + NoTOsadska blagovna borza (6. t. m.) Tendenca prijazna. Promet 34 vagonov. — Pšenica: baška. okolica Novi Sad. 79 kg. okolica Sombor. 78 kg. srednjebaška in gornjebaška. 79 kg 111 — 113; baška potiska in ladja Tisa, 79 kg 114 — 116: baška ladja Begei. 79 kg 111 — 113; gornjebanaška. 79 kg 109—111; banaška par- Vršac. 78 kg 109 do 111. Oves: baški, srem., slavon. 140 do 142.50- Koruza: baška 103 — 106; okol. Sombor 104 — 106; banatska 101 — 103; srem-ska — 103 — 105; okolica Šid 106 — 108. Moka: baška j-Og« in >0gg« 190 — 200- >2< 1&5 — 190: >5c 175 — 180; >6* 170 —*17o; >7« 140 _ 145; *8< 82.50 _ 97.50. Otrobi: baški, sremski 87.50 — 90. Stanovanja, najemnine in sodišče Deložacije in spori v prvem polletju — Poglavje o najemninah Učite &e ptaviCno Kopati na tcCncu Nivea-kremo an oljem To se pravi: nikdar se kopati na solncu z mokrim telesom in se prej vedno vdrgniti. Tako zmanjšate nevarnost boleče solnčari-ce in zadobite lepo zarjavelo polt -— tudi pri oblačnem nebu. Nivea-kreme ali olja ni mogoče nadomestiti. Ni na vsem svetu nobenega sredstva za negovanje kože, ki vsebuje Eucerit, v katerem ravno tiči edinstveni učinek. Nivea krema: Din 5.— do 22.—. Nivea olje: Din 25.— do 35.—. Jufosl. P. Beiersdorf & Co. d. s. o. j., Maribor Rekord civilnih razprav Ljubljana, 6. julija. Mala razpravna soba št. 50 na okrajnem sodišču. Moreča soparica. Stranke se gne-•to kakor slaniki v sodih. Danes je bil pred civilnim sodnikom takozvani I. narok za razne vložene tožbe, ki se nanašajo na zneske do 6250 Din. Razprave so se pričele točno ob 8.30 pred sodnikom g. Baričevičem. Navzoči: odvetniki, odvetniške uradnice za zadržane šefe, tožniki in toženci. Dva odvetnika pa sta dežu-rirala, kajti odvetniške uradnice niso po sedanjem odvetniškem zakonu upravičene podpisovati zapisnikov, kar je bila stara praksa pred vojno, ko so imeli v to pooblaščeni odvetniški uradniki pravico zastopati svoje šefe pri civilnih pravdah pred okrajnimi sodišči. Razpisanih je bilo 140 narokov za razne tožbe. Razprave so se vrstile s kinematografsko naglico in je sodnik vse zadeve končal v teku ene ure, tako da je bil že ob 9.30 popoln mir v sobi. Sodnik je klical posamezne stranke. Ce se toženec ni oglasil, je pač sledil kontumac. Teh je bilo največ.- Prišli pa so tudi toženci, ki so odločeni gnati pravde do zadnjega. Sodnik pokliče nekega toženca in ga nagovori: »Ali se boste pravdali?« Odgovor kratek: »Lahko!« ... »Pravda je draga« »•Naj bo!« In odrejena je bila druga razprava za jesen. Pred sodnika je stopila tudi postarna ženica kot toženka. Na sodnikovo vprašanje je odvrnila: »Kar bom imela, bom plačala. Stroškov pa ne!«... Sodnik: »Vas bomo kontumacirali. Domov pojte, je najboljše, ker boste najceneje skozi prišli.« Prišel je tudi mlad možak in samozavestno dejal: »Nisem dolžan. LTgovarjam, da bi bilo to sodišče pristojno.« Seveda se bo spustil v pravdo. Sodnik nekemu tožencu: »Ali ste dolžni 120 Din?«.. »Ne!« Torej 28. septembra ob 10. dopoldne prav v tej sobi. Zapomnite si in zapišite!. Ne dobite vabila.« In toženec je odšel. Slič-ni prizori so se vrstili drug za drugim. emisije za 150 milijonov in obveznice za finančno likvidacijo agrarnih odnosov v Dalmaciji v iznosu 400 milijonov Din. Vprašanje trgovine s pšenico V torek opoldne je sprejel minister za trgovino in industrijo g. Ivan Mohorič predstavnike Trgovsko-spedieijskega izvozni-škega udruženja v Beogradu, ki jih je vodil predsednik društva g. Dušan Popovlč. Predstavniki udruženja so izročili g. ministru in ustmeno podprli sledeče predloge : 1. Da naj bo trgovina s pšenico popolnoma svobodna ter tako v notranjem prometu kakor tudi pri Izvozu brez vsakih omejitev in dovoljenj. 2. Da naj izkoristi ves dobiček od preferenc sama država in naj z njim razpolaga po svoji uvidevnosti in 3. Da se delokrog udejstvovanja Privilegirane družbe za izvoz d. d. v Beogradu zoži na predpise čl. 9. njenih pravil in da naj z lastnimi sredstvi ali s tistimi, katere ji bodo eventualno na razpolago, podpre izvoz samo kot komisijonar. Eden glavnih razlogov, ki so vzpodbudili gornje udruženje do naglega ki kategoričnega priporočanja popolne svobode pri trgovini s pšenico je ta, ker je popolnoma nepravično, da se zaščiti le ena vrsta kmetskih pridelkov, dočim druge prav tako trpe zaradi depresije in padca cen, a presegajo v izvozni vrednosti daleko vrednost izvožene pšenice.« Minister trgovine in industrije je prav ljubeznivo sprejel predstavnike udruženja in pazljivo poslušal njihove predloge ui pojasnila. Obljubil je, da bo posvetil njih»v!m predlogom vso pažmjo in se potrudil, da se to tako važno ln delikatno vprašanja r«*ši pravočasno, kakor to zahtevajo interesi države ln narodnega gospodarstva. Ljubljana, 6. julija. Od januarja do junija se je letos na stanovanjskem oddelku ljubljanskega sodišča nabral lep kup aktov, ki obravnavajo pravne spore med hišnimi posestniki in naiem-niki v stanovanjskih stvareh. V celem je sodišče v prvi polovici leta obravnavalo 575 sodnih odpovedi in je odredilo 77 de-ložacij; največ deložacij izkazujeta meseca april in maj. Te razmeroma visoke številke nazorno pričajo o tem, da stanovanjske krize pri nas še nikakor ni konec. Najtežji razlog za te razmere je pač draginja stanovanj in pa šibka kupna moč našega malega konsumenta. Državni uradnik n. pr., ki prejema 1700 Din mesečne plače in ki ima 6rednje veliko družino in šola svoje otroke, bo pač težko plačal 700 dinarjev za stanovanje na mesec — in za 700 Din se v Ljubljani pri zasebnem hišnem posestniku komaj dobi dostojno, primerno stanovanje, kakršno potrebuje kulturen človek z družino. V zadnjih letih 6e v Ljubljani zelo mnogo zida; dandanes pač rad vsak človek, ki ima denar, nalaga svoj kapital v realnem blagu in nepremičninah. Tudi društvo hišnih posestnikov je reguliralo cene stanovanj — toda težko bi se reklo, da so cene padle. Stanovanje je v mesečnem proraču- nu vsakega javnega in zasebnega nameščenca, pa tudi vsakega manjšega obrtnika najtežja postavka. Na stanovanjskem uradu mestnega magistrata se vsak dan oglaša 20 do 30 strank, ki pridejo prosit za pomoč v stanovanjski stiski. Mestna občina je posestnica 178 hiš, in kakor je znano, stanuje vsak enajsti Ljubljančan pod streho mestne hiše. Stanovanja v mestnih hi-šaih so razmeroma cenejša kakor zasebna. Dvosobna stanovanja v mestnih hišah stanejo po 500 do 600 Din; preko 700 Din so že prav lepa stanovanja s kopalnico, kletjo. podstrešjem, plinskim štedilnikom. Ši-rokopotezni akciji mestne občine za gradnjo stanovanj po primernih cenah pa doslej še vendar ni uspelo, da bi z zadosti močno konkurenco avtomatično dosegla znižanje najemnin po privatnih hišah. Izmed ostalih javnih institucij si je lani in letos utrgal precej lepih zaslug za reševanje stanovanjske stiske fond za gradbo železničarskih stanovanj, ki je ob Dunajski cesti poleg stadiona v enem letu sezidal pet velikih, lepih, modernih stanovanjskih hiš, izmed katerih so tri že poseljene, dve pa sta pravkar pripravljeni za sprejem stanovalcev. Fond, ki razpolaga s precejšnjim kapitalom, z gradbami marljivo nadaljuje. Lepite na pisma znamke protituberkulozne lige ! Na velikem slavju mokronoških gasilcev Mokronog, 6. julija. Izredno lepo slavje je imel starodavni lepi trg Mokronog v nedeljo. Gasilno društvo je proslavilo 501etnico obstoja z blagoslovitvijo novega prapora, ki je umetnina prve vrste. V soboto je priredilo domače društvo svoji priljubljeni kumici gospe Betki Šircljevi sijajno serenado; nastopili so domači pevci z odlično zapetimi pesmimi in domači pirotehniki z bajno iluminacijo. V nedeljo prav zarana je gasilska fanfara pod vodstvom Žana Lindiča zaigrala utrujenim Mokronožanom veselo budnico in jih predramila iz sladkega spanja. Kmalu nato so zadoneli zvoki izvrstne kostanjeviške godbe, ki jo vodi z največjo ljubeznijo g, Rabuse. Na trgu je priredila godba promenadni koncert, ki so ga poslušale množice ljudstva iz trga in široke okolice. Gasilci so odkorakali na pokopališče, da so proslavili tam spomin pokojnih sobojevnikov. Nato se je formirala povorka gasilskih čet k blagoslovitvi prapora pred gasilskim domom. Zastopana je bila Ju-roslovenska gasilska zveza iz Ljubljane po svojem popularnem starosti Josipu Turku, gasilna društva iz Št. Ruperta, Mirne. Trebnjega, Muljave, Sevnice, Štatenl % ga. Novega mesta, Krškega. Boštanja, Št. Jan-ža, Kostanjevice, št. Jerneja in Šikocjana. Lahko da so bili zastopniki še drugih društev vmes, kar se pri veliki udeležbi pač ne da tako lahko ugotoviti. Impozantna povorka z gasilci, elegantno kumico in častnimi gosti se je potem formirala oko- I li odra pred cerkvijo. Domači župnik gospod Bukowitz je blagoslovil prapor z lepim nagovorom in po maši je pripela ku-mica ga. Šircljeva dragoceni trak na novi prapor. Sledili so govori domačega načelnika, staroste g. Turka in drugih. Navzoč je bil tudi zastopnik bana g. sreski načelnik dr. Tina Čuš" "z Krškega. Popoldne je bila prava ljudska veselica na Majcno-vem vrtu. Goste, ki so odhajali, je spremil na pot neumorni društveni tajnik gospod Mažgon. .Vsa slavnost je potekla lepo in mirno, da je pustila najlepše spomine in da so dobili vsi oni, ki so jo organizirali, svoje zadoščenje. 6000 neutešljivih vdov v Genovi Policija v Genovi je aretirala neko starko, ki jo je imela na sumu, da se bavi z nedovoljeno loterijsko igro. Pri hišni preiskavi so našli 6000 posameznih nov-či^ev, kar je še bolj potrdilo sum. Toda starka je izjavila, da potekajo ti novčiči lz zbirke med »neutešljivimi vdovami« v Genovi, ki hočejo za ta denar kupiti posebno veliko in lepo svečo neki Madonl, ki baje pomaga v takšnih stiskah. Policija tega seveda nI hotela verjeti, pa se Je oglasilo potem toliko prič v korist stare ženice, da so jo morali končno izpustiti. Pristopajte k Vodnikovi dražbi Iz življenja in sveta Prenos Briandovih zemeljskih ostankov V nedeljo so prenesli iz Pariza zemeljske ostanke »apostola miru« v normadijsko vasico Cocherel, kjer je najrajši živel v svojih zadnjih letih. Slika kaže zgoraj prizor, ko je dospela krsta na cocherelsko pokopališče, spodaj na levi dva člana Brian-dove družine, v sredi Herriot in Kellogg na pokopališču, na desni govori ministrski predsednik svoj svečani govor V Prago je prišel, da prisostvuje prireditvam vsesokoLskega zleta, eden najpomembnejših borcev španske revolucije, prof. G. Maranon. Obiskali so ga zastopniki tiska in tem je dal značilno izjavo, ki kaže, kakšen globok vtis je napravil nanj nasti p sokolskih armad. Iz te izjave posnemamo najvažnejše pasuse. »Sokolski zbor me je naravnost očaral«, je dejal prof. Maranon. »Pričakoval sem r.ekaj velikega, a vse moje pričakovanje je bilo preseženo. Kakšna disciplina, kakšna izenačenost, kakšno tek vadno znanje v teh množicah! Vračam se v F-panijo s trdnim prepričanjem, da potrebujemo sami nekaj podobnega kakor so-kolstvo. Stremljenje, da se osnuje velika španska telovadna organizacija, je pač v teku. španska vlada je poslala v Prago mladega zdravnika, da bi tu proučil so-kolsko gibanje z medicinsko-kigijenskega stališča.. Po svojem povratku bom storil ■vse. da bi pospešil izgradnjo naše telovadne organizacije v sok lskem smislu. Baš mi Španci potrebujemo takšne de- In Španija mokratske množestvene organizacije. Španec je po naravi individualist in se ne podreja rad kolektivni volji. In vendar je to potrebno demokraciji in republiki. V tem pogledu nam je Sokol lahko ogromen vzgojni činitelj. Roko v roki s političnim dvigam dežele pod republikansko vlado gre duševni dvig. Uspehi so že tu. Tisoče novih šol smo že otvorili... in računati je s tem, da postane španska kmalu eden najvažnejših kulturnih činiteljev današnje Evrope. Za to pa je potrebno, da iztrebimo neke ostanke iz fevdalnih časov, h katerim prištevamo bikoborbo. Bikoborca je v bistvu strahopetnost. kajti proti biku stoji deset gosipodov, ki mislijo samo na to, kako bi ga usmrtili s čim manjšo nevarnostjo. Poleg tega pa vplivajo te prireditve neug. dno na ljudsko duševnost; ljudje se navadijo gledati, kako teče nedolžna kri. Mlada Španija hoče, naj biko-borbe izgineio, da napravijo prostor so-kolskim slavjem!« Žrtvi jstike Rusko emigracijo je razburil dvojni samomor v Kišinjevu na Romunskem. Nikolaj Sapježko, sin znanega kirurga v Odesi, ie obolel na jetiki kot slušatelj beograjske univerze in se d. Igo brezuspešno zdravil v Sloveniji. V nekem sanatoriju je spoznal in poročil h-*er generala Moravi-ča iz ug-ledne beogra.jske družine. Sapježko je bil letos 36 let star, njegova žena je imela 38 let. Jetika je vedno bolj mučila zakonca. Sklenila sta, da bosta izvršba samomor, čim se bo odločila usoda siabejšega mcža. V Kišinjevu. kjer je imel Sapježko lastno hišo. se je njegovo stanje stalno slabšalo. Naposled ni smel zapustiti postelje. Ponoči 29. junija je izgubil veliko krvi. Ko je stopila gospa v spalnico, jo je usmrti! s strelom iz revolverja. Potem je poklical iz pritličja usmilienko in se je v nieni navzočnosti ustrelil. Krogla je šla skozi srce in prvzročila takojšnjo smrt. Samomorilca sta zapustila pismo, kier poročata o slojem načrtu. Na mizici Olge Sapježko so našli tudi steklenico s strupom. Lepite na pbma znamke protitisberknlozne lige! 200 udarcev za skok čez plot Zgodbe o nezvestih zakonskih drugih so sicer vsakdanje, toda naslednja je prav svojevrstna in izvira razen tega menda celo iz naše domovine. Kmetu je prišlo na uho. da ga žena vara. Sodišče dvanajstih najstarejših mož v vasi jo je kar wdilo: Žena se obsodi na 200 udarcev s palico, rušilec zakona pa mora biti priča, ko jih bo držala. Ženska se je sicer obupno branila, toda končno so ukrotili, privezali k drevesu in pričeli udrihati. 100 udarcev ji je naštel opeharjeni mož; za njim ji je odštel četrtino — 50 komadov — rodni oče. nato pa tast odstanek. Vaški prebivalci, ki jim niti na um ni prišlo, da bi ubogo ženo branili, so spremljali izvršitev sodbe z velikim veseljem in glasnim ploskanjem- Ženska — voditeljica arktične postaje Moskovska vlada je imene vala za na-čelnico arktične postaje »Severna dežela« znano biologinjo gosno Rjabčevo. Gospa Rjabčeva je že 1. 1930. prezimila z neko študijsko odpravo v Nansencvi deželi. Nacistična demonstracija v Monakovem Ker je nova nemška vlada ukinila prepoved'glede nošenja uniform na Bavarskem, — kakor znano, je bila Bavarska prva nemška dežela, ki je prepovedala vse uniforme — po priredili nacisti demonstrativen obhod v Monakovem pred A. Hitlerjem (levo) Stoletnica londonske univerze Zgodovinske univerze z OxJ rdbm na čelu so tako dolgo obvladale vse akademsko življenje na Angleškem, da ni imel London še pred sto leti nobene visoke šole. šele razmah glavnega mesta po Napoleonovih vojnah je ustvaril v zvezi a stalno demokratizacijo življenja potrebne predpogoje. 1831. je bil ustanovljen najstarejši del sedanje londonske univerze, t. zv. King College, ki je letos proslavil stoletnico. Prvotno je štela univerza samo tri fakultete: splošno izobražavalno oz. literarno juridično in medicinsko. Podajamo zgodovino njenega poznejšega razaoja po podatkih, ki jih omenja rektorjev slavnostni govor. Sedem let pozneje se je otvorila inženjerska fakulteta, ki je pričela skrbeti za železniško, takrat Se malo raziskano in pečetniško tehniko. 1877. je odprla univerza vrata prvim slušateljicam. A dijakinje so morale biti ločene od dijakov, ker je tako zahtevala takratna spodobnost. šele 1922. so prišle v King College med moške tovariše. 1900 je doživela londonska univerza temeljito reformo in postala slična visokim šolam na celini, šteje zdaj poleg visoke inženjerske šole bogoslovno, juridično, medicinsko in filozofsko fakulteto. Uradni naslov se glasi »Kraljeva londonska univerza«, številni dobrotniki so v teku let poklonili univerzi veliko knjižnico, la-boratorite in muzeie. Pravkar je izšla nova številka ilustrovane tedenske revije »ŽIVLJENJE IN SVET" s pestro vsebino in številnimi slikami. Posamezne številke 2 Din po vseh trafikah Nov svetovni rekord s padalom Francoz Machenaod, ki je skoči s padalom iz višine 8000 m in tako postavil nov svetovni rekord. Mache-naud je »pristal« v 25 minutah gladko na zemlji Nevidni diktator Kakor poročajo iz Moskve, se širijo tam vesti, da je Stalin težko obolel, že več nego dva tedna ga ni na spregled, čeprav so Stalin napovedovali njegovo prisotnost pri različnih zborovanjih, zlasti pri zborovanju komunistične mladinske organizacije. Diktator je baje v sanatoriju v Gorkih pri Moskvi, kjer je umrl Ljenin Vsak dan ena >Moj mož vstane vsako jutro ob sedmih, ko se prične jutranja telovadba v radiu.« »Ali pridno telovadi?« »On ne, ampak dekle, ki stanuje nasproti!« (»Tidens Tegn«) prizori na vsesokolskem zletu v Pragi Pri javni telovadbi članov je nastopilo 17.000 češkoslovaških Sokok Enako število češkoslovaških Sokolic je nastopilo pri prostih vajah članic Kulturni pregled Dvajsetletnica smrti dr. Karla štreklja Pred dvajsetimi leti, dne 7. julija 1912 je. umrl v Gradcu profesor slovanskega jezikoslovja na ondotnem vseučilišču, ugledni slovenski znanstvenik dr. Karel Štrekeij Pobrala ga je vodenica v starosti 53 let, sredi dela in načrtov, s katerimi je hotel koristiti slavistični vedi in posebej še Slovencem. Ž njim je umrl eden največjih slovanskih jezikoslovcev tedanje dobe. Ob dvajsetletnici njegove smrti naj posvetimo zaslužnemu možu nekoliko skromnih vrstic. Karel Štrekeij je bil po rodu s Krasa (roj. 1859), študiral je gimnazijo v Gorici, slavistiko pa pri Kreku v Gradcu in pri Miklošiču na Dunaju. L. 1886. se je habili-tiral za slovansko jezikoslovje na dunajskem vseučilišču, vendar je vzlic velikim sposobnostim in obsežnemu znanju postal šele leta 1897. izredni profesor slovanske filologlje s posebnim ozirom na slovenski jezik. Medtem je sedem let urejal slovensko izdanje državnega zakonika. Stolico za slovansko jezikoslovje in slovenščino je prevzel na gra-škem vseučilišču, kjer je marljivo deloval — od 1- 1908. kot redni profesor — vse do prezgodnje smrti. Dr. Karel Štrekeij je objavljal svoje znanstvene razprave v raznih strokovnih revijah, zlasti v »Archiv fijr slavisehe Philolo-gie<, v izvestjih dunajske akademije, v ^Časopisu za zgodovino in narodopisje"', v >Letopi-su Matice Slovenske« in v domačih literarnih listih. Raziskaval je kraške in štajerske dialekte, krajevna imena itd. S temi temeljitimi razpravami si je pridobil v slavističnih krosih znano in uvaževano ime. Zanimali pa so ga tudi splošni problemi slovenskega jezika; še malo pred smrtjo je izdal spis o Levčevem pravopisu in njegovih kritikah. Štrekljeva predavanja o zgodovini slovenskega jezika, ki so nedovršena ostala v rokopisu, je šele po vojni izdalo mariborsko Zgodovinsko društvo iz ostaline, ki jo je bil prevzel njegov zet, prof. dr. Pavel Strmšek v Mariboru. Največje delo. ki ga je dr. Karel Štrekeij zapustil svojemu narodu, je njegova mogočna zbirka »Slovenske narodne pesmic. Ta zbirka je tako urejena, da morda še vedno nima primere v ostalih slovanskih literaturah. Ž njo je dr. Strekeli opravil veliko in nad vse zaslužno delo in si postavil v naši kulturi najtrajnejši spomenik. Dr. Štrekeij se je ob pravem času lotil tega dela, zakaj narodno blago nam čedalje bolj ginp-va; le čuditi se moramo, da so skušali nc- I kateri ljudje ovirati izdajanje te, danes vprav dragocene zbirke, ki vsebuje toliko še vedno neobdelanega gradiva. Smrt je preprečila, da bi bil dr. Štrekeli sam dovršil to zbirko in tako jo je zaključil njegov učenec dr. J. A. Glonar. Univ. prof. dr. Karel ŠtrekeTj se ni udej-stvoval v našem javnem življenju- Živel je zase in za svojo znanost, ki se ji je popolnoma posvetil in v kateri ie bil cel mož. Počiva na tujih tleh. toda njegovo delo še živi med vrednotami naše znanstvene kulture. Beograjsko gledališče v sezoni 1931 3Z Beograd, julija. Konec gledališke sezone je mnogo srečnejši od začetka. Lani se je sezona začela t mani pomembrimi deli in je minilo pre-eei tednov, preden je prišla na pravi tir. Kakor vsa gledališča na svetu, je tudi beo- grajsko v stalni »krizi«. Ta »kriza« ima splošne časovne poteze: nezanimanje za višje duhovne vrednote in duševna plitvost pri širokem občinstvu, kolebajoča repertoarska politika pri gledališki upravi. Zdi se, da se je v teku zaključene sezone, ki je nanjo ne-povoljno vplavala še splošna gospodarska kriza, pričelo obračati na boljše, vsaj kar se tiče repertoarake pol-tike. Dobili smo vrsto novih del, ki kažejo resno stremljenje po kulturni in umetnostni vzgoji občinstva, obenem pa se je pokazalo, da res dobra dela, podana v kar moči dovršeni obliki, vedno najdejo svoje občinstvo. Izsiliti pa ni mogoče ničesar: vse ima svoje notranje, psihološke zakone- Posebno lep uspeh so imele v tej sezoni nekatere opere, ki so bile za beograjsko občinstvo novost, zlasti Straus-sova ->Salome« in Massenetova »Thais«. Vsem je še v živem spominu polemika, ki se je bila razvila zastran »Salome«, v kateri je naslovno ulogo pela prva muslimanska igralka v naši državi gdč. Bahrija Nuri-Hadžič, kar je pomenilo, da so se zaradi »Salome« razburjali preveč strogi verniki dveh konfesij: eni zaradi vsebine, drugi zavoljo igralke, pa tudi katoliški p. Vlasič je v imenu tretjih segel v ta spor. ki je Straust-sovemu delu samo pripomogel k uspehu. Poleg očitnega napredka v operi ;n opereti je opaziti tudi napredek baleta, ki 4a vodi ga. Kirsanova. Poseben dogodek je bila premi jera Čerepjinovega baleta : Skrivnost piramide«. Drama je uprizorila v tej sezoni vrsto domačih novosti, in sicer dela Ranka Mlade-noviea, Milana Begoviča. Dušana Nikolaje-viča, Mom čil a Miioševida, Mite Dimitrijevi-6a in Aleksandra Iliča, ki so dale skupaj 50 predstav. V tej sezoni ni mogel priti na vrsto nov Nušicev komad sMister Dolar?, ki pa ga obetajo za začetek nove sezone. Do slovenskega dramatskega dela se beograjska drama tudi v tej sezoni ni povzpela. V tem pogledu je vprav nepopravljiva: še svojih obetov ne izpolnjuje in menda daje naše komade v repertoarni načrt samo »zaradi lepšega«. Ali bo pri tem ostalo še nadalje? — Izmed tujih dramatskih del eo \zbudile pozornost resne premijere, kakor sta bili n. pr. Brucknerjeva ^Elizabeta Angleška« in Calderonova iGospodja Djavolica«. Vsekakor kaže bilanca pravkar zaključene sezone zadovoljivo število kulturno pozitivnih točk v repertoarju in lepo število res reprezentativnih izvedb na odru. Z zanimanjem pričakujemo, kaj nam bo prinesla nova sezona, ki se bo otvorila v septembru. Se vedno poceni in Johro se gospodje oblačijo pri tvrdki DRAGO SČHWAB v LJubljani. — Poletne obleke, suknjiči in blago v veliki izbiri. Na igralskem kongresn v Beogradu je bila sprejeta resolucija, ki pravi, da sedanjo krizo naših gledališč povečuje dejstvo, da med organizacijo gledaliških igralcev in gledališkimi upravami ni iskrenega sodelovanja. Kongres izraža željo, da bi čim prej stopil v veliavo zakon o osrednjem pokojninskem skladu. Poleg stanovskih zahtev predlaga kongres prosvetnemu ministru, da opozori uprave narodnih gleda'rišč. naj sprejmejo v svoj repertoar kar največ del višje umetnostne kvalitete in s kar najsolidnejšo opremo, da bi tako gledališče vplivalo na široke mase, ki jih ie v preveliki meri prevzela sirovost sedanjega časa. Kongres je obsodil žalitve, ki jih je izrekel o organizaciji igralcev pisateli dr. Ranko Mladenovič kot generalni tajnik beograjskega gledališča. Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delovno sposobnost. Vodeči kliniki izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda odlične vrednosti tudi za duševne delavce, živčno oslabele in ženske kot dobro odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Michei Zčvaco; 85 Pardaillanov sin ZsodovinsK) roman. Zdaj ga je čakal spopad z ženo, ki jo je bil spet goljufal, z ljubosumno, razsrjeno soprogo, ki ga je bila iznova zasačila na nezvestobi. Slutil je, da bo razgovor viharen. Zdaj, ko je vedel, da se bo lahko maščeval nad Jehanom in da je nevarnost ovadbe odstranjena, zdaj, ko je bil njegov duh zopet prost skrbi, se je njegova misel vračaJa k Bertilli. Vznemirjal ga ni toliko neogibni prizor z Leonoro. Vse bolj kakor nastopa se je bal tega, kar je pretilo dekletu. Zdavnaj je vedel, da Leonora ni poznala usmiljenja do njegovih ljubimk. Izsledila je sleherno in jo neizprosno pogazila. Zaradi tega so tudi govorili, da prinašajo Concinijevi poljubi smrt. Concini sam je najbolje vedel, da je bilo res tako. To pot je bila strašna ljubosumnica spet odkrila njegovo ljubezensko gnezdo. Spet ga je bila zalotila v njem. Po njeni dozdevni mirnosti je Concini sodil, da bo Leonorina togota tem hujša, čim bolj se zdaj kroti. A to, da je bila izsledila gnezdo, še ni pomenilo, da bi bila morala zasačiti tudi ptičico, to je, Bertille. Če je bilo tako, tedaj je Concinrju zadoščalo, da si poišče drugo zavetje. A kaj, če ji je bila na sledi? Spričo te misli je kar vztrepetal od neznosne tesnobe. Morda bi bil manj v straheh, če bi bil Bertille že imel. Morda bi bil celo hvaležen. Stanovitnost v ljubezni mu je bila tuja kakor malokaj. A nesreča je bila v tem, da je ni bil imel. In vse ovire, ki so zdaj vstajale med njima, so le.še bolj razžigale njegov pohlep. '. .. ■ i ;•. ; , Zato se je vrnil k ženi tako mračen in bojevito razdražen. »Opravljeno je,« je rekel. Leonora je ookimala. N°to se je zgodilo tisto, m kar se je bil pripravil. »Sedi, Concini,« je dejala z važnim glasom. »Resen pomenek imam s teboj.« Concini jo je potuhnjeno opazoval. Nikoli ni bila bolj nevarna kakor tedaj, kadar je kazala tako mirno,'obrzdano lice. Pripravljen na vse, se. je vrgel v naslanjač in molče čakal, kaj bo. Vsaka druga bi bila prebledela pod pogledom, ki ga je uprl v ženo. A Leonora se tli ustrašila. »Čas bi bil, Concino,« je z mirnim glasom nadaljevala, »da pritisneš na Marijo, naj vendar že zahteva od kralja svoje kronanje, ki ga toliko časa odlaša.« Concini je osupnil. Pripravil se je bil na domač nastop, ona je pa začela razgovor, o politiki. A svoje začudenje je skrbno zatajil. »Zakaj?« je vprašal takisto mirno kakor ona. »Ali se bojiš, da se ne bi, če kralj umre, sklicevali na to, da mi bila kronana, in ji odrekli pravice soregentštva?« »Tudi to je tehten razlog,« je. odvrnila. »Tistim, ki ribarijo v kalni vodi, so vsi izgovori dobro došli. Tem bolj, ker je kralj že tako in tako napravil oporoko, s katero omejuje regentkino oblast. Od tod pa do trditve, da jo ima kralj za nevredno te Časti, je samo korak. Sklicevali se bodo tudi na to, da je kralj spet m spet odlagal kronanje, iti trdili, da se je izmikal prav zaradi tega.^ »A to ni res!« je vzkliknil Concini, in obraz mu je mahoma po-temnel. »Vsemu dvoru je dobro znano, da se kralj samo zato izmika, ker se boji vsake velike slovesnosti. Prerokovali so mu, da je ne bi preživel.« Leonora se je bledo nasmehnila. »Bolj ko se zavedajo, da ni res, bolj vneto bodo trdili, da je. Mar ne poznaš ljudi, Concini?« »Prav imaš, corpo di Bacco!« »Po tem takem je razlog, ki si ga omenil, dovolj važen, da resno misliva nanj. A moj opomin izvira iz drugega, še dosti resnejšega nagiba.« »Iz katerega neki?« »Astrologi so prerokovali kralju, da ne bo učakal svojega osem« inpetdesetega leta in da bo umrl v kočiji, po neki veliki slovesnosti,« je rekla Leonora s še tišjim glasom. »Slišiš, Concini: v kočiji, po veliki slovesnosti.« Concini in Leonora sta bila oba Italijana in zaradi tega babje-verna da nikoli tega. Slepo sta verovala v astrologijo. Bralec si lahko misli, da so Galigajline besede v teh okolnostih zbudile Con-cinijevo zanimanje. »Nu?« je tesnobno vprašal. »Nu,« je zamišljeno rekla Leonora, »ne gre, da bi človek nasprotoval usodi. Morda so nama vse nakane zoper kralja prav zato izpodletele, ker se nisva ozirala na to jasno, emazmiselno prerokbo.« »Morda,« je odkritosrčno pritrdil Concini. »Kralju bo kmalu sedem in petdeset let.« je nadaljevala Leonora. »Bliža se meji, ki mu je začrtana v horoskopu. Prepričana sem, da je kraljičino kronanje tista velika slovesnost. Nemogoče je misliti lepšo priliko. Tudi kočija bo na mestu — skratka, vsi pogoji prerokbe bodo izpolnjeni. Concini, če nočeva, da se najini načrti izjalovijo, morava s kraljem končati, enkrat za vselej! In zato ti pravim: kraljica Marija mora za vsako ceno doseči pri kralju, da se ta obred vendar že izvrši. Podžgi jo brez odlašanja, da tudi s svoje strani pritisne na kralja.« Šport Gradjanski : Primorje V nedeljo 10. julija na igrišču PrimOTja. Ce kje, potem se v našem športnem življenju najlepše odraža lastnost slovenskega rodu, ki se ji pravi pesimizem. Po vsem svetu je v športnem dvoboju na mestu, da zmaga enkrat ta, drugič, pa ■drugi in da zato ne kaže kloniti duha. Večnih zmagovalcev ni ne na Dunaju, ne v Angliji in ne na olimpijadah. To si moramo vselej priklicati v zavest, kadar sodimo o svojih domačih moštvih. Ne gre, da po enem porazu vržemo puško v koruzo in da pričnemo s svojim tarnanjem: Za nič smo; nogometa ne bomo nikoli znali, državno prvenstvo smo (zaradi ene izgubljene tekme!!) že dali iz rok. V vidu tega stvarnega optimizma in zaradi drugih, naši športni publiki dobro znanih dejstev, bo v nedeljo tekma med Gradjanskim in Primorjem nekaj posebnega. Gradjanski bo prišel v Ljubljano sere v najmočnejši postavi, saj mu bo šlo za to, da se povzpne preko Viktorije na vodilno mesto tabelice. Primorje pa še do'go ni klonilo. Slaba bi morala presti vodstvu tega kluba in mehkužni bi bili igralci tega moštva, če bi se že sedaj po nesrečni bitki z Viktorijo odrekli nadaljnji borbi v širšem državnem prvenstvu. Nasprotno: moštvo bo šlo v boj tako. kakor mu velevaio najsvetlejše tradicije ASK Primorja. Mednarodne kolesarske dirke na Gorenjskem Kolesarsko društvo »Zarja« za srez Ra-dovljica-Jesenice razpisuje za 31. t. m. mednarodno kolesarsko dirko pod pokroviteljstvom jeseniškega župana mr. ph. Jožeta zabk.arja. Proga bo dolga 18C km in bo vodila skozi Jesenice, Radovljico, Lesce. Bled. Boh. Jezero m nazaj po isti poti skozi Jesenice, Kranjsko goro do vrh Korena in nazaj na Jesenice v cilj. Start in cilj pred Jeseniškem kolodvorom. Nagrad je pet v skupni vrednosti preko Din 2000. Poleg tega je daroval gospod pokrovitelj krasen pokal za najboljšega dirkača te prireditve. Start junicrjev ob 5.30 zjutraj. Favoriti ob 5.45. Tekma je skupna ter imajo uniorji zaradi predčasnega odhoda pridobljenih 15 minut. Prijave so pismene ali tudi ustne z na-io verifikacijske številke in kategori- : Obenem je treba plačati prijavnino v znesku Din 20. na naslov: Franc Krašo-vec, Jesenice, Krekov trg 2. Zaključek prijav je 28. t. m. Za poznejše prijave bo treba plačati dvojno prijavnino. številke za start se bodo razdelile pol ure pred pričetkom tekme proti vložitvi Din 10.—, ki se po vrnitvi številke zopet vrnejo. Glavno kontrolo bo spe znati po modro-rumenih zastavicah, ki bodo postavljene na vidnih mestih v Radovljici, Bohinju in na vrhu Korenškega sedla. Vozači dobijo tri kontrolne listke s številkami, katere oddajo kontrolam na teh mestih. Tajna kontrola bo postavljena ob vsej progi. Dirka je dostopna za vse amaterje, ki imajo verifikacijo za leto 1932 ter dokažejo, da so včlanjeni v KSKJ in FUCJ. Vozi se po pravilniku KSKJ. Pritožbe se bodo vzele vpoštev 15 minut po končani tekmi z vlogo Din 50.—, katera se v slučaju, da pritožnik dokaže upravičenost pritožbe, vrne, sicer pa pripade znesek v korist društvene blagajne. K dirki so prepuščeni le oni vozači, kateri bodo imeli pravilno opremljena kolesa z zvoncem in dvema zavorama. Vsak vozač vozi na svojo lastno odgovornost, se mora strogo držati cestno-po-licijskega reda in je za vsako eventuelno nezgodo sam odgovoren. Vsak se mora kontrolam brezpogojno pokoravati, sicer se bo izključil od tekmovanja. Po končani tekmi je razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad pred hotelom Paai- na Jesenicah. Polovična vožnja na glavno skupščino JZSS Ministrstvo ie odobrilo s svojim odlokom z dne 29. junija t. !„ št. 14040, z vseh postaj drž. železnic polovično vožnjo udeležencem elavne skupščine JZSS od 8. do 12. Julija. Udeleženec kupi celo karto in se z njo vrača brezplačno domov, če Ima vozni listek potrdilo JZSS. Hazensko državno prvenstvo. Borec (Nova Gradi ška) : Ilirija. V nedeljo 10. t m. začne tekmovanje za državno prvenstvo v hazeni v dveh grupah. V grupi A tekmujeta prvoiplasirana kluba LHP in ZHP, v grupi B pa 4 beograjski klubi. V raši grupi A se srečata v prvem kolu prvak hrvatske province Radnički šport-ski klub Borec iz Nove Gradišče in Ilirija. Borec je našemu športnemu občinstvu še nepoznan. Hazensko sekcijo je osnoval pred tremi leti: z marljivim treningom se je povspel na vodilno mesto v hrvatski provinci in je postal opasen celo vodilnim zagrebškim klubom. Ilirija bo imela z Borcem težak posel. Izid tekme je povsem nesiguren. Tekma se bo odigrala na igrišču Ilirije dcipoldne ob 10.30. Eventualno predložitev bomo objavili. V obeh primerih bo nogometna predigra. ŽSK Hermes. Pozivajo se gg. Lukežič, Maver, Sterle, Erlih, Sernec, Kos, Lozar, Kosirnik, Marinko, Bergant, černe, Prodan, Kopetzky in škof, da se danes ob 20% sigurno udeleže sestanka v klubskem lokalu, radi izvolitve prireditvenega pripravljalnega odbora odn. razdelitve dela v zvezi S skorajšnjo otvoritvijo dirkališča. SK »K»~rotan« (Kranj). Zaradi poskusnih tekem in sodelovanja rezerve na športnem dnevu SK Bratstva na Jesenicah se pozivajo vsi igralci na strogo obvezen trening vsak torek in petek od 18. naprej. — Klub namerata ustanoviti tudi hazensko sekcijo in sklicuje za prihodnjo nedeljo sestanek v knjižnični dvfrani Narodnega doma ob 9. dopoldne. Vabijo se vse nekdanje igralke in novinke, ki imajo veselje za. šport, da se priglase in udeleže sestanka. Iz življenja na deželi DORNOVA. Kakor po okoliških gričih, je na predvečer Vidovega dne za.plapolal mogočen kres v spodnjem delu Ptujskega polja, v vasi Dornovi. Pripravil ga je odbor JRKD pod vodstvom predsednika,; trgovca Stanka MurkOviča. Kresovanjase je udeležilo lepo število vaščanov, prišli pa so tudi ljudje iz sosednih vasi. Mešani pev6ki zbor je zapel več domoljubnih pesmi, sviral je tamburaški zbor pa tudi šolska mladina je zapela nekaj sokolskih in narodnih pesmi. Kres je žarel pozno v noč. Mogočni streli iz možnarjev so odmevali od sosednih gričev. — Ne Petrovo se je vršil javni shod v gostilni gt Rateka. Poročal je narodni poslanec g. Petovar Lovro. Za shod je bilo veliko zanimanje in se ga je udeležilo preko 130 vašoanov in okoličanov. Govornik ie izčrpno orisal položaj v državi, nas pozival k stvarnemu in pozitivnemu delu ter odločno pobijal razne neresnične in alarmantne vesti, ki jih širijo nekateri brezvestnežii. Njegova izvajanja je občinstvo 6prejelo z navdušenim odobravanjem. LAPORJE. Na Petrovo je imela naša sokolska četa svoj prvi letošnji telovadni nastop pni br. Šifrerju. Nastop je uspel vsestransko najboljše. Četudi so se domači sosedje držali, trazen par častnih izjem, kakor navadno, skrajno rezervirano, je bil gmotni uspeh prav zadovoljiv. Naše vrle sestre podporne članice so nam nanesle toliko prvovrstnega peciva in tort, da smo ga mogli le s težavo vnovčiti. Pri nastopu so gostovale članice matičnega društva iz Slov. Bistrice in bratje iz Vrhloge. Posebno pozornost je vzbudil nastop domače dece s kosami (lastnega izdelka), tako da so morali svojo sicer primitivno, a zato toliko bolj zanimivo »košnjo« na splošno željo občinstva ponoviti. Za 6voj uspeh so želi obilo pohvale, a za plačilo 60 prejeli obilo sladkega peciva, katerega jim je poklonila soproga notarja domačina g. Ašiča. ki nas pri vsaki naši prireditvi prav pridno podpirata. Ker se je tekma v odbojki predolgo zavlekla, sta izostala govora staroste dr. Pučnika iz Slovenske Bistrice in domačega staroste Vendramina Ko nas je zapustila godba »Harmonija« iz Čresrijev-ca, je bil zaključen oficijelni del vzgied-nega nastopa naših vrlih laporskih četašev. BOC-KOSTRIVNICA. Prva gradbena faza vodovoda v Zgornjem Gabemiku bo kmalu zaključena. Posrečilo se je s truda-polnim vrtanjem pečine pod Sv. Miklavžem na Boču vendarle združiti raztresene izvirke v dokaj močan tok, ki bo zmožen s svojo kapaciteto odstraniti vodno krizo Rogaške Slatine. Sedaj že polagajo cevi od izvora do slatinskih vrelcev v Zgornjem Gaberniku. — Zadnjič smo čitaili poročilo iz Poljčan o ponesrečenem golobu pismo-noši. Nu, drugi njegov kolega je svoj sicer z nevarnostmi zvezani posel opravil bolj srečno. Priletel je 3 julija od severovzhoda na počitnice v bolj solnčno Kostriv-nico, naravnost v balkonsko sobo trgovca Juneža, kjer so lepemu južnjaku postregli, kakor se spodobi. Gotovo se sedaj isto tako dobro počuti v Ljubljani. Zaenkrat ti golobčfci ni60 nevarni, vendar kje je še čas, ko bo nedolžna stvaroa oznanjala popolno spravo in mir med narodi! — Odborniki SPD se na moč ^pripravljajo za planinsko proslavo na Boču, ki bo s sv. mašo 17. t m. Uverjeni smo. da bodo želi tudi to pot mnogo uspeha, kajti zdrava zamisel planinstva je odjeknila z Boča tako mogočno po domovini in izven nje, da je posetilo mlado postojanko S1PD samo v zadnjih treh mesecih že nad 3300 planincev. I Življenje v Radencih Slatina Radenci, 5. julija. Obisk gostov v radenskem kopališču je bil vse leto dober, le zadnje dni je nekoliko popustil. A prihajajo že spet novi gostje. Ker so cene zelo reducirane, ni v tem pogledu nikake pritožbe. Naši kraji so z mesom, moko in poljskimi pridelki zares dobro založeni. Marsikateri poset-nik, ki si je s težavo preskrbel potrebni denar za zdravljenje, se ne more načuditi, kako učinkovita je radenska voda. Pred kolodvorom se je prav lepo razrasel nasad, ki kaže že od daleč napis na drevesu: »Borikov park«. Na rondojih cveto krasne cvetlice in napravljajo na poset-nike kar najboljši vtis. V nedeljo je priredilo radensko prostovoljno gasilno društvo sivojo vsakoletno tombolo, katere čisti dobiček je namenjen za odplačilo motorne brizgalne. Oblaki, ki so še opoldne viseli in obetali deževno vreme so se okrog 13. nenadoma pretrgali in zasijalo je zlato sonce, ki je marsikaterega dobitka željnega napotilo na tombolo. Načelnik društva g. Žemljic je pozdravil vse navzoče, raztoknačil potek igre ter vsem posetnikom želel obilo sreče. Naš poslanec g. Jakob Žemljic je rade volje prisostvoval kontroli razdeljevanja dobitkov. Glavni dobitek (tisočak) je dobil Movriin Franc iz Hrastja, ki ga je bil resnično zelo potreben. Enako je zadovoljil drugi dobitek (pohištvo), ki ga je dobila Seršenova iz Žabjaka. V celoti je potekla ta prireditev v vsesplošno zadovoljstvo,. 4 iz šolstva v Prekmurju Murska Sobota, 6. julija. Učiteljstvo munskosoboškega sreza je imelo nedavno v Sokolsikem domu v Murski Soboti društveno zborovanje, nato pa se je vršila sreska učiteljska konferenca pod vodstvom nadzornika g. Velnarja. Poleg učiteljstva so se zbora udeležili zastopniki oblastev s sreskim načelnikom g. Lipovškom na čelu in nekateri verouči-tclji katoliške in evangeličanske veroizpovedi. Nadzornik g. Jože Velnar je podal zanimivo poročilo o razvoju ljudskega šolstva v teku zadnjih 10 let. Iz tega poročila, ki velja sicer za soboški srez, označuje pa v marsičem tudi ostalo Prekmur-je, posnemamo naslednje zanimivosti: Radio Izvleček iz programov Četrtek. 7. julija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 18: Salonski kvintet. — 19: Slike iz na-ave. — 19.80: Akademski poklici. _ 20: Med Mo-ravani. — 20 30: Koncert ge Pavle Lovšeto-ve — 21.10 Violinski koncert ge. Brandlo-ve. — 21.45: Plesna glasba z Bleda. - 22.30: Čas, poročila. Petek. 8. julija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 18: Salonski kvintet. — 19: Postanek in razvoj kinematografa. — 19.30: Gospodinjska ura. _ 20: Med Slovaki. — 20.30: Prenos iz Beograda. — 22.30: Čas, poročila, p]^ ... BEOGRAD 11.20: Radio - orkester. — 16.50: Jugoslovenske pesmi- — 19.50: Violinske skladbe. — 20.30: Koncert domačih komponistov. — 21.20: Saksofon. — 21.40: Lahka godba. — 22.50: Plošče. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Prenos iz Beograda. — PRAGA 19: Mešan program. — 20.30: Viola in klavir. — 21: Orkester. — 21.35: Klavirske skladbe. — 22.20: Plošče. ~ BRNO 19: Prenos iz Prage. — 21-35: Sluho-igra. — 22.20: Plošče. — VARŠAVA 18.20: Lahka glasba. — 20: Simfoničen koncert. — 22: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. — 13.10: Iz slovanskih oper. — 16.30: Popoldanski koncert. — 20.15: Kme-tiška glasba. — 21.30: Komorni koncert. — 22.20: Godba za ples. — BERLIN 20: We-brova opera »EurVanthe«. _ Lahka in plesna glasba. _ KftNIGSBERG 20.15: Operetni večer. — 21.25: Novejše skladbe za zbor. — MtJHLACKER 20.15: Lahka italijanska glasba. — 21.15: »Pesem z Donave«. — 22.45: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17.25:-Vojaška godba. — 20.35: Orkestralen koncert. — Ciganska godba. _ RIM 17-30: Lahka glasba. — 20.45: Veseloigra. — 22.15: Lahka glasba. . ., •_ Pohištvo! Spalnice iz trdega in mehkega lesa ter kuhinjske oprave prodaja po zelo znižanih cenah'in se priporoča za vsa mizarska ln pohištvena, naročila. 7661 JOSIP KURNIJC, mizar Zg. Slika It. 51, pod hribom. V murskosoboškem STezu je 52 šolskih poslopij, od katerih pa je le 24 šol državna last. 21 šč)l pripada raznim verskim občinam, ena je privatna last, ostale pa vzdržujejo šolski odbori. Po vseh šolah je zaradi velikega števila šoloobveznih otrok pomanjkanje šolskih prostorov. O modernih šolskih stavbah v srezu ne more biti govora, ker so vse šole zidane po nekdanjem madžarskem sistemu, ki je predvideval večinoma le eno- in dvorazrednice. Večina šol je bila ustanovljena tudi od raznih verskih občin in so bile te šole dolga leta samo verske šole. Krajevni šolski odbori so povsod pokazali dobro voljo, da bi uredili šolska poslopja primerno današnjim zahtevam in razimeram, zaradi splošne krize pa so nekateri šolski odbori morali črtati gradbene fonde. Nove šolske zgradbe so zlasti potreb«ne v Murski Soboti, Tišini, Cankovi in še v nekaterih drugih krajih, kjer število šoloobveznih otrok stalno narašča. V šolskem letu 1025-26 je bilo v srezu 51 šol za 5657 šolarjev, danes pa je v 40 šolah 7071 učencev, ki so razmeščeni na 151 razreden*. Število učencev je naraslo za 1441. Te šfteviV-ke pričajo dovolj jasno o velikem pomanjkanju primerno urejenih šolskih zgradb. Šolarji so po ogromni večini naše narodnosti ter je vpisanih le 124 nemških, 116 madžarskih in 4 italijanski šolarji. Učiteljski kader šteje 75 učiteljic in 62 učiteljev, manjka pa še 13 učnih mooi. Boljševizem in modroslovje Teoretiki ruskega boljševizma niti malo ne zanikujejo, da se v Rusiji izi aja v duhovnem življenju enako nasilje k*vt v gospodarskem in političnem. Ta kulturni teror opravičujejo tako, da je po naukih zgodovinskega materializma vsaka kultura samo odraz gmotnih sil, predvsem pa obstoječega ekonomskega reda. Ko se le-ta iz-preminja s silo, se mora tudi kultura iz-premeniti s silo. Zaradi tega v času gospodarske »petletke« uvajajo in izvajajo tudi duhovno »petletko«. — Posebno se je oja-čilo ateistično gibanje, ki hoče docela izkoreniniti verstvo, ta i opij naroda«, kot je zapisano 'ob vhodu v starodavni Kremelj. Znanstveni zavodi so dobili nalog, dati svoj »maksimum« v raziskavanju prirode, dela in družbe po načelih boljševizma. Cefto leposlovje, likovna umetnost in glasba morajo predvsem skrbeti za propagando gospodarske »petletke« (najnovejše odredbe te vrste je navedel A. Luther v reviji »06t-Europa«, septembrski zvezek). Boljševizem že dolgo ni več samo socialni, politični ali ekonomski pojav. V zadnjih letih polaga posebno važnost na to, da ga svet smatra za idejo, za svetovni nazor, skoraj za novo religijo. Zaradi tega je zanimivo pogledati, ali si je boljševizem že izgradil svojo filozofijo, to se pravi: enoten nazor o svetu m življenju? Ali se je že izmotal iz najpov-prečnejše demagogije, ki jo uganja z mate-rializmom in si izkrčil svojo lastno pot na vrhove človeškega mišljenja? Češki filozof Ferd. Pelikan je spisal o tem kratko študijo, ki kaže, da boljševiškim teoretikom še vedno ni uspelo prizadevanje, ustvariti iz boljševizma enoten svetovni nazor. Dr. Pelikan piše med drugim: Leninovi spisi pričujejo prej o državniški spretnosti in zgodovinski daljnovidnosti nego o teoretski globini. Začetki boljševizma so zgolj politični in žurnalistični. Boljševizem in socialno revolucionarstvo sta bili dve frakciji marksizma. Razlika ni bila toliko teoretična kot čisto taktična. Bolševizem je dal doslej vrsto povprečnih »dialektičnih materia-listov« in narodno gospodarskih teoretikom (Buharin, Asmus, Timirjasev, Trockij, Dje-borin, Rasumovskij, Kjazanov itd.), a tudi esteski in noetski spisi A. Lunačarskega so na povprečni višini. Drugače se službeni filozofi boljševizma omejujejo na psihološka razmotrivanja freudovskega značaja, na fiziologijo možganov po raziskavanju Pavlova in Behtjereva in na razlaganje marksističnih klasikov. Ustanovili so si celo nekak »Institut za znanstveno filozofijo«, ki pa doslej ni dal še ničesar od sebe. Imajo tudi Marxov in Engelsov institut, ki sta namenjena proučavaniu marksističnih klasikov. Njihov boljševiški »dialektični materiali-zein« je žalostno zmaličenje Heglove dialektike. Prof. dr. Čiževski dobro pise v >Ruchu filosofickem« (VII., st. 132): »Misli-| li bi, da bodo ti »dialektični materialisti« ' razčlenili in preiskali vsaj dva svoja osnovna pojma: »dialektika« in »materializenK. A kaj bi. še tega ne storijo. Morda ju namenoma ne marajo postaviti določno, da, opažamo celo, da pojem »materija« zamenjujejo z »objektivnostjo«. Celo najboljše delo. ki ga je dala komunistična filozofija, V Asmusa »Dialektični materializem in logika«; stoji znatno ood nivojem »meščanskega« modroslovja. Prezirajo vse, kar so na tem -odročju storil I. Stenzel, l Ujm, R. Kroner in drugi, toda sami ne narede ničesar. Molče gredo preko najvazJnejse zgodovinske sovisnosti, ki bi jo pri razvoju dialektike bili morali predvsem vpoate-vati; ne ozirajo se na Kantovo teorijo v »Kritik der Urfalskraft«, Ignorirajo pomen verskega modroslovja za razvoj dialetike itd. Čez mero pa se trudijo, da bi se vse mogoče in nemogoče »materializirali«; tako n. pr. materialistično razlagajo celo Schellingovo prirodno filozofijo. K zgodovini materializma niso z vsemi svojimi instituti doprinesli nič novega in važnega; da, citirajo v večji meri spise »meščanskih« filozofov nego same vire. Sicer pa se spričo boljševiške miselnosti ni čuditi, če devljejo v nič vso staro in novo filozofsko literaturo, izvzemši ono, ki jo lahko porabijo za se ali — kot Heglovo dia-lektiko — potvorijo. Če je vse filozofsko mišljenje samo odraz gospodarskega razvot ja ali premišljeno sleparstvo, zakaj bi s© neki brigali za filozofijo, to nesmiselno in nepotrebno reč?! Toda ob istem času. ko vidijo v filozofih »meščanskega« kova ljudi, ki vedč in hote sleparijo, uganjajo 3ami premišljene sleparije. Pelikan navaja po Čiževskem naslednji primer: L. 1925. je skušal neki komunik zagovarjati relativnostno teorijo. Njegovemu članku je uredništvo revije >Pod marksističnim praporom« dodalo opazko, da so Mil-lerjevj poskusi pravkar ovrgli relativno teorijo. Od tega časa je »jiinilo več let. Med tem so sami nasprotniki relativnostne teorije odklonili Millefjeve poskuse kot nezadostne, toda uredništvo komunističnega idejnega glasila molči 0 tem in čitatelj mora biti preverjen, da je relativnostna teorija že zdavnaj vržena med staro šaro. Tako se zamolouje neprijetna resnica! Posebnost »rdeče filozofije« je srditost in mržnja nasproti vsem nasprotnim miselnim smerem, a tudi nasproti >neortodoksnimc komunistom. Evropskih teoretikov komunizma (Lukacz, Fogarasi, Korsch) ne prijem-ljejo nič bolj z rokavicami nego »buržoazne ideologe«, zakaj zapadni komunistični teoretiki si ne dajo vzeti svobode mišljenja in ne sprejemajo za vsako ceno razodetij in dogem iz Moskve. Toda niti v peeudofilozof-skem ozračju boljševiške filozofije ni enotnosti, zakaj tudi tu se uveljavlja svojevoH-nost. Tako nastaja med boljševiški mi teoretiki miržnja, argumente zamenjujejo psovke, pojavljajo se sumničenja in naposled — prepoved publiciranja. Samo iz Leninovih spisov bi lahko sestavili cel slovarček ta-kih-le psovk in zbadljivk na račun mnogih teoretikov s področja marksizma, ki niso mislili povsem »ortodoksno«. Zanimivo je, kakšna je boljševiška »filozofska propedevtika«. Ker boljševiških učbenikov doslej še ni, zahtevajo te-le knjige: 1. W. Wundta: »Uvod v filozofijo«. 2. L zvezek Langejeve »Zgodovine materializma« (čeprav Lange sam ni bil materialist). 3. Gomperzove »Grčke mislece«. 4. Hoffdingov >Učbenik zgodovine novejše filozofije«. Prav posebno pa zahtevajo poznavanje marksistične literature (Engels, Plehanov, Lenin, Djeborin, Buharin) in — priporočilo stankarske organizacije. Če primerjamo te zahteve z zahtevami, ki jih imajo izpitne komisije do kandidatov drugih strok, vidimo, da je to premišljena detronizacija modroslovja, da filozofijo (tudi »marksistično«) smatrajo za postransko zadevo, ki ni prav nič pomembna za boljše-viškega izobraženca. Čeprav se zdi, da bodo že zaradi svoje idejne borbe morali hočeš - nočeš filozofijo malo povzdigniti in se je jačje oprijeti, ni misliti na to, — pravijo boljševiška glasila, — da bi se filozofija smela pod rdečo vlado svobodno učiti. »Enotnost filozofskega mišljenja je vsekako treba ohraniti«, pišejo, >zakaj smešno bi bilo, če bi na visokih šolah zopet vzpostavili parlament, v katerem sme vsak govoriti po svoje«. Ne smemo tudi pozabiti, da je celo filozofsko izobraževanje s čitanjem zabranjeno. L. 1923. je bil izdan »index librorum prohibitornm«. na katerem so imena: Platon, Descartes, Kant, Schopenhauer, Spencer, Mach, VI. Solovjev, N. Losskij, psihološki spisi Vedenskega, Janusa, Hoffdinga i. t d. ' Po vsem tem posnemamo, da se boljševizem kot teorija še ni mogel povzpeii na vrhove mišljenja. Omejil se je na to, da v nižavab povprečnega, praktičnega razuma tiranizira ljudi, zabranjuje svobodno mišljenje in zapira vidike, ki kažejo v idealizem, skepticizem, pesimizem. Z duhovnega vidika se je pokazal omejenega tirana, ki vidi v vsakem svobodnejšem gibu sovražno gesto. Tako nasilje ni novo in bo imelo isto usodo kot vse duhovne tiranije pred njim. Vsak naročnik .Jutra" je zavarovan za .10.000 Din! Cene malim oglasom 2mttv* bn dopisovanja vsaka beseda Lhn Z.— ter enkratna pristojbina sa tifro ali trn dajanje naslova Din S.—v Oglasi trgovskega In reklamnega enačaja: vsaka beseda Din i.—v Po Din i.— za besedo Ba zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, mAuto-moto*, »Kapital*, »V najem*. »Posest*, »Lokali*, »Stanovanja odda*, »StroM«, »Vrednote*, »Informacije*, »Živali*, aObrt* tn »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* In »Zašlo-tek*, če sa x oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama iiča zaslužka ali službe, plača za vsako besedo 50 par. Prt vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din /.— 1 za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za tifro ali I za dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo J po 50 par za vsako besedo Enkratna prtstojbma za tifro ali za 1 dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako i beseda, znais Din 3.—. * Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—, J »r/ oglasih po 1 Din za besedo pa Dia 15.—. p Vsa pristojbine ta male oglase je plačati pri predaji naročilo, oz*- I roma jih 1* vposlati v pismu obenem t naročilom. jT%TTnJil Za odgovor 3 Din v znamkah Da ne bo zamude! če želite poslati ponudbo na katerikoli oglas, za katerega pove naslov oglasni oddelek „Ju-tra", pošljite ponudbo kar na oglasni oddelek, da ne bo zamude. Prilepite na kuverto znamko, poleg nje pa napišite številko od oglasa, mi pa bomo napisali naslov in pismo takoj oddali na pošto. Tako bo hitro ustreženo Vam in oglaše-valeu. Zaslužek Kdor 1 š e e zaslužka, plaža ta vsak« besedo 50 par; la naslov ali šifro 3 Din. — Kdor nudi zaslnžek, pa n wtlo besedo 1 Din, »a dajanje naslov« ali ** Šifro pa 5 Di.n. (3) Čevlje in prodaj« prevzamem v Ljubljani. — Po-!rndt>«5 d» oglasni oddelek »Jutra« pod »Garancija«. 27458-3 Samostojen mizar vešč vsakovrstnega novega im starega dela, poplavila hiš, pohištva, po-Ktira-nja itd., gre tudi na dom. Cenj. ponudbe pod ftfro »Mizar« na oglasni •^delpk »Jutra«. 27654-3 Šivilji pnikroije- valki dam šiiva-bi perilo na dr2 ot.ro-k, lahko obrtnik, dobi 3 1. avgustom mesto hišnika na Aleksandrovi cesti 16. Pismene ponudbe na oglasni oddelek Jutra i>od šifro »Vesten hišnik« 27640-1 Učenca s prpd([«sa(>M) šolsko iz-obrazho tako j sprejme modna trgovina T. Eger. Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 2. 27665-1 Kamnoseškega pomočnika dobro izurjenega sprejme kamnoseško podjetje Fra-njo Knnovar, Sv. Križ — Ljubljana. 27677-1 Sadne nakupovalce verziraue, proti jamstvu s[ve oglas, oddeikik »Jutra«. 276Š1-20 Trisobno hišo s hlevom, njivo i.n hišno vodno močjo. pripravno za obrtnika. 7-a 215.000 Din proda Luka Sevnik. Radomlje. 27686-20 Stanovanje Vsaka beseda a dajanj« u tifre p« •da 1 Dia: I oastova U I 6 Daa. (M) j Suterensko stanovanje ofasitoječe iz 2 sob, kabineta. kuhinje, shrambe in predsobe, oddam takoj ali s 1. avgustom. Poizve se na V'i>do'V'Odini cesti št. 5. 27577-21 Dvosob. stanovanje 9 kabinetom, kopalnico in balkonsko ložo oddam s 1. avgustom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 27543-2)1 Stanovanje 2 sob, kuhinje in priti,klin oddam za 520 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 27503-31 Večje stanovanje sredi mesta oddam s 1. avgustom. Naslov v ogl. oddelku »Jutra« v Ljubljani. 27502-21 Stanovanje 2 parketii „nrih sob. kuhinje, kojialnic-e in pritiklin oddam z avgustom na Kodeljevem — Klunova 5. 27653-21 Nova hiša tristanovanjiska, v bližini šole in remize naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 27709-20 »Jutra«. Dvosob. stanovanje celo drugo nadstropje oddam z avgustom v Rihar-jeove oglas, oddelek »Jutra«. 27668-21 Dvosob. stanovanje (T. nadstropje) takoj od dam na Celovški cesti 56 27671-21 Stanovanje 2 sob in kuhinje oddam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 27675-21 Lepo stanovanje v hišici sredi Rožnika oddam z avgustom. Event. mesečne sobe. Elektrika, telefon, kopalnica, vrt. — Na-slov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27(582-21 Opremljeno sobo lepo. takoj oddam gospodu a-K gospodični na Res-Ijevi cesti št. 20/1. 27703-23 Mesečno sobo veliko, pra®n«, kakor tudi stanovanje pobe in kuhinje oddam na Mestnem trgu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 27707-33 frflTITffll Vsak« beseda 00 par: m dajanj« n»«loi» aii a« Htr. $ Dia. (23) Sostanovalca sprejme boljša družina v prijazno sobo, in na dobro domačo hrano. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 27420-23 Lepo sobo opremljeno za 1—2 boljša gospoda, z balkonom, elektriko im kopalnico oddam na Poljanski cesti št. 13/11 levo. 27286-23 Sobo popolnoma separiran«, dostop s stoipnjišča, pripravno za pisarno, poleg sodišča oddam po dogovoru t.udi opremljeno. Tavčarjeva ulica 1 l/I, levo. 27520-23 Opremljeno sobo takoj oddam v Groharjevi utlic« št. 5 — blizu banovine. 27350-23 Blizu Tabora oddam lepo opremljeno sobo s posebnim vhodom in elektriko. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. _ 27645-23 Lepo sobo 3 posebnim vhodom oddam boljšemu gospodu na Taboru. Naslov pove oglas, oddelek »uutra«. 27652-23 Opremljeno sobo lepo in veliko, z elektr. razsvetljavo ter posebnim vhodom oddam s 15. julijem solidnemu gospodu. Rimska cesta 7/11, levo. 27827-23 Sobo z 2 posteljama oddam na Cankarjevem naibrežju št. 3/11 — lev«. 27651-<23 Gospodično sprejimean kot sostanovalko k samostojni gos^e. Naslov: Framkolpamska ul. št. 23/11. 27612-23 Sobo lepo in eleganitmo, s strogo separirainim vhodom oddam takoj ali s 15. — Pnistou, Stari trg 30/1. 27601-23 Prazno sobo veliko, s separiran im vhodom. v mestu iščem s 15. julijem aili 1. avgustom. Ponudbe na oglas, -oddelek »Jutra« pod značko »Zračno«. 27662-23 Sobico 3 posebnim vbodom poceni oddam. Naslov |>ove oglasna oddelek »Jutra«. 27660-23 Opremljeno sobo 1 elektr. razsvetljavo in posebnim vhodiim, v centru mesta takoj oddam. Dunajska cesta št. 9/11, levo. vrata o. 27672-23 Stanovanja VmJca besed« 60 par. M dajanj« naslov« ait a« Mh« t Dau (21-a) r//' Vsaka beseda 50 par: a* dajanj« našle*« dk n SLfr® f Din. (SS-a) Sobo 7. elektriko, v sredi Ljubljane, Celja ali Novega mesta išče zakonski par od 17. do 31. julija. Ponudbe z navedlio cene na naslov: Ivan Goršak. Zagreb, Ilica 48. 27547-23 a Pisalni stroj rabljen, v dobrtm stanju ugod— prodam. Pisi»'-na vprašajnja na oglas, oddelek »Jutra« pod »I>oher stroj«. 27594-29 Pletilni stroj št. 8'60 »Ideal« poceni naprodaj v Mostah. Zaioška cesta 83. 27628-29 Motor 10 Ks prodam. Naslov v oclasnem oddelku -Jutra« Dvosob. stanovanje s kopalnico iščeta mlada zakonca. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Solnčno stanovanje«. 27598-21/a Dvosob. stanovanje če mogoče s kopalnico, za avgust išče Stupica, Tavčarjeva ulica. 27649-31/a Stanovanje eno- ali dvosobno iščem p 1. seod »Dve osebi«. 27685-,a /a Opremljeno sobico s štedilnikom (g3Špt rčk-om) in prostim vhodom išče gosif>odi6ia. Ponud'be na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Do 160 Din«. 27602-23/a Enosob. stanovanje kabinetom in pritiklina-mi, v šentipeterskem ali bežigrajskem okraju, za pppt-emiber išče Jako9 Vsaka bt«»eda 1 Din: ta dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (37) — ■■■ ~ iaaar se odločite ia daie nostihali Vase slane L+jn/c zahtcva/tc od / ašcija J n celotno jermen,je, skupaj ali tudi posamezno. Zelo prime-ma oiprema za začetnika ali manjše podjetje. — Ponudbe na. oglaisni oddelek > Ju tira« pod šifro »Izredna prilika«. 27634-19 Teiel. si. 2951 Tvrdka Iv. Schtssnl ! Dolenjska cesta, nudi lepa suha drva in i orvovrsten premog VRTNE SONČNIKE lasten Izdelek Bela Fettmann, Zagreb, Masarj-kova štev. 9 na veliko in malo razpošilja najceneje. 206 Kur i a očesa •r Najboljše sredstvo prod kurjim »česom »Clav^o« j« mast Dobite v lekarnah, droge-rijab ali naravnost iT tv-or. aic« tn glavnesa skladišča Čuvajte o.>naredbl 13 M. Hrnjak lekarnar — Sisak Staroznasia gorlšlca klet na Starem tr^u 11 a je zopet odprta, zdaj vinotoč in delikatesa PRI JELKI Točijo se pristna dolenjska, štajerska in dalmatinska vina ter vsakovrstna žganja in likerji po najnižjih cenah. Vsak dan sveže pivo v vrčkih. Cenj. občinstvu se najtopleje priporoča 8709 LASTNICA. Zaradi splošne Isrlze smo znižali oskrbnino v našem prnzionu za vse goste, ki ostanejo pri nas vsaj 14 dni, na 50 Din dnevno za vso oskrbo. Za ta denar nudimo lepo sobo in prvovrstno hrano. 8708 Penzion BOGATIN pri Zlatorogu ob Bohinjskem jezeru. Restavracija ena najboljših v Zagrebu, je zaradi prezaposlenosti naprodaj. Potreben kapital cca. 700.000 Din. Pojasnila daje Gold-mann, Petrinjska 69-11., Zagreb. 8700 Za dekle a tudi za vsakogar, ki ljubi ali pa je ljubil, je najbolj priporočljiv roman: Zvestoba do groba. Pošilja ga uprava ^Jutra« za Din 55.—, vezan Din 65.—. : V' i • ' • direkcija in nradništrvo zdravilišča Rogaška Slatina javlja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je gospod dolgoletni uradnik zdravilišča in zvesti tovariš danes ob pol 16. uri po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. popotnico, mirno v Gospodu preminul. Telesne ostanke dragega pokojnika ponesemo izpred kapele st. Ane na pokopališče pri Sv. Trojici v petek, dne 8. julija ob 17. uri. KAJ SE BO! To izveste iz zanimivega letalskega romana Gusar v oblakih Din 28.—, vezan Din 38.—. Dobite ga v upravi »Jutra«. 3Za(tvaCa. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti naže blagopokojne CLnci HorobQc se tem potom najiskrenejše zakvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo č. gospodu župniku za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevskemu zboru za v srce segajoče žalno petje, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, mladenkam v belih oblekah in konfmo vsem, ki »o blago poltojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu pose—3j naša najiskrenejša zahvala. 8713 V Gornji Radgoni, dne 3. julija 1932. ANA in TONČEK KOROŠEC ter BOŠKO MILI- ^OJEV.C Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoil Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za lnseratnl del Je odgovoren Alojz Novak. Vsi ? Ljubljani