NEVIDNI ZID
VidaTaufer
Nevidni zid vetrov ustavlja mojo pot, ne morem več od tod.
Napori so zaman, vsa strta sem od ran in zlomljena od zmot.
Globok postaja dan.
Le kam naj stopim, kam?
Od Loli trepetam.
Boleč, potrt; nasmeh svetlika se v očeh, če j očes v stiski sam.
V teh sivih, mračnih dneh mi izaživi še kdaj mladosti moje kraj.
Sred vetrnih tokov hlepi srce domov, ne more več nazaj.
750