* Tečaj XV. List 96. obertnijske Uhajajo rsako sredo in sabota. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., eicer3fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr Ljubljani v sredo decembra 1857. Pogojzdeiije Krasa (Dalje.) Kras je le za drevje ali pa za pašnike pripravna dežela. Ondi, kjer je po globinah le nekoliko zemlje, se povsod gojzdno drevje, eadunosnice in marbe kaj dobro obnašajo, zato se pa tndi na Nanosa, pred Jamo, v Ter-novskem gojzda in v Hrušici, pri Postojni, na Javornika, pri Cerknici, Snepergu itd. gojzdje najlepsega bokovja in ho-jevja nahajajo. Na Krasa drevje kaj rado in naglo raste; dragi narodi, od leta do leta naprej", tiči deloma v lastnosti kraške zemlje, deloma pa v postranskih opravilih Krasovcov. . in le Svet na Krasa ni za poljodelstvo kaj pripraven posebno pridnim rokam obveljá skalovje tam pa tam iz svojega granta potrebne in rodovitne ograde napraviti. Takih neutrudljivih rok pa ni bilo na Krasa ravno veliko najti 9 ker kontrabantarija je primorcom donašala tudi- tako se jelka okoli 40 let stara že seče in za oglje rabi 9 če se pa rasti pusti, da je 80 do 100 let stara, se iz nje ? da najlepsi jamboře napravljajo. Kaj imeniten je v gojzdnarskem oziru prikazek bukev v višjih krajih raste, ki ležé blizo 5000 ćevljev Sneperskem gojzdu celó 5302) nad morjem, med tem, marsikak goldinar dobička in vožarenja po cesti Marsikdo je raji s kontrabantom se ukvarjal ali cestaril in blago eèm ter tjè prepeljeval, kakor da kamnje na svojem zemljiša lemešu rahlo brazdo delal. P» še rajši lomil in oa kupe spravljal bil in jone oralov zemlje brez vsega obdelovanja pusti revšina tako pogostoma Krašovcom za petami. ko se jelka malokdaj na visočini od 4000 čevljev nahaja in v nižjih gojzdih letino pol pavca široko napravi. Pač redko se nahaja jelka na Krasu, da bi merila 24 pavcov skozi sredo in bi bila kakih 60 do 80 čevljev visoka, in da bi da jala en do poldrugi seženj polen po 30 pavcov vpeljana, precej zmanjšalo dolgih. Kontrabantarija iu cestna vožnja (furanje) ste naj bolj tega krive, da se Krašovci za poljodelstvo niso veliko změnili *), da se tuk8j sred devetnajstega stoletja pašniki brez vse skerbi za prihodnje čase zanemarjajo in na mili- da je i Kontrabantiranje se je, od kar je nova colna tarifa in kar se je železnica med 9 v'/ *t\ v Ljuoijano ia Terstom odperla, je vožnja po cestah popol-Ta veseli prikazek, kteri sena severnih in višjih krajih noma jenjala; zavoljo tega je upati, da se bodo Krašovci na Krasu se dandanašnji nahaja, je v južnih popolnoma poljodelstva z večjo pridnostjo poprijeli ce zginil tudi visja in bistro oko marljivega opazevavca ne vidi razun vlada nič ne storila, da bi se več milijonov oralov zemlje bolj Panovičarskega gojzda blizo Gorice nič druzega, kamor kakor do zdaj obdelovati začelo. koli se ozré, kakor pasto skalovje, na » kterem se srovedina 9 9 (Dalje sledi.) ovce in kozé pasejo in le posamne zelene mesta. Od tega, kako je na Krasa sčasoma lepo hrastovje, bukovje in hojevje zginilo, se bere največ v arhivih Vi-pavskih in Postojnskih, kteri to reč najjasnejše razodevajo. Tako stoji na priliko v nekem starem pisma od 6. aprila 1616: „Zu Remb oberhalb des Đorfes ist ein schôoer Ëichenwald. daraus sich die Unterthanen daselbst ohne Natoroznanske řeči Mravlja. (Konec.) Stellung beholzen 9 to je 9 v Rembu nad vasjó se nahaja V tem gojzdiču ne daleč od našega mravljišča je lepo hrastje, iz kterega se podložni smejo brez oglasa z lesom zakladati." Zastonj si prizadevaš zapaziti kraj, kjer je tisti lepi stanovala druga manjša družina mravelj, ki so se od naših hrastov gojzd bil; Ie brinjevo germovje pokriva semtertje tla, ovce in kozé se po pastih lehah preganjajo in mulijo borno travico, da se revno preživé. černih le po barvi ločile, bile so namreč rajave. Mirno je živel rod za rodom že mnoge leta, bile so ravno tako pridne in delavne kot černe, ravno tako so skerbele za svoje potomstvo. Ker so se pa v bolj senčnem kraji gojzda pod košato jelko naselile, jih je solnce maoj ogrevalo; to- Gojzdje na Krasa so sčasoma zginili zato, ker so se 9 ali pa ker je kapčija to pomnožili ondotni prebivavci nanesla. Gojzdno gospodarstvo samo ni v stana ljadi preživiti, io v omikanih deželah gojzdje le takrat dokaj dohodkov donašajo, kadar se les po prav visoki ceni prodaja. Kar ceno lesa v pretečeuih 10 letih zadeva, tako je, kakor skušnje kakor je bila leta 1847, ker takrat se je kubični čevelj rej so se njih mladici tudi navadoo ene dni pozneje izlegli kot pri naših černih mravljah. Solnce je že precej visoko stalo iu pregrevalo tudi skrito mravljišče. Skerbno nosijo rujave mravlje svoje bube iz dna proti verhu in se že naprej veselé časa, kadar se bode mladina izlegla. Ali kdo vé, kaj jutri pride! v 9 uce 9 cena lesá za barke skorej štirikrat višja hrastovine po 15 do 20 kr. plačeva], dandanašnji ga pa ze po 1 gold, do 1 gold. 20 kr. plačujejo. Gojzdno gospodarstvo se je moglo potem takem pašnikom toliko iz poti umakniti, kolikor so se na Krasu prebivavci pomnožili, zakaj clovek mora živeti in kot deržavljan davšine opravljati. Odgovor na vprašanje: „Zakaj Krašovci Ie pri pašniki h (pašnem gospodarstvu) ostauejo, in ne gredó, kakor Pred 20 leti smo bili pervić na Krasu in leta 1857 smo poljodelstvo na ravno tisti stopnji najdli, kakor pred 20 leti, le pri gori omenjenih cesarskih kobil s t vi li, kjer nemško deteljo (lucerno) s posebnim pridom pridelujejo, posebno pa v Li pic i pod sedajnim oskerbnikom kobilarije, potem v S nože ča h, Sežani. Tomaji in Nakli se v kmetijstvu vedno naprej pomikujejo. f. **) Kakor se sliši. se je dobiček kontrabantiranja, od kar je nova colna tarifa vpeljana, při vsakem funtu svilnega (žida-nega) blaga za 14 gold, poni žal; kontrabantiranju je tedaj zlato dno vzeto. Pis. 382 Y Cerne mravlje, ki so zjutraj hitro šle od doma so prišle zdaj blizo omenjenega mravij in bližej, pridejo na mravij • v * nekoliko od obéh strank mertvih na tléh. Tudi po dve se sprijemate iu seskušate, ktera bo zmagala. S čeljustnicami ogledajo vse in potem se skuša vsaka svojega sovražnika raniti in potem ko mu je Ene gredó bližej nejo k svoji armadi. Precej potem se zakad vsa rano usekala, spustí va-njo kapljico neke skeleče kisline, hitro vei armada na mravij in z združeno moćjo plan precej ne zavedó in ne razumejo, kaj to pomeni; osupnjene Ko je enega sovražnika zmagala, se verže uad druzega , ker tako in tako naprej, toliko časa, da je ona zmagana ali pa da obležejo vse vrata, pokoljejo vratarje ktera ranjeuega sovražnika umori. Ono kislino si napravlja 3)0 v stan. Rujave mravlje se mravlja v posebni žlezi, imenujemo jo mravijino kislino. pa gledajo, kaj se bo z njimi zgodilo. Roparj smemo černe mravlje imenovati, padejo na bube, zgrabi eno in z njo pobegne. Ko domaće mravlje kaj se godi, da jim roparji njih mladino vzeti hoćej vsak vidijo o. se t • T J veržejo serdito nad sovraznike al je sovražnik popoinoma vnicen. Čeravno je že sama ranjena, vendar ne odjenja, dokler je moć popoinoma ne zapusti iu še potem, ko že predertih zgrabi še sili se ostavljati ne pers na tléh leží in se že već gibati ne more morejo Med tem, ko se z euimi rujejo, so že drugi bube sovražnika, kterega doseći more; celó, ko je že mertva, odnesli in akoravno je skor već černih kot rujavih trupel se ue odprejo čeljustnice, ktere je v smertnem borenji v pokrivalo podzemeljsko boj vanje oropanim? kaj pomaga to mašče- sovražnika zasadila. V svoji gorečnosti napade celó kacega svojih mlad veuder le nimajo prijatelja, pa kmalo spozná svojo zmoto, ga poboža s ti Černi roparji pa hité s svojim plenom domu, kjer jih pavnicami, kot da bi tovarši že elj prićakuj Ko pridejo premagovavci jih ga hotla za odpuscanje prositi, in potem se toliko bolj serdito verže nad dušmane svoje. Tako so se borile naše mravlje. Kolikor bojevavcov, obsujejo straže in domá ostali delavci jim uzamejo bube in jih spravijo v varen kraj. Kot da bi bila to domaća za- toliko junakov. Bojišće se je kadilo od strupene kisline. lega. jo gleštajo ćerne mravlje, in ko drugi dan zaćnejo Tù neseta dva vojaka ranjenega pajdaša v varen kraj, da . a mm t mm m m - v « i y • • A l « • â m • m m * mm ^ #é t t ■ iz bub lešti, jim pomagajo tudi belo erajcico sleci, ravno si opocije; tù hitijo drugi še neutrudeni na bojišće novi tako kot bi bile njih rodu. Ruj mravlje dobivajo precej boj , nove junaštva, pa zmaga se ni se na nobeno straft jesti in se kmalo s ćernimi sprijaznijo Re ne vedó da nagnila, akoravno je bojišće že pokrito padiih junakov. Le Roparjem v cast pa moramo reći, da s svojimi majhna tropa se še bori, pa utrudena po dolgem boji oma so suznje. sužnjimi usmiljeuo ravnajo in da si prizadevajo, njih osodo tudi kar priverší iz zatišja četa čverstih spoćitih ru- pa i jim kolikor moć zlajšati. Delati morajo, kot druge, pri jedi niso ločeue, le ko gredó vèu, kako delo opravljat gré ena černih kot brič ž njimi in če se obotavljajo, jih k delu priganja, česar pa večidel ni treba. , sužnji so zadovoljni, ker bolj- guje javih vojakov in spet se uuame » strašni boj i ne boj 5 mesarsko klanje. u Kar jih je bilo černega rodu, vsi so padli pod v ce- Dan preide za dnevom sega prostega V • vljenja ne poznajo in pridno pravljajo delà svoji gospodi ljustmi neusmiljenih zmagovavcov. Včs junaški rod je po-ginii borivši se za domovje svoje. Ošabni in veselja pijani zmagovavci deró zdaj na dom zmaganih sovražnikov, kjer so bili še zaperti rujavi sužnji. Enkrat prinese cerna mravlja novico, da v gojzda ne Ko bi trenil, leže černe straže na tleh, oprošteni suznji se daleč od hiše ranjen keber pojema. En oddelek rujavih mra- zedinijo s svojim oprostiteljem, razderó poslopje in potem velj pod vodstvom treh černih bričev se napravi mastnega se vernejo v prosti dom. Večerná zarja orumení gojzdue drevésa in obsiva raz- kebra v hišo pritirat. Ko pridejo na mesto, se brici pre-strašijo, ker kerdelo rujavih mravelj je že kebra obleglo, valine mravljišča, v kterem je prebival hrabri rod v sreći hitro se mislijo umakniti — pa je že prepozuo, že so jih in blagostanji. Pa kdo se bliža mravljišču? Čeravno mrav- lja, s kervavimi ranami pokrita, se plazi po stertih nogah do razdjanega doma. Rujavi razujzdani sovražniki so jo rujave obsule. Strastno objemajo svoje rejence, ki so jim bili vzeti, ko še luči belega dneva zagledali niso. Sužnji tudi kmalo spoznajo svoje rojake in združeni se veržejo zdaj na černe trinoge; eden jim komaj uide, ostala dva pa do kraja, kjer je gospodoval njeni rod. Zadnja njenega zgrešili, in akoravno že na pol mertva, se vendar še plazi na drobne kosce raztergajo, ker tudi mirna mravlja divjá, rodů premišlja přetekle čase, solza se ji utrine iu moci kadar brani svoj rod ptujih napadov. domaće tla, ktere so oskrunili ptujci. Ko bi znala peti, bi glasno zakrožila Jeremijado, tako si pa le misli: sic transit gloria mundi, ali po domaće: „tudi nas je minulo !" V stanišču rujavih mravelj je vse zidane volje. Naglo napravijo veliko gostovanje, pri mestnih kebrovih kraćah obhajajo rešitev svojih ljubih iz sužnosti. Veselje se bere na vsakem obrazu; zdaj jim ničesar ne manjka, na nesrečne sestrice, ki še pod ptujim jarmom stokajo, jim serce teži in jim greni slehern grizlej. Enoglasno sklenejo Fr. Erjavec. »I? Ali tudi Slovenci imajo obhajati tisučletni spomin apostolske delavnosti sv. Kyrila in Metoda? drugi dan še druge sužnje resiti, naj veljá kar hoče. Pri černih mravljah je pa vse drugače. Neka pobitost in klavernost se je vsih polastila, na sužnje še bolj pazijo Spisal Davorio Terstenjak. in jih ne pustijo iz mravljisča. Med sabo se vedno posve tujejo, kaj bi bilo početi. (Dalje.) Zgodovina nam imenuje sledeče germanske narode, To je gotovo, da oba roda zdaj ne moreta več sosedno kteri so svoje pervotne sedeže zapustili in si šli novih iskat: 1. Markomane. 2. Kvade, 3. He rule, 4. Ruge, skupaj živeti, preveč sta se že spoznala; eden je drugemu 5. Gepide, 6. Vandale, T. Gote. Poglejmo na kratkem na poti, sovraztva in bojev bi nikoli konec ne bilo. Juterni dan bo razsodil, kteri rod bo obveljal. V obéh taboriščih se pripravljajo na boj. Černi so tirali svoje rujave sažnje srednjem in gornjem Majnu zgodoviuo teh nemških plemen. Mar ko man i so iz pervega imeli svoje sedeže oa , potem so obsedli zemljo i v nar globočeji stan in postavili straže, da jim nihče no Bojev v Boj eh em u.2) V tretjem stoletji jih nahajamo oa uide. Potem se uzdignejo vsi delavci ; vse kar se le gibati severnem bregu Dunaja3), na koncu tretjega stoletja v službi Rimljanov, in za Jornanda so Markomani na za- Ko more, gré v vojsko, strahopezljivca med njimi ni. Na majhni trati v gojzdu se srečate kerdeli. trenil se zakadite eno proti drogemu in boj se prične. Navadno se jih sprime već od obéh strank; grizejo in koljejo padni strani Vandalov, ko so ti v Sedmograškem sta- se nekoliko časa in ko se potem klobčič zmotá, jih leží Rom. Caesar, bell. gall. I. 51. 2) Tacit. Germ. 42. 3) Itiner j 383 snovali. evoje sedeže imelí. *) Slednjokrat ee imenujejo v službi Atilovi. Utegnili so tedaj po Štírekem, Kranjskem in Koroškem z Atilovimi četami pieniti, aii v stanoviten narod, kteri zemljo obdeluje in rokodelstvo, obertnost in umetnost pestuje, niso bili v Noriku. Ravno tako tudi ne Kvadi, kteri so za Ptolomaja stanovali v okrožji Moravě iu Dije, pozneje pa se lo- čivši od Markomanov se podajo vPanonijo, iz ktere v družbi Sarmatov so večkrat pleuiii rimsko provincijo Va-lerijo in Moesijo. Slednjič so se bojevali v družbi Atilovi. 2) Morebiti so He ru li kadaj stanovali v pervotni domovini Slovencov? Tudi ne. Njihovi pervotni sedeži so bili kraj baltskega morja. Leta 480 po Krist, so napadli Juvav, in ker so kraj Dunaja Rugi stanovali, so tedaj H eru li si kraj Tise sedeže prisvojili, in tukaj ko zavezniki Rim-Ijanov živeli. 3) Za Narsesa zginejo popolnoma iz zgodovine. Nekteri so mislili, da so štireki Nemci potomki Rug o v. Vendar tudi to ni res. Rugov pervotna domovina bila je severna Germanija. Po padu Hunov se prikažejo kraj bregov Dunaja od bohemskega loga do Moravě, tam, kjer so nekdaj Kvadi stanovali. Za sv. Severina, kteri je bil njihov apostelj, je njihovo kraljestvo narbolj cvelo, ktero so prek Dunaja do planin, s kterih Kremiša teče, razširili bili. Potem so prišli pod oblast iztočnih Gotov, in v njihovi družbi so se proti Odoakru bojevali. V šestem stoletji zginejo popolnoma iz zgodovine. 4) Gotov sedeži so bili v Panonii io Moesiji, od kodar so šli večkrat Noren-skega plenit; enkrat so celó prišli do Teverne. Zapadni Goti pa niso nikdar v Noriku bili, ampak v Panonii so čez Dunaj šli in Tracijo in Dacijo posedli. 5) Rsvno tako niso Vandali in Gepidi imeli etano-vitnih sedežev v Noriku. Leta 166 —181 po Krist, jih nahajamo na Dunaji, potem so se obernili v Rhaetio in na mejo Gallie. Druga stran pa se je nastavila med Tiso in Dacijo, kjer so tudi Gepidi stanovali (glej S a fařik „Slaw. Alíerth." I. 414, 415 itd.) ^ Iz teh zgodovinskih čertic vidimo, da pred 8. eto-letjem, v kterem so Bavari in Franki v pervotno domovino Slovencov privihrali, in lepo stran obsedli, noben drug narod ni imel stanovitnih sedežev v Noriku. Bojne čete so se tamarale po velikih cestah, tudi se utaborile po meetih in tergoviščih, — al norenske in karn-ske planine so ohranile pervotne svoje slovenske prebi-vavce do prihoda Frankov in Bavarov. Da je včs čas preseljevanja narodov seme sv. ker-šanske vére med norenskimi Slovenci le slabo cimilo, se lahko razumi; bolje še je oslabelo, ko so po odhodu germanskih narodov sorodni slovanski prišli do mej norenskih Slovencov, in se kraj Dunaja gor do eolnograških planin naselili, opustošeno Panonijo obsedli, in iz novega obdelo-vati začeli. Pervotnih Slovencov, kteri so v zapadni strani Panonije že od nekdaj stanovali in do Avgusta svojo samostalnost uživali, so gotovo novi slovanski pri-selci malo našli, ker pokončal jih je na velikih ravnicah živeče meč Germana, Huna in Avara. Srečniši eo bili njihovi bratje v norenskih in karn-skih planinah, kterih bivanje še Prokop leta 562 omenuje, imenovavši prebivavce teh planin „Kc&qvioi (Karnci—Kranci) Ts xai Novqixoi(Dal. si.) ; Zgodovinske drobtinice. Veneta, severna Venecija. Ozrimo se nekoliko na zemljovid današnje dežele nemške, in poglejmo natanjčniše njeno severno stran, to je, današnje Prusko, Meklenburg, Oldenburg in deloma J) Jom and, c. 22. 2) Eu trop. 9, (ř. Ammian Mare. 16. 10. 17, 2. 3) Vita S. Sever, cap. 24. Prokop Bell. gota. 2. 14. 4) Glej Z eus, „die Đeutschen u. ihre Nachb." p. 484. Eugip. c. 31. 5) Jornand. cap. 26. 48. tudi dežele med rekoma Odro in Labo in unkraj teh, kjer zdaj Nemci bivajo. One so za povestnico našo znamenite. Tu namreč bivali so v 5. stoletji po rojstvu Kristusovem zavoljo silnega bogastva in velike izobraženosti daleč okoli sloveći Slovani ; oni so še pred Nemci tù zemljo obdelovali, rudo kopali, platno tkali, v slikarstvu in kipotvorstvu napredovali, zraven pa še z vsemi izobraženimi narodi ter-govino terali. . fl. V tem stoletji dosegli so z neizrečeno svojo marljivostjo tako stopnjo premožnosti, da je marsikter ptujec, povrativšá se v svojo domovino, primeril njihovo zemljo s Palestino«, to je, z zemljo, kjer mleko teče in med. Bili so pa razni naravni osnovi in umetni izdelki vzrok, da so oni že tako zgodaj jeli misliti na tergovino, ki bi jih utegnila podperati ; toraj so sozidali pri morji terdnjave, naredili morske pristanišča (luke), ter se soznanili z drugimi narodi. Po preiskovanji Šafařikovem je gotovo, da so o času Aeschyla, Sophokla in Herodota 400—449 jantar (Bernstein) iz današnjega pruskega primorja v daljne dežele, sosebno v Fenicijo in na Gerško vozili. Hodili so na tri razne strani. Perva, po občnem mneuji najstarejša deržala je od baltiškega morja skozi neznane tatranské kraje, pa po zapadni Dvini do reke Dnéper, od ondod v gerške na-selbine na bregu černega morja. Po tej poti dobili so jantar, kožuhovino in žito Greki, Skiti in drugi iztočni narodi. — Druga pot deržala je kraj Považje (Waggebiet) v Panonijo do jadranskcga morja k južnim Venetom. Gotovo je, da so po ti poti več jantara ob času Herodotovem, kot pozneje, izvozili. — Tretja zapadna pot bila je skozi Nemško v Galijo, sosebno v Masilijo; ondi so kupovali Feničani burčen, in ga v daljne dežele prodajali. Tako pišejo o tem Herodot, Plini, Strabo in drugi stari gerški in rimski zgodopisci. Vse terdnjave, ktere so Slovani na bregu baltiškega morja sozidali, je pa prekosil s svojo lepoto glasoviti Volin ali Veneta. Reka Odra ondi, kjer se v baltiško morje razliva, naredi velik zátok, v kterem se nahaja otok Volin ali Velin, kamor so se bili v 5. stoletji po Kr. Veleti naselili. Otok ta bil je najglasovitniši v povestnici Slovanov srednjega časa, in slava njegova širila ee je po vsih mestih, ki so se na iztočni strani nahajale. Iz stare povestnice te terdnjave se le malo vé. Toliko je gotovo, da Volin je bil v 9. stoletji najmogočnejše in najbogatejše mesto cele eeverne Evrope. Tergovina je pri-vabila tjè narode iz raznih krajev in dežel. Tjč vozili eo Greki in drugi narodi evojo robo; Volinčani pa terali so svoje blago ne le samo na Angležko in Francozko, marveč tudi v Carigrad, kjer so toliko blaga skupili in sčaeoma tako obogateli, da so v obče hišno orodje iz zlata in erebra napravljali. Pristanišče v sredi mesta bilo je tako prostorno, da je v njem 300 ladij poredoma stati moglo. To zvezovala eta dva terdna zida z morjem; poverh teh dvigal ee je vieok most z visokimi vratmi in železnim omrežjem od morske etrani, v brambo luke proti Huzari. — Vrata bile eo z zlatom okovane, toraj je meeto obsijano od eolnčnih žarkov ee eilno svetilo. Na jažnih vratih po- čival je lev iz medenine (bronca), nenavadne velikosti, kot etražnik terdnjave. V eredi meeta je bil grad, in okoli njega dvigale eo se veličaetne ozidja ponosno proti nebu, med kterimi eo ee hramovi bogov, okinčani z vkusnimi elikami in zlatimi in erebernimi kipi posebno odlikovali. Tako bogaetvo in sreča naredila je pri eosednih narodih nevošljivost in lakomnoet. Bili eo Normani, ljudstvo severno, med ktere epadajo Danezi, Švedi in Norvezi, od kterih eo mnogo težav preterpeti mogli, in kterih pervi so elednjič po mnogih ljutih bojih leta 1177 pod kraljem Valdemarom to meeto upepélili, in ga iz temelja uničili. ê 384 Prašate: kje je dandanašnji, nekdaj tako gloso viti prinesel kervavo maščevanje, je sam sel k sodnii in se ji Voiin? Kjer je nekdaj slavni Voiin čelo svoje ponosno proti nebo obračal, ondi je zdaj teržeč s 3200 prebivavcov; izročil. Rane natákarčne so nek sila nevarne; vendar danes * * • f se živi. Da se spokorila, kakor se bo on pokořil! dragocenim jantarom in kjer so nekdaj velike, z robo obložene ladje jadrile, ondi si siromaški ribči v tesnih čolničih hrane išejo; in ona gora, kjer se je mogočni grad ponosno po daljavi oziral, je zdaj z germovjem zaraščena. Novičar iz raznih krajev Po nakljačbi se je zvedlo, da v mnogih Vse je razpadlo. Po ilirskem Gr. Krek. Novičar iz avstrijanskih krajev Iz Zagreba 30. nov. A. K. Na večer 16. juaija t. 1. je predstavljanje národnih iger v tukajšnem kazališču fabrikab svinec rabijo, platou lepšo barvo dati in tajisto bolj težko narediti. Slavno c. k. ministerstvo znotranjih zadev je torej zaukazalo, da se tako platno ne smé za perilo rabiti, temuč samo za barvati in drukati, ker je svinec človeškemu životu škodljiv. nosti: vv362,000 Nemcov 83,000 Cehov, Moravcov in Slovakov Prebivavci Dunaja se razdelé po narod med kterimi je 15,000 Judov j 9 10,000 Horvatov, bilo preuehalo. Dolgo smo čakali in želeli skoro naša dramatična Vila zopet ? prebudila ; in res 28. oktobra bilo je 25. predstavljanje v horvaškem jeziku. Igrala se je drama v treh činih „Corona di Saluzzo", prevedena dr. Užarevič-u. — Kazališčni odbor ie odločil vsako da bi se nam Serbov in Dalmatincov, 6000 Poljakov in Rusnjakov, 6000 Madžarjev, 6000 ttalianov, 3000 Slovencov, 300 Ru-manov in 3500 prebivavcov ostalih narodov. — Nesreća M oguncanov zbujejo v vsih deželah serčno pomilovanje po m milih darov nabirajo povsod obilo za tajiste. Da je sredo za horvaške predstave, kar je posebno zategadel sihm oesrečo mestu naklonil, se dolži avstriansk top važno, ker odslej bode vsem prijatlom našega národnega kazališča iz bližnjih okolic lepa priložnost dana, večkrat nisk korporal z imenom Wimmer; pa nič gotovega še ne vemo o tem. Francozka vlada se je dokončno odpovedala národně igre gledati in da jim pot v Zagreb ne bo slušati ; zagotovljeni zastonj, ako bodo namreč, političnega zedinjenja Moldove in Valahije, in je v sredo pridejo. nasvetovala zedinjenje samo gledé uprave in colnijštva tako, Dalje so se v tem mescu sledeče národně igre pred da se v vsaki knežíi slednje leto divan sošel 9 vsako stavljale: 4. nov. „Hudi duh Lumpaci-Vagabundus" saloigra tretje leto pa poseben divan se poklical, sostavljen iz od pole o* » nemskega; 11. nov. „Razbojnička zarucmca a i poslancov obeh divanov 9 kteri občne zadeve knežij ob drama v treh razdelih poleg nemskega; 18. novembra ravnoval. Tako je francozka vlada svoj plajš po drugi » Engleske Rube", vesela igra v dveh oglasi Ui 9 žaloigra v jednem djanji od X. djanjih in „Zapleteni V sredo 25. politični sapi obernila, kakor je bilo že davno napovedano. Casnikarji govoré, da so v Parizu sopet več ita so prišli s hudob nov. bila je velika večerná zabava v dvorani národnega lianskih skrivnih izposlancov zajeli, doma, iu zavoljo tega je za ta večer oglašena predstava nimi nameni na Francozko. Zgodilo se je to neki vsled pisma, ktero je kardinal Antonelli cesarju pisal. — Ukaz zastran osvobodenja rusovskih sužnjev bo, kakor Freudenreichovih „Graničarev" na korist gospodične Adels heimove odložena do prihodnje srede. Iz Tersta 24. nov. J. M. P. sem šel v Greto poleg Tereta; ko pridem V nedeljo popoldan je iz Petrograda brati, 6. dec. razgiašeo. — V Serbii, k enemu svojih pri- zlasti pa v Belem gradu tlači, kar so obsojence odpe jatlov na borjač (dvor), vidim dosti veselih znancov s ljali ? nekaka plahota, kakor mora 9 serca vsih ; k temu pušelci in svojega prijatla J. F. z njegovo staro ženo pripomore pac visoki stan obsojenih najvec. Obsojeni so plesati. Kaj je bilo? Bilo je zlato ženitovanje; pri- bili oblečeni kakor navadni hudodelniki, v težko železje jatel moj in ženka njegova sta se čez 50 let v drugič po- ukováni in vsak posebej se je peljal na svojem vozu dobro zavarovan od vojakov. Da pa v Belem gradu še marsiktero serce za-nje bije, pričuje to, da so jih na mnozih krajih rociia. Ženin je se cverst moz, ki ima se je se tudi precej terdna. , ...... vse zobe, nevesta Imela sta 11 otrok; ti otroci jih 9 m vnuki jih imajo že 11 , kteri so bili skoraj z žalostním pevanjem pomilovali. Nektere je bilo skorej komaj imajo 45 vsi pri ženitovanji svojega deda in svoje babice. Pravili so spoznati. Sicer pa mislijo mnogi Ijudje v Belem gradu, da jim je mašnik pri poroki tako lepo pridigo naredil, tù in tam za gotovo terdijo, da ne bodo dolgo zaperti. m mi da so se vsi po cerkvi veselja jokali. Da so nas bili do Ker je černogorski knez svojim podložnim prepovedal, požne nocí z dobrim černim vinom dobro gostili, vsak sam se s Turki kakorkolj pečati, je svoji deželici najbolj ško-lahko ugane. Jan. Mat. Prusnik. doval, lz Cetinj pošiljajo dan na dan střelivo in vsaktero Jan. Mat. Prusnik. Iz Istre. V7. — Letina je pri nas sploh srednja ; belega žita se je mnogo přidělalo, zato je pa tudi pšenica v Pa- orodje za vojsko oa turško mejo, in v kratkem bo slisati da so se sprijeli. zini po ceni, po 40 kr. starič, vagán bil blizo 4 fl. Vina P«sa je oagloma umerl. Sîisi se Turški minister za policijetvo, Jezze da mu je bilo zavdano* je tudi po srednji Istri precej bilo; al na zapadnem primorji ga je bilo malo ali nič; zdaj se prodává belega spud (52 verčev) po 7 do 9 koj po 9 teran so pa primorski tergovci tergatvi drago, tudi po 15 najboljega, plačevaii. Al oni mesec pred tergatbo je bilo vino tukaj tako pošlo, da bi ga bili oštirji radi spud po 22 il. plačevaii, samo da bi ga bili dobili; ako ga je kdo dobil, ga je po 40 kr. verč točil. Drugi pridelek je pa suša stisniia, zato je pa tudi turšica še čez 30 kr. starič. Iz Krajna 29. nov. Tudi mi Krajnci imamo svo jega » Othella", čeravno le v podobi prostega hlapca Pre tekli četertek zjutraj ob osmih je že precej přilétni hlapec neke dobro zoane gostivnice pod mestom mladi natákarci v persi in nož (keluarci) ravno tište gostivnice trikrat trebuh zabodel, ker mu je gorečo ljubezen njegovo z očitno nezvestobo povraćala. Berž potem, ko je hlapec-Othello do- Darovi za Vodnikov spominek. Od pervega naznaníla . 63 íi Gospá Josipina Terpinčeva..................5 fl. „ Zala Mahrova......................5 „ Gospod Fidel Terpinc. predsednik kmet. družbe itd. 10 „ ,, Ferd. Mahr, vlastník kupćijskega ucilišča . líf „ „ P. Challamel, učenik................5 „ „ Dr. Viktor Skaria..................3 „ „ Vilhelm Urbas ...................2 „ „ Anton Gale. grajšak itd........10 „ „ Karol Gale, grajšak..................5 „ „ Edvard Urbančié, grajšak.......10 „ „ J. G., v letu 1814 slavnega Vodnika familias in hvaležni uéenec . . . . •..........2 „ HO skupej . . 130 fl. 20 kr kr r> n v n v 99 99 99 99 19 kr. Odgovorni vrednik: Dr. Jane* Bleiweis. Natiskar in založnik: JoŽef Blaznik