Januš Golec: Ljudska povcst po raznih virih. Jeleni so odbrzeli, za glavnim tropom pa je ostal na površini leda cel iklopčič ranjenih in na smrt zadetih živali. Ko se je približal lovec plenu, so sikušali nekateri ranjenci, da bi se odvlelili s prestreljenimi udi, Itar jim pa ni uspelo na gladkem ledu. Ranjene sta poklala s 'ovarišem z noži, pretežna večina je že bila mrtva. Bili so sami res lepi komadi s sivkasto, skoro belo kožo in z mogočnim rogovjem. Trajalo je nckaj časa, predno so se upali pritlikavi Indijanci iz gozda. Vsak je nosil seboj kako posodo. Bližali so se po ikolenih, prepcvali, molili in se drli iz polnih grl od vcselja. Amerikanec je jemal :_ ustreljenih 20 liomadov drobovje. Pri pogledu na na meseni delež čakajoče Indijance se je prepričal Gruber, da ni»o ti rdečkarji nič boljši nego ljudožrci. Ameri- kanec jih je preklinjal, jih pometal po ledu in jim je grozil z nožem. Prišlo je do srditega prepira. Nemec se je bal, da bi lahko planili pritlikavci po tovarišu, se je preril skozi prcpirljivce in zaklical Lavisonu: »Deli z njim deli, Lavison!« Amerikanec jim je prepustil 10 jelenov. Indijanci so zagnali babilonski krik in so odvlekli z leda na obrežje trupla težkih jelenov. »Tatinska svojad!« je godmjal Lavison, med tem lio si je otiral pot s čela. »Sedaj trdijo, da so oni j.reprosili velilkega duha, da je poslal jelene. Brez tebe bi ne bili toplega mesa niti vohalil Prej kot v enem tednu bodo pospravili v svoje nenasitnc želodce celi plen do zadnje dlake in kopita. To je pa tudi za-dnjo, ikar sva storila za te prolvlete ljudožere. Ali ¦vA vidcl, kako so se vrgli na sirovo drobovino? Resnega mnenja sem, da nc bova videla nobenega jolena več. Je že prepo^.io za pot-.anje. Velika č.-eda jo je ubrala proti jugu. Imela sva srečo, presneto srečo! Sedaj pa hitro zginiva z nieson., sicc. bova imela opravka s krdclom volkov.« Oni večer po obilnem jelenjem lovu eo se masftili z mesom tudi od Indijancev kupltjeni psi, ki nlti stati niso mogli od lrkote. Ravno talko so »lavili lovisko srečo Messer-Indioanci. Za (kako dolgo bi bilo zadostovalo 10 jelenov potratnemu plemenu, se ni dalo določiti. Že drugi dan sta priSla dva tuja Indijanca s pasjimi sanmi in njun priliod fio pozdravljali tovariši s pomovno pojcdino in praznovanjem, iki se je zavleklo pozho v noč. »Računam, da se bova znsbila prokletiH ter stalno gladnib! soscdov«, je pripomnil La.vison, ko Je stopil drugo jutro z vedrom vode v koCo.- »Ta dva Indijanca cta bila odposlanca. Vzcmi puško in poglejva, Ikaj da name.ravajo.« Messer-Indijanci so podirali taborišče. Lavi&on je nagovoril nekatere bojevnike, iki pa mu jpdti odgovorili niso. Svojo ploš5nato roko je poJožil poglavarju na pleča, ta pa ga je porinil na »tran in mu ohrnil hrbet. Ves nevoljen je pograbil Amerikanec Indijanca in mu je trobil v uho jaekaj v indijianščinii ikoliikor je pač znal. Prejel ^e zelo kratek odgovor. Stari in razcefrani pogla(var je po^kazal z roko proti severu in ie kriknil par nerazumljivih besed. Po odhodu Indijancev sta vzela lovca pse v kočo in sta menjaje stražila. DrtLgo joitro sta vldela široko sled v snegu, k.atero je zapustilo odhajajoče indijansko pleme. Z izginom Indijancev je padlo živo srebro na 50 stopinj pod ničlo in dolga, meglena zimska noč je objela ter zavila neizmerno pokrajino. Lovca sta bila režena nadležnih pntlikavcev. Založena sta bila bogato z mesom ter kurjavo. Ogladila sta si položaj po možnosti udobno v kočuri in čakala cele mesece dolgo na dnevno svetlobo. Le tu in tam, če je prenehal veter, sta mogla izpod strelie na prosto. Za prerijskega lovca, ki ni poznal severa, je bil megleni, sivi svet tkrog njega izredna zanimivost. Skozi dvojno luč je bleščala bleda, okrogla obla, o ikateri je trdil Amerilianec, da je sonce. Tišina in puščoba pa sta se le oprijemali s«rca. »Kje so volkovi?« je vprašal Nemec. »Volčja zverjad ne more živeti od golega snega. Podijo se dalje proti jugu za jeleni, ali pa dalje severno za bizam-voli.« IDaije.)