Stran 482.
Politični pregled.
Notranji položaj. — Vladni krogi goje upanje, da se morda vender-ie po-reči porazumljenje mej Čehi in Nemci. Nemški p >s!anci iz Češke — izvzemši Vsenemce — so formulirali svoje zahte?e, oziroma povedali pogoje, pod katerimi so pripravljeni, privoliti v to, da se v čeških okrajih uvede č-ški notranji uradni jezik Neko približanje mej Nemci in č hi je oČKidno, saj so na pr Nemci pri razpravi o tosojil-ništvu celo zamolčali vso afero posojilnice sv. Vaclava. To govori dovolj jasno. Čehi so vzeli nemške zahteve v pretres. Ako privolijo Čehi v to, da se ustanove okrožja po narodnosti, potem je mogoče, da privolijo Nemci v uvedenje češkega notranjega uradnega jezika
Državni zbor. — Poslanska zbornica razpravlja še veino o samih nujnh predlogih, katerih je še 65 rešiti, predno prid^ zbornica na dnevni red Sedaj je na razpravi predlog proti krošnjarstvu. V razpravo o tem predlogu je posegel tudi poslanec P ljijjj^n, ki se je kienko—aavjej—za_jLLoju4arje iz kočevskega, črnomaljskega in novomeškega °kr.flja Po dosedanjih dispozicijah zboroval bode državni zbor do 19 decembra. Ves ta čas se potrati z nujnimi predlogi Ako se do 19. decembra ne doseže mej cehi in mej Nfmci porazumljenje tako, da bi se mogel budgetni provizorij parlamentarno rešiti, potem si bo vlada vse kar potrebuje  dovolila s. sloveČim §  14.
Avstrija in trgovinske pogodbe. — Poluradna „Wiener Allgeaeine Zeitung" je priobčila te dni iz dobro poučenega vira neke zanimivosti glede trgovinskih pogodb mej Avstrijo, Nemčijo in Italijo Ta list piše, da bi Nemčija takoj odpovedala Avstriji ^trgovinsko pogodbo, ako bi bil v nemškem parlamentu sprejet carinski tarif in bi tako bila Avstrija prisiljena, skleniti z Nemčijo novo trgovinsko pogodbo Po postavi iz 1. 1899 pa Avstrija ne sme sklepati z drugimi državami toliko časa novih pogodb, dokler nista Avstrija in Ogrska sklenili in sprejeli novega avtonomnega carinskega tarifa. Oni vir, iz katerega dobiva to poročilo „Wiener Allgemeine Zeitung", pravi, da bo Nemčija tudi zaradi tega koj odpovedala dosedanjo pogodbo, ker bi se nemški kancelar Biilov nikakor ne mogel ustavljati pritisku konservativcev in agrararcev. Zato je za Avstrijo neobhodno potrebno, da se čim prej dogovori z Ogrsko glede avtonomnega carinskega tarifa, ker bi sicer bila brez brambe proti noremu nemškemu carinskemu tarifu. Vinska klavzula v pogodbi z Italijo se tudi ne odstrani, dasi je to Szell v državnem zboru v Pesti   obljubil.
Zakonski načrt glede terminske kupčije z žitom. — Odsek gospodske zbornice, ki je bil voljen za posvetovanje o zakonu zastran odprave terminske kupčije, je imel v soboto sejo in je sklenil nasvetovati, naj ostane gospodska zbornica pri prvotnem svojem sklepu.
Nemčija. — V nemškem državnem zboru so začele postajati razmere slične on^m v našem državnem zboru na Dunaju. — Obstrukcija bode uganjala, kakor se vidi, tudi v nemškem državnem zboru svoje burke. Nemška vlada je pridobila za se konservativce in agrarce s tem. da je vsprejela povišanje uvozne carine na ječmen in kmetijske stroje za gra-ščake in veleposestnike. S pomočjo konservativcev, agrarcev in drugih vladnih strank pa hoče, četudi z nasiljem, udušiti obstrukcijo, s katero menijo socijalni demokratje, Če ne popolnoma preprečiti, pa vsaj za mnogo časa zavleči vsprejem novih carinskih tarifov, ki bi bili po njih mnenju na veliko kvar delavcem in sphh onim, ki si morajo vsakdanji živež kupovati. Ti novi carinski tarifi katere predlaga vlada, sestoje iz 938 točk   Ako bi torej državni zbor o vsaki teh točk hotel posebe
Stran 483.
razpravljati, dana bi bila socijalnim demokratom prilika, da bi z dolgimi govori in z drugimi obsfrukcijskimi sredstvi zavlekli konec debate na Bog ve koliko časa. Ker se pa nemški vladi mudi, da bi bili ti novi carinski tarifi vsprejeti prej ko prej, hotela je obstrukcijo udušiti z nasiljem. Proti vsem določilom opravilnikom dogovorila se je vlada z večino, da se glede novih carinskih tarifov opusti podrobna razprava, ter da se bo o vseh 938 točkah hkratu glasovalo. To se je imelo zgoditi v petek; ali socijalni demokratje so začeli v državnem zboru tako razsajati in razbijati ter okolo sebe mahati, da je moral predsednik sejo  zaključiti.
Rusija. — Zadnjič so poročali listi, da prav za gotovo odstopi predsednik sv. sinode Pobjedonoscev, ker so proti njemu vsi liberalni in neodvisni elementje v Rusiji. Zdaj pa se ta vest preklicuje in Pobjedonoscev ostane. Ž njim je namreč večina \plivnih velikih knezov in drugih ruskh odličnjakov, ki so odločno nasprotni vsakemu preobratu Ker je prestolonaslednik veliki knez Mihael jetičen, a car po zdravniških izjavah ne dobi potomca, pride v poštev le še veliki knez Vladimir, ki pa je že tako star, da skoraj gotovo ne preživi carja. Zato se zadnji čas mnogo razpravlja o prestolo-nasledništvu ter se določa Vladimirov sin, veliki knez Ciril za prestolonaslednika.
Macedonski ustanek. — O dogodkih v Macedoniji prihajajo Čedalje resneja poročila. V dež-li je vse v največji razburjenosti. Prebivalstvo bf-ži v velikih masah čez mejo na bolgarska tla; danes je že nad pol milijoDa macedonskih ubežnikov v Bolgariji. Kdor se ne more udeležiti ustanka, beži, io to so ženske, starčki in otroci. Minoli teden je bilo burno bolgarsko sobranje, v katerem se je razpravljalo vprašanje „macedonske emigracije". Minister dr. Dane v je poudarjal pomen tega naseljevanja za Bolgarijo v kateri utegne vsled tega priti do gospodarske in politične krize Med prebivalstvom vlada največje sočutje za nesrečne begune, katerim so Turki požgali vasi in poropali vse. Ljudje darujejo denar in obleko, da obvarujejo nesrečnike pred posledicami zime in lakote. A teh nesrečnikov pribeži vsak dan od 300 — 500 na Bolgarsko. Razmere,   ki   silijo   to nesrečno ljudstvo v beg, so nepopisne.