Leto 1885.
25
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos VI. — Izdan in razposlan dne 8. februvarja 1885.
ii
Koncesija od 20. januvarja 1885,
11 tramway od Dnnaja (Schottenring) do kolodvora železnice na hrib Kahlenberg v Nussdorfn,
morebiti s krilom v Heiligenstadt.
Na temelji Najvišje pooblastitve vsled Najvišjih odlok od 25. februarja 1859 in od 8. marcija 1867 podeljujem jaz družbi železnico na Kahlenberg (sostav Rigi) zaprošeno koncesijo v delo in vrsbo s porabo obstoječih cest narediti se imajoče tramway-železnice (železnice sč žlebovitimi šinami ali žlebovke), ki bode za zdaj služila javni vožnji ljudi, od mesta „Schottenring“ na Dunaji 8kozi ulice Hohenstaufengasse, Liechtensteinstrasse in po deželni Dunajsko-Klosterneuburški cesti do kolodvora železnice zobato-kolnice na Kahlenberg v Nussdorfu z eventuvalnim krilom v Heiligenstadt za petdeset let, računeč od današnjega dne, pod naslednjimi uveti :
§• 1.
Po koncesijonirani tramway-železnici znotraj Dunajskih linij naj se vozi zK°lj s konjsko močjo, a nasproti zunaj linij dopušča se uporaba primerno nareje-lokomotiv ter je po le tem izvesti tudi delo železnice in nje vršbeno opravo.
Pri tem je paziti na neposrednji (premi) stik kolej koncesijonirane železnice zvezno železnico, katero nova družba konjske železnice (tramway) pri Nuss-a°rf8ki liniji naredi, ter bode s to družbo dogovoriti se o uredbi vršbene službe v zmislu vzajemnega prehajanja voz.
, Tudi naj si koncesijonar prizadeva skleniti domembo z Dunajsko družbo . °ojske železnice o tem, da se napravi zveza koncesijonirane železnice z progo Osnovane družbe od mesta „Schottenring“ do železnice po cesarji Franc Jožefu Zv^ne skozi Spittelavske in Althanske ulice na Althanskem planišči (plači).
Sklenjeno domembe predložiti je državni upravi v odobrenje.
(Slw.nl.ch.)	-
Koncesijonar naj sosebno — kolikor je v njegovi moči — skrbi za to, da se prehod vožnje ljudi z lastne na tujo železnico in narobe — kar se dâ — olajša, uredivši korespondujočo službo in izdajaje direktne vozovnice, ter se v tem oziru, er ne bi se dala doseči domenitev sè sosednimi izreki ministerstva za trgovino.
§• 2.
Delo koncesijonirane železnice in nje vrsbena oprava naj se izvede po men tehničnih dopustilnih uvetov, ki jih je trgovinsko ministerstvo ustanovilo, in podrobnih projektov, ki naj se sestavijo po istih in katerih odobrenje se pridržava trgovinskemu ministerstvu.
Kake premene v osnovi železnice, kakor bode odobrena po posledku političnega obhoda, potrebujejo odobrenja državne uprave.
Tehnične načrte za delo in opremo železnice treba je trgovinskemu ministerstvu za časa predložiti in ukazila državnih nadzornih oblastev, ki se o tem povodu ali pa sploh izdadö, kaj na tanko izpolnjevati. Takisto naj koncesijonar ustreza vsemu temu, kar bi mu ministerstvo za trgovino iz javnih ozirov pozneje gledé izvedenja samega dela, gledé vršbene oprave in vršbovodstva zaukazalo.
§. 3.
Koncesijonar ima dolžnost, delanje koncesijonirane železnice Schottenring-Nussdorf precej začeti, čim mu se podeli dovoljenje oblastva za delo, in najdalje v enem letu, računeč od današnjega dne, dokončati ter dodelano železnico izročiti v javno službo in vršbo na njej ves ta čas, dokler traja koncesija, ne krateč za-ukaza §“ 9, nepretrgoma vzdrževati.
Da se bode zgornjega roka za do vršbo dela držal, za to naj koncesijonar d& varnost, odštevši 5.000 gld. položnine v vrednotnih papirjih, v kakeršnih se nalagajo otročji novci.
Ministerstvu za trgovino pridržuje se določiti rok, do katerega bode dokončati krilo v Heiligenstadt, ako bi se imelo delati.
§• 4.
Da izdela koncesijonirano železnico, ki je občekoristna kakor je priznano, priteza za koneesijonarju razlastilna pravica po določilih dotičnih zakonitih propisov.
§• 5.
Vse premene, ki bi vsled osnove koncesijonirane tramway-železnice potrebne bile na kanalih, razpeljanih ceveh ali na ravnoležji tlaka (dlažbe), naj naredi koncesijonar o svojem trošku tako, kakor mu propiše pristojno oblastvo, ter je koncesijonar za vsako škodo, ki se po napravi železnice omenjenim predmetom ali sicer na javnem dobru ali zasebni lastnini stori, odgovoren in dolžan p°' vrniti jo.
§. 6.
Koncesijonarjova dolžnost je na cestah, ki se porabijo v napravo koncesij0' nirane tramway-železnice, voznico v širini, kije ali še bode za-njo določena, narediti, čediti in škropiti, ter tudi po omenjeni površini ceste sneg kidati.
železnicami, hoče podvreči
Znotraj Dunajskih linij ima koncesijonar tudi dolžnost, določeno cestno površino dlažbiti, odnosno dlažbo, kakor bode popisano, vnovič napraviti.
V oziru na to, v kateri meri zgornje dolžnosti koncesionarja zadenejo, in gledé drugih načinov cestne porabe, ki se jih bode iz javnih ozirov držati, mora koncesijonar kar naj tanje more izpolnjevati ukazila pristojnih oblastev in postavljen ce v.
§.7.
Koncesionarju se je ob delu in rabi dopuščene železnice držati tega, kar ustanavlja pričujoče dopustno pismo, in dotičnih tehničnih dopustilnih uvetov, ter tudi tega, kar velevajo semkaj mereči zakoni in ukazi, zlasti železnocestni dopustni zakon od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) in — kolikor se bode uporabljala parna sila, — železnocestni vršbeni red od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1) z dodatki in pa zakonov in ukazov, kateri se morebiti pozneje dadö.
Kar se pa vrsbe ali vožnje same tiče, odpuščajo se varnostne naredbe pro-pisane v redu železnocestne vožnje v toliko, kolikor se bode z ozirom na maksimalno brzino ustanovljeno v tehničnih dopustilnih uvetih trgovinskemu mini-sterstvu zdelo, da se smejo, ter bodo na to stran veljali dotični posebni vršbeni propisi, ki jih izdâ trgovinsko ministerstvo.
§•8.
Vršba sme se samo s posebnim dovoljenjem trgovinskega ministerstva na temelji tehnično-policijske preskušnje železnocestne osnove začeti.
§• 9.
Ako bi oblastva o povodu kake svečanosti, kakega prehoda vojaških krdel, kake parade, ali zarad delanja kanalov, polaganja cevi itd. spoznala neogibno pozebo, po nekem kosu koncesijonirane tramway-železniee časno ustaviti vozovni promet, to naj se koncesijonar dotičnim ukazilom oblastva brezuporno udâ, ne J maj o Č nikakeršne pravice do zamene tega, kar je vsled časno ustavljene vožnje
’zgubil.
Enakšna dolžnost veže koncesionarja, kadar in dokler bi v slučaji mobilizacije ali vojske po mnenji vojaškega oblastva bilo neogibno potrebno ustaviti vožnjo, ker se vojaška krdela pomikajo po cestah za tramway uporabljanih, ali zarad kake druge vojaške operacije na istih.
§. 10.
Transporti vojakov naj bodo po znižanih tarifnih cenah, in to po tistih določilih o tem in o polajšilih potujočim vojakom, katera vsak čas veljajo pri c> kr. državnih železnicah.
Ta določila obsezajo tudi deželno brambovstvo občh državnih polovic, tirolske deželne strelce, in to ne samo ob potovanji na račun državne blagaj-nic©, nego tudi ob službenem potovanji na svoj račun k vajam v orožji in pri-glednim zborom, potem vojaško stražno krdelo civilnih sodišč Dunajskih, žan-darstvo, ter po vojaško osnovano finančno in varnostno stražo.
Koncesijonar se zavezuje, pristati na dogovor med avstrijskimi železno-cestnimi društvi ukrenen o nabavi in imetji opravnih reči za vojaške transporte in o vzajemnem pripomaganji z vozili ob večjih vojaških transportih, potem na organska določila in na služabni propis o bojnih železnocestnih oddelkih, ter tudi na potlejšnji, 1. junija 1871 obveljavši dodatni dogovor o transportu takih bolnikov in ranjencev, katere je ležeče prevažati ob troških vojaške bla-gajnice.
Tako je tudi dolžna pristati na dogovor, katerega je z železnocestnimi društvi ukreniti o vzajemnem pripomaganji z osebjem ob velikih vojaških transportih in na propis o vojaških transportih po železnicah.
Te dolžnosti ima koncesijonar samo v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje z ozirom na drugotnost koneesijonirane tramway-zeleznice in na polajšila vsled tega dodeljena gledé naprave, opreme in cele vršbe zdi biti zvršljivo, o čemer pri8toji razloka trgovinskemu ministerstvu.
Koncesijonar se zavezuje, da se hoče pri oddajanji služeb v zmislu postave od 19. aprila 1872 (Drž. zak. št. 60) ozirati na doslužene podoficirje iz vojstva, vojnega pomorstva in deželne brambe.
§• H.
Koncesijonarjeva dolžnost je:
a)	pisemsko pošto in poštnega služnika, kateri bi jo utegnil spremljati, nadzorne organe c. kr. glavnega nadzorstva avstrijskih železnic in policijske varnostne organe v službi na vseh vlakih, kijih vozni črtež naznanja, zastonj odpravljati ;
b)	za eventuvalno odpravo vozne pošte skrbeti, za kar bode dobival primerno odplato, kakor se ustanovi po domenitvi.
§• 12.
Tarife za vožnjo ljudi, kakor tudi za javno odpravo blaga, ako se v vede taka odprava, z razredbo blaga in vsemi postranskimi določili vred, podvržene so odobrenju trgovinskega ministerstva, pri čemer bode z ene strani gledati na javne ozire a z druge strani na dovoljno rentabilnost železnocestnega podjetja.
Voznine in nakladnine in druge pristojbine smejo se samo v zakoniti deželni valuti brez agio računiti.
Voznina za ljudi znotraj Dunajskih linij postavlja se na 5 kr. av. v.
Kadar bi koncesijonirana železnica v dveh zapored idočih vršbenih letih dala čistega donosa najmanj 7 odstotkov napravne glavnice, sme trgovinsko mini-sterstvo razmerno znižati tarife doslej veljavše.
§. 13.
Družbi železnice na hrib Kahlenberg (sostav Rigi) priteza se pravica za delo in opremo koneesijonirane trarnway-z.eleznice potrebnih novcev dobaviti si ah s povišbo delniške glavnico ali z izdatbo predstvenih delnic, katerim naj do
iznosa petodstotne dividende pristoji prednost pred starimi (založnimi) delnicami, pri čemer vendar ne bodi nikakega doplačevanja iz donosov poznejših let.
Obrazec predstvenih delnic, če se katere izdadö, potrebuje odobrenja državne uprave.
Napravno glavnico koncesijonirane tramway-železnice treba je v času, dokler traja koncesija odplačati po razdolžnem črteži, ki ga odobri državna uprava.
§• H.
Vozila, Šine in druge železnične sestavine in vse opremne predmete treba je samo in edino v domačih (tozemskih) tvornicah naročati.
§• 15.
Državna uprava ima pravico, uveriti se, da se dela železnice ter tudi krétna oprava po vseh delih namenu primerno in trdno zvršujejo, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
Tudi ima državna uprava pravico, po cesarskem komisarji, postavljenem pri družbi, pregledovati gospodarjenje.
§• 16.
Pričujoča koncesija mine, če se v §. 2 ustanovljeni rokovi za začetek in do-vršek dela, odnosno za začetek delovršbe ne dostanejo.
Državni upravi se dalje prihranja pravica, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila po večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, naložene v dopustnici, v tehničnih dopustilnih uvetih ali v zakonih, poprijeti se naredeb, primernih zakonom ter po okolnostih — Šepredno izteče koncesija, — izreči da je ista ugasnila.
Pino s. r.
15.
Razglas ininisterstva za finance od 31. januvarja 1885,
da se napovedništvo Hum-Bastači opusti in v Celebiči napovedništvo postavi.
S 1. dnem januvaija meseca 1885 se je opustilo k mali colniji v Foči spadajoče napovedništvo Ilum-Bastaško v Bosni in ob enem v Celebiči ustanovilo napovedništvo imenovane colnije, ki mu je dana oblast zacolovanja za mali obmejni promet.
Dimajewski s. r.

to.
Ukaz ministerstva za trgovino od 1. februvarja 1885,
o deloviti premeni ukaza od 8. septembra 1884, zastran vročevanja s pošto dovaianih reci
adresatom na Dnnaji.
Z delovito premeno določil v ukazu od 8. septembra 1884 (Drž. zak. st. 149), o uredbi vročevanja s pošto dovažanih reči adresatom na Dunaji, uka* zuje se tak<5 le:
1.	Kadar se komu istodobno vroča po več poslatev, katere spadajo k eni in isti spremni ci, jemati je samo za najtežjo poslatev propisano vročnino, a za vsako ostalih poslatev samo znižano pristojbino po 5 kr.
2.	Praviloma bode pošta dolžna colu podvržene za Dunajsko mesto namenjene poslatve na katero koli stranko oproščati. Izimek od tega pravila velj£ samo tedaj, če si je katera stranka pridržala, da hoče sama kako poslatev oprostiti, ali kadar je ta oprostitev navezana na posebne uvete.
3.	Oprostnina za vse colu podvržene poslatve brez razločka njihove teže postavlja se na 10 kr. Ako pa adresat sam poslatev oprosti, ostane pri dozdanji nosnini po 5 kr.
4.	Takisto je tudi pri prohajajočih colu podvrženih voznopoštnih poslatvah pristojbina za posredstvo poštnega urada od 5 na 10 kr. povišana.
5.	Za vročevanje colu podvrženih poslatev brez vpovedane vrednosti do 3 kg (poštnih paketov, colis postaux), za katere pošta col plača, jemati je oprostnine in vročnine skupaj po 10 kr.
Ta določila začnd veljati 15. dan februvarja 1885.
Pino s. r.