Zakaj jiemškiitarski liberalci iz mest in trgov toliko skpbno Iovijo kmetske volilne moževe!? Bližamo 8e noviin 7olit7ain; 12. sept morajo kmetski ljudje izbrati moževe, katerim bodo za 6 let deželno mošnjo 7 roke dali. To ni bodikaj, 6e se gre za 7e5je ali menjae deželne stroake, tedaj za 7e6je ali menjše ate^ilke 7 dačuih knjižicah. To je eno pa jako imenitno, kar 7sakdo razvidi, ki nima namesto mažganov slame 7 glavi. Zra7en tega je mnogo re6i gled6 no7ih in starih postav poslancem 7 roke danib, ki tudi močno zadevajo 7ae, po8ebno kmetako prebi7alst7o. Zato bi naj kmetaki ljudje to pomislili, posebno že zato, ker jih 7sa bremena po 3 in 4krat 7e5ja zadenejo, kakor pa grajšSake, trske in mestne ljudi. Štajerski grajsčaki pla5ujejo po 70895 fl. na leto da5e, tržani in meatjani po 326.000 fl. tedaj 7si trije skup 396.895 fl. Koliko pa kmetski ljudje? No, (brez 7računjenih 7ojnih doklad) celib 1,800.422 fl. to je: najmenje po 4krat več. Tako je na Štajerskem in drugod tudi ni boljše. Ali je pa pri 7olitvab tudi tako, ali imajo po številu poslaucev kmetje rea po 4krat 7e5 go^oriti, kakor pa mestjani, tržaai in veliki posestniki? Nikakor ne. Tukaj je ra^no na opak ali na robe! Kmetski ljudje 7olijo za deželni zbor štajerski 23 poslance^, mestjani in tržani z giajščaki 7red pa 37. Tako je tudi po drugib deželab; 7sem je 7itez pl. Schmerling priskrbel podobnih volilnih redo7, po^sod so kmetski ljudje nalaič 7 manjšino potisnene. Kaj pa iz tega sledi? D^oje! Pr7i5 zadene 78e, kar poslanci na deželne stroške 8klenejo, kmetske ljudi za 3jit med tem ko se grajščakom, mestjanom in tižanom aamo Y4 8troško7 na dačo naloži. Drugič 070 obdače 7anje 8klepa 7e5ina poslance^ t. j. poslanci grajš6ako7, mestjano7 in tržano^. Kmetski poalanci se teuiu ne morejo ubraniti. Premalo jih je. Tako je prišel brez^erski liberalizem na konja, tako se je osno^alo mnogo napra7, ki kmetskemu ljudst^u nikakor niso na korist, ampak na gotov propad in pogin, n. pr. proato razkoso^anje poseste?, 870boduo ženitovanje neinani6e7, a^obodno oderuat^o itd. Zopet se da pokazati, kako so liberalni poslanci mestom 7 korist veliko uapra7 omislili: n. pr. pomnožeuje ite^ila urado7 in uradniko7, dalje poz^iaanje pla5e uradnikom, poninoženje ad7okato7 itd. daje mestom in trgom mnogo zaslužka. Kmet ali 7saj župan je 7edno na ,,rajži" 7 mesto ali trg. Vendar 7 boljše pojasnenje naj služi 5estitim bralcem to-le: prejšnjo šolnino (Schulgeld) ao liberalni poslanci, med njimi tudi g. Seidl, odpra^ili, to pa na neizmerno škodo kmetakim ljudetn. Kajti pvej je učitelja pla5e7al, kdor ga je re3 potrebo7al, sedaj pa pla5uje 7sak da^keplačilec enako, ker ao se šolski 8troški 7rgli na dačo. Vsled tega placujejo kmeti '/4 vsen šolakih atroško^, mestjani itd. pa samo '/,,• Koriati pa imajo mesta od no7ih šolskib razmer goto^o ve5, nego kmet. Kajti 8 let otroka 7 šolo pošiljati, to dobro kaže inestjanu ne pa kmetii; pm je rad, 5e se pagla^ca akoro za celi den znebi, kmet pa ga po 12. lefu potrebuje doma, da mu je 78aj nekaj let ua korist; z 20. letom mu pa fanta itak vzarnejo k vojakom. Liberalni poslanci iz mest in trgov ao tem ugodno dobo pra7 dobro razumeli in po mestih in trgih uastavili mnogo šol z mnogiuii razredi in dobro plačanimi u6itelji in učiteljicanii. Vsaj so 7edeli, da jiho^e ljudi samo J/4 8troako7 zade^a. Tako ima samo eno naših mest 7 ljudskih šolah (prva je 8razredna z 1 zra^en razredom, druga 6razredna z 4 zra^en razredi, tretja Srazredna, 6etrta 3razredna (pri^atna) — 31 učitelje^ in učiteljic, ki ao 7ai po I. in II. razredu pla6ani. Ucitelji na kmetih so skoro 7ai najalabae plačani, namre5 po III. razredu. Nasledek temu je, da se boljai učitelji 7 mesta prosijo, kmetje morajo z slabejimi zado^oljni biti, ali pa jib cel6 pogrešati, kar ae ua mnogih krajih godi. V kljub teniu pa nosi kmetsko ljudat^o 7* 7seb šolskih atrnakov! Jednake za kmetski stan žalostne razmere ae kažejo kot sad delo^anja liberalnib poslance7 tudi drugod; 5eaar pa tu razlatrati ne utegnemo. Sedaj pa zamoremo pra7 jasno odgo^oriti na vprašanje: zakaj ae mestni gospodje liberalci, pii nas ob enem trdi nemčurji, toliko trudijo kuietskini Ijudem vsiliti liberalnega kandidata n. pr. Seidla — Seedeija? Liberalci bočejo kmetakim po8lancem uata kolikor inogoče zapreti, ali 7saj ste^ilo kmetskih tužnih glaso7 zmanjšati. Premo6no 5utijo tehtuost takega glasu. Ko bi na primer 7 imenu kmetov ptujskega in rogačkega okraja g. Herman, blagi zago^ornik kmetskih tamošnjih Slo7ence7, zahte^al, naj bi ae predragi in celo nepotrebni okrajni zastopi (Bezirks^ertretungen) odpra^ile, bi lebko takoj zopet izvoljeni g. Seidl 7stal in ugo^arjal reko5: ,,ni res, da bi kmetje bili zoper okrajne zastope. Glejte, jaz sem pomagal posta^o za okrajne zastope narediti, jaz sem na6elnik mariborskega okrajnega zastopa in, 6era7no sem letos kot tak 3000 fl. na posodo 7zel in okrajne dohodke pri mariborski braniluici zasta^il, kmetje so me 7endar zopet za poslanca iz^olili. Ali ni to sijajn dokaz, da so kmetje okrajnib zaatopo^ strašno 7eseli ?" Vsi liberalci bi inu pritrdili in g. Hermano7 nas^et za^rgli z 7elikim krohotom. Ali ko bi n. pr. ljutomerski poslanec g. Kuko^ec 78tal in rekel: nnaj se okrajna gla^arst^a z piedragimi komisarji in 7e5nimi komisijoni odpra^ijo, naj se pr7e politične gosposke nasta^ijo stalno pri okrajnih sodnijah", bi poslanec g. Seeder lehko ugo^arjal: nto so jalo^e želje, jaz sem okrajni gla^ar pa kmetje so me 7endarle izvolili, kar je goto^o znamenje, da jim je vse pra7u. Zopet bi liberaini poslanci kričali: bravo, bia^o, in g. Kuko75e7 nas^et 7rgli po stari na^adi pod klop. Ali 7.sc drugaSe bo liberalceni ši^alo, kedar takib zagovorniko7 uied kmetskimi poslanci ne bodo 7eč mogli 7lo7iti. Tedaj bo 7ažnost kmetskega stann še le oeitna postala, kakor tudi ue^aroost liberalne dobe; tedaj bo tadi boljae, prej ne. Zato pa rečemo: hitrej ko bodo knieti popuatili poslance, kakoršua sta kandidata Seidl, - Seeder, prej se bodo naše nepo^oljne razmere apremenile na boljše. Glejte, 7 raz7en-ogerakih deželah prebi^a 20 milijono7 ljudi. Izmed teh je 16 milijono7 kmetskega stanu. Uže iz tega se vidi, da mora kmetaki atan 7elikansko 7e6ino denarue in ki7a7e dače nositi. Drugače biti ne more. Kmetaki stan je naj^ažniši 7 drža^i. Zato pa mora s 6asoni prodreti spoznanje, da ni pra7, 5e pri 70Iit7ah 10 niilijono7 kmeto7 7elja toliko kakor 5000 grajščako7, da 500 tigovce^ voli 7e5 poalance7, kakor 2 milijona kmeto7, in da 31.000 mest jano7 7oli 1 poslanca ra^no tako, kakor 126.000 kmeto7. To cutijo tudi liberalci in pri nas ob enem nem5urji. Zato pa skušajo na 7se kriplje kmetom vsiliti libei alnih, nem5urskib poslance7. Dolgo tega ne bodo mogli delati. Kajti liberalni uauki ne ruaijo aamo kmetskega atanu, ampak uničujejo tudi mestne rokodelce in posestnike. Tudi ti 8e pritožujejo čedalje bolj mo5no čez strašne da5e in doklade, laatoče usiromašenje, razsajanje oderuho7 itd. Vendar tisti, ki najbolj trpijo pod liberalno dobo, kmetski ljudje, ti se imajo pred 7semi oglasiti. Od 23 kmetskih poslance? so nemaki kmetje na Šlajerskem pred 6. leti že liberalcem in nem5urjetn 7zeli 10 in slo^enski 5. Sedaj bodo Nemci zvrgli 7se liberalue kandidate, poderimo še Slo^enci Seidla-Seederja! Drugo jc že palo! Svitli cesar bodo potem zago7ornikom liberalcev lehko tako rekli: ,,glejte, stajerski kmetje, 78i biez izjemka, so za7igli libeialne kandidate, to kaže, da niao zado^oljni z dosedanjim liberalnim gospodarst^om; treba je na drugo pot 7krenoti". In 7 to nam pomagaj Bog in možka pogumnoat kmetskih 7olilce7 12. sept. 1878.