56'
le-rt:
*0' i
na
jo-
1
List izh^lt ■▼»krat na mesec.
,Posa emašt. 75p
Naročni' a tOrsemo 1 50 D.
Rokopisi sr ne vračajo
Nofrenkirana pismi •• nt sprejemaj«.
VOJNI INVALID
Poštnina plačana v gotovini.
Uredništvo in upravnlitvo v
‘i:
it. Peterski vojašnici.
Glasilo izvršnega odbora udruženja vojnih invalidov, vdov in sirot kraljevine SHS.
Socijalna beda.
Vojna je zadala ljudem viestranskega gorja in bede toliko, da se človeški rod še desetletja ne rešil iz prsledic in mizernega položaja.
Prva potreba vsake držzve je, da išče in najde način, kako omiliti bednemu ljudstvu, ki trpi njegov Položaj ker brez tega ni pravega življenja in zadovoljstva ter je nemogoče zidati trdno državo.
Po prevratu so posamezne vlade uvidele važnost pocijalnega vprašanja ter so ustanovile ministrstvo 'n pokrajinske urade za socijalno skrbstvo, ki so se polagoma nekoliko razvili. Poduzeli so nekoliko akcij za reš tev najnujnejših socijalnih vprašanj, foda vse je storilo le v toliko, da je bilo trenotno 'n za prvi hip.
Nobena poteza ni bila stalna in gotova, bile so le tolažbe, ki so pomirjevale razburkano ljudstvo, ki danes vsled tega še vedno tiči v splošni mizeriji.
Same tolažbe brez dobre volje, dejanj in žrtvovanja niso storile nič. Vse kar se je poduzelo na socijalnem polju, je kmalu zaspalo ker cel ustroj pri nas nima podlage za skrb proletarskega človeka.
Ni treba govoriti o drugih problemih, poglejmo samo vprašanje vojnih žrtev, ki je vehka panoga v socijalni politiki. Ali je rešeno? Ali ne čutimo vsaki dan bolj, kako smo vojne žrtve slabo preskrbljene in ako pogledamo po naših domovih vidimo v njih samo obupno mizerijo, bolezen in trpljenje. Umrljivost v naših vrstah narašča od dne do dne ; vzrok temu ker se nas brezbrižno upropašča.
Pet let že prosimo in tarnamo, reakcija so nam prazne obljube. Imamo pravo, s krvjo zasluženo pravo, ki se nanj sklicujemo. Tega pa se nam ne pa zato, ker ni več morale. V morali je sočutje toda ako ni prvega tudi ni drugega.
Ako bi nam bila dana le začasna možnost, bi postavili gospodo, ki ima v rokah našo usodo na naše mesto in v naš položaj potem bi čutila kaj pravi živeti v nesreči m bedi.
Tarnamo že toliko časa zastonj in iščemo Prilike, da se bodo razmere toliko spremenile, da bomo priklicali na površje ljudi, ki bodo hoteli za nas nekaj storiti. Kakor vidimo, jih še ni.
V	današnjem usodepolnem in brezpravnem stanju nas nameravajo postaviti iz dežja pod kap.
Ker pa so po mnenju vladajočih vsa socijalna vPraŠanja pri naših razmerah odveč in brezpomembna, bodo ukinili ministrstvo za sccijaino po-litiko, katerega seveda v naši državi ni potreba. Stem lahko rečemo tudi, da bo pokopano vprašanje vojuih žrtev. Seveda poleg našega pa tndi binogo drugih važnih vprašanjj ki zadevajo reven delavski in proletarski rod.
Posamezne panoge vprašanj so bodo porazdelile Pied druga ministrstva, kjer bodo ostale pozabljene.
Tudi naše vprašanje bo šlo nekam. Pa to je vse eno kateri resor se bo nadalje bavil z našim
vprašanjem.
V	socijalni politiki kamor spada ga rešujejo
ze Pet ,et> Pa je vedno slabše. Danes nimamo niti s	zakona, kako moremo potem govoriti o
zascu m osiguranju. Mi životarimo trenutno od m, arov,,m se ne moremo skl'cevati na nobeno stalno podlago in pravo.
Na^e, * * * vPjašanje bo z drugimi socijalnim! vprašan,! vred minulo. To se vidi iz tega, kako se že
polagoma razdira. Domovi in ustanove izginjajo, pokojninsko vprašanje so vzela v roko sodišča pa kljub lemu vedno bolj zaostajajo, v nekaterih po-kraj nah pa se celo po cela leta ne izplačujejo. Statistiko in presojanje invalidnosti najvzamejo v roko vojaške oblast1, zdravstvo pa redne zdravstvene oblasti in tako bomo povsod pa nikjer. Nihče se ne bo špecijelno bavil z našim vprašanjem, ker ne bo kompaktno in ostali bomo povsod samo privesek, za katerega se ne bo nihče posebno zanimal. Za pomoč in podporo v splošnem pa ne bo hotel biti nikdo pristojen.
S socijalno politiko vred smo postali predmet likvidacije.
Za vse druge sloje je potreba, da se skrbi za njih napredek, seveda za reveže je ni.
Zato bodo ostala vprašanja, ki zahtevajo ublažitev socijalnega stanja naroda na mrtvi točki.
Med njim bomo težko prizadete tudi vojne žrtve. To pa je tudi lepa slika za notranjo konsolidacijo in ustroj države. Dižava je takrat močna kadar so v njej dažavljani zadovoljni in srečni, to je da vlada med ljudstvom dober socijalen red in blagostanje. Največ živlienskih borb plemenskih nesoglasij in nezadovolnosti izvira iz socijalnega položaja v katerem se narod nahaja. Vsaka stroka se mora boriti za življenski obstanek, katerega tlači družabni red, finančna in gospodarska politika.
Ako proti temu ni sredstva, ako ni akcije, ki bi ublaževala ves ta nepovolni družabni red v državi, to je socijalne politike, ni upati na dobre iase. Ako hočejo posamezne vlade gledati na napredek držav, ne smejo vladati s samimi različnimi silami in starimi tradicijami, ampak z modernimi načeli, predvsem socijalnimi, ki bodo dali državam trdno podlago.
Vprašanje vojnih žrtev pa je špecijelno važno, ker ni samo predmet dobre volje in smotrenega zasledovanja, pač pa nalaga državi neko dolžnost internacijonalnega prava in ima zveze v vseh notranjih vprašanjih, ker posega v vse panoge notranjega razvoja. Poleg tega pa je samaritansko delo, ki pokaže inteligenco in moralo.
Prizadetih je pri njem toliko število državljanov, da je to veliko vprašanje, ki stopa v ospredje in mora biti rešeno in izvajano kompaktno, ne pa razmetano na različne delce, ki ne morejo prinesti nič pozitivnega.
Pri nas se je v tem že veliko zamudilo in sedaj pa prihaja na dan največji udarec opustitev socijalne politike pri tej socijalni bedi. Poglejmo na vse sloje in stanove, videii bomo samo revščino, nezadovoljnost in trpljenje, ki se ga je le malo delce ublažilo s socijalnim delovanjem in zakonodajstvom.
Socijalna beda vlada povsod, ki jo je posebno povečala zadnja dolgotrajna vojna.
Zato je treba zasledovati večjo in bolj smo-treno socijalno politiko, ne pa jo smatraati za nepotrebno in jo opustiti.
Namera ne bo brez posledic.
• Šteti dnevi...
(Dopis
Naši tovariši 22 reduciranih uradnikov in
Poduradmkov — invalidov — šteje dneve, ko bo
lreba zapustiti svoja službena mesta in oditi. Oditi
v toli zimi in snegu. A kam?
. To vprašanje je ravno v tem času tako trpko 'n težko, da se človek nehote stresne po vsem -ivotu in da mu zastane sapa. 22 reduciranih tovarišev - invalidov je pognanih pod milo nebo v Sr,egu in zimi in postavljenih v sijajnih socijalnih razmerah na beli mrzli sneg. Nihče ne ve ne ure n.e dneva, z gotovostjo pa vsak ve to, da je redu-c,ran in da so mu dnevi šteti. Mogočni gospod
iz Celja.)
šef, mtščevalec z drugo gospodo radikalne-socijalne politike z napetimi živči, pričakujejo trenutka, ko se bo reklo: Ni jih več.
Hite, da čimpreje pritirajo tragedijo 22. obsojenih mučencev do konca. Krinko stran f Kaj nameravate s tem ?
Ker se spoznamo na barometer soc. politike prav dobro, najbrže nismo v zmoti, če rečemo, da zapiha od tam vsak čas silno ostra burja, ki odnese uboge žrtve. Obsodbo je hitrim potom izvršiti, oa utihnejo protesti in prenehajo obupni, ogorčeni glasovi samoobrambe.
Dnevi 22 tim našim tovarišem so šteti. Pognani so od socijalne pravičnosti na plan. Skoro vsi, kolikor jih je našlo kedaj preje svoj borni kruhek pri tem oddelku, skoro vsi so pognani proč in zavrženi. Gotovo dejstvo je, da imajo invalidi-nameščenci povsod pri drugih oddelkih ko-kolikor tol ko zaslombe in opore, le pri socijalnem nič. To se pravi, pri oddelku, ki ima častno veliko nalogo in dolžnost, delovati za vojne žrtve.
Dejanja govore. Dejanja Vaša so razdirajoča in uničujoča. Brez vesti zatirate vse, kar bi morali čuvati. Vse, kar je v Vaših rokah in oblasti, se mora tresti. Ali pomn te? Zlo delo rodi zle posledice. Kdor krivično obsoja, ne odide končno svoji lastni obsodbi, Kdor zlo seje, v zlu propade.
Ura sodbe bije. Dies irae ... A 22 obsojenih žrtev in mnogo mnogo drugih pa Vam bo sledilo brez prestanka, kot slaba vest in ležalo v vaši zavesti, kot smrtna senca. Mane, tekel . . .
Na očitanja gerentstvu.
Neki znani pisci iz Maribora se zaletavajo po dnevnikih »Tabor« in »Jutro« na gerenta mariborske podružnice v zadevi pridel tve družabnikov k trafiki v Slovenski ulici.
Na vsa očitanja pojasnjuje gerent sledeče: Invalidski zakon govori, da se podeljujejo trafike le vojnim žrtvam in revnim vdovam javnih nameščencev. Udruženje ima dolžnost skrbeti, da se to pri vojnih, žrtvah izvaja. Zakon ©dodeljevanju družabnikov pa nikjer ne obstoji, zato se smatra vsako dodeljevanje neutemeljeno. Pa, ako še dodeljevanje kljub temu vrši od strani finance, nima o tem nobene odločitve udruženje, temveč skrbi le, da se glede vojnih žrtev pravično izvaja.
Gledati mora pred vsem, da se s tem ne ubija eksistenca vojnih žrtev, ki imajo danes tako malenkostno provizijo, da komaj shajajo. Žalostno je zelo, da se jim misli še te malenkostne procente reducirati in da se pritiska na trafikante, uboge vojne žrt“^ ivalidi že v mestu, še manj pa na deželi nr jrejo kriti stroškov in opuščajo pridanašnjih raz..ierah raje tratike in svoje zakonite pravice trgovcem.
Trafikantinji v Slovenski ulici se je zgodila krivica. Kljub temu, da bi jo moral ščititi; je bivši tajnik podružnice mariborske na svojo roko in v svojem smislu rešil spis ter ga odposlal, ne da bi ga po določilih pravil predložil seji. Naloga udruženja vojnih invalidov ni ščititi vdovo po cariniku, ker ni članica, ni si lahko išče zaščite po svojih zakonih in oblastih.
Dotični, ki je ravno tudi pisec člankov v tej zadevi, je sam invalid in član udruženja, zato tembolj žalostno, da se poteguje v nasprotju pravil, kvarno svoji tovarišiči za nečlanico.
Kar se pa tiče oč:tkov napram gerentu povemo, da v Mariborski podružnici pred kratkim res ni bilo reda, kar se je ugotovilo po odposlancih izvršnega odbora v Ljubljani. Konstatirala sta precejšno nerednost v tajništvu in pri prireditvah veselic. Primorana sta bila razpustiti odbor in podstaviti gerenta. Onih osem odbornikov, ki se sedaj perejo počasopisih ni odstopilo prostovoljno, temveč so bili odstavljeni in dva še celo izključena iz udruženja.
Kar se tiče osebe gerenta mu ne more do sedaj nihče nič očitati, da ni ravnal po pravilih, kakor mu nalaga izvršni odbor in da ni vešč svojih poslov. Toliko javnosti v vednost s pripombo, da se ne bomo več spuščali v časopisne boje. Imamo pa resno voljo priti do svojega cilja in očistiti udruženje vseh nezdravih elementov.
V take pogovore pa se bomo prav lahko spustili na občnem zboru dne 9. decembra t. 1 v gostilni »Kosovo« in vsak svoje dokazali.
Gerent podružnice Maribor.
Spominjajte se vojnih žrtev!
Kdo je reduciral?
Izvršni odbor je poslal takoj deputacijo k ministru za socijalno politiko v Beograd, ki jfe protestirala in izročila pismene prošnje posameznih.
Minister je z začudenjem sprejel to vest, ker ni vedel, da so v Sloveniji reducirani v njegovem resoru invalidi.
Odredil je revizijo in poslal takoj načelnika StojadinoViča v Ljubljano, da zasliši prizadete invalide o vzrokih redukcije.
komisija za prevajanje drž. uslužbencev v Beogradu gotovo ni imela podatkov, ker ne pozna razmer v Ljubljani in je morala biti informirana od tukaj. Ako bi imela prave podatke, bi ne bilo treba sedaj zaslišavati invalidov.
Jutranje Novosti od 28. t. m. pa se zgražajo nad pr odbacivanjem krivde dr. Goršiču, ker je Stojadinovič pri zaslišavanju natančno povedal predsedniku izvršnega odbora, da je bilo 9 invalidov reduciranih kljub temu, da jih pokrajinska uprava v Ljubljani ni predlagala.
Pisec je toraj priznal na naše očitanje, da je bilo ostalih 11 invalidov predlaganih za redukcijo potom pokrajinske uprave.
Pod to pokrajinsko upravo spada dr. Gor-šič, ki je sestavljal predloge in jih nesel osebno v Beograd.
Kot vrhovni zaščitnik invalidov ni prav nič protestiral, ko je komisija naznanila izbrane žrtve.
Videti mu jle bilo triumfalno razpoloženje, ko je naznanjeval invalidom tragično sodbo. Ne branil bi jih, ako bi bila prav možnost dana, se je slišalo pri večih.
Invalidi pa ga kljub temu dolže brezsrčnosti. Jutranje Novosti celo upajo, da se bo med našimi vojnimi žrtvami dobil le še kak človek, ki bo končno vendarle spoznal, kako se ščuvajo invalidi proti državnim oblastvom in njihovim predstavnikom po brezvestnežih, ki jim je kalna voda po godu in da bo dobil dr. Gor-šič od Udruženja vendar zadoščenje. Enoglasno bodo dali vsi udruženi invalidi, ki jih je nad 100.000 zadoščenje, ki mu gre za vso izkazano prijaznost in dobroto.
Oni invalidi pa, ki se danes brezupno bore, da bi obdržali eksistenco, bodo ostali za vzgled svetu, kot žrtve socijalne eksistenčne borbe in današnje morale.
Iz organizacije.
Protest proti redukciji invalidov. Mariborski invalidi najenergičnejše protestirajo proti brezsrčnem in nesocijalnem odpuščanju ljubljanskih invalidov iz državne službe, posebno pa v zadnjem času prli oddelku za socijalno politiko v Ljubljani. Pozdravljamo ukrep delega-cijle prizadetih invalidov, ki je podvzela pri ministru za socijalno politiko potrebne korake. Izjavljamo, da smo vsak hip pripravljeni, da se ramo ob rami borimo* proti osebam, ki nastopajo proti zakonu o začasni pomoči vojnim žrtvam, da se enkrat za vselej prenehajo iz merodajnih mest take kršitve ter se one osebe reducira, ki še sedaj nimajo smisla za zakone SHS, temveč še vedno bolehajo na staro-avstrij-skih zakonih v neprid zakonu o začasni pomoči vojnimi žrtvam, glasom katerega tudi najener-gičneje vztrajamo na tem, da se vojne žrtve nastavlja, ne pa odslavljä. — Vojne žrtve v Maribora. — Zahvaljujemo se Vam v imenu ubogih žrtev režima. — Ža podružnico Maribor: gerent in sosvet.
Sestanek pri podružnici v Tržiču. Dne 18. novembra se je vršil pri podružnici v Tržiču sestanek vseh njenih članov voj. invalidov, vdov in sirot. Tov. predsednik Videtič je izčrpno poročal o zadnji anketi in o nameravani akciji Izvršnega odbora za zadrugo. Najbolj se je razvila debata
pri primerjanju osnutka predlaganega zakona. — Pri nekaterih točkah so padale ogorčene besede proti naši vladi, katera nam ne da tega, kar nam po človeškem pravu pristoja. Poročal je tudi o izvršeni redukciji in socijalni politiki. — Sprejeta je bila sledeča:
»Spomenica«
Invaiidi in vdove, zbrani na sestanku podružnice v Tržiču, dne 18./XI 1923 odločno zahtevamo, da se popravi krivica napravljena našim tovarišem pri socijalni politiki z redukcijo. Zahtevamo, da se ukaz o odpustu prekliče, ali pa da se imenovane zaposli pri drugih oddelkih brez prikrajšanja njih sedanjih pravic.
Zahtevamo, da pride v invalidski zakon določba, da bodo invalidi zaščiteni v službah, ne pa gotovim gospodom na razpolago, da jih poljubno izbacnejo.
Zahtevamo čimprejšnji sprejem našega zakona po osnutku iz prostega leta. —
Predsedstvu se naroča, da te zahteve predloži Izvršnemu odboru, prepis pa pošlje ministrstvu socijalne politike.
V slučaju, da se krivice ne popravijo, naj nas Izvršni odbor pozove in pripravljeni smo javno pokazati solidarnost v naših zahtevah.
Občni zbori se vrše dne 16. 12. t. 1. v Cerknici, dne 8. 12. t. 1. v Brežicah in 9. 12. t. 1. izredni občni zbor v Mariboru. Udeležite se polnoštevilno!
Popravljalnica protez v Celju ostane. N* tozadevno intervencijo pri invalidskem odseKU smo dobili sledeči dopis: Na tamošnji dopis štev. 3514 z dne 27. avgusta in štev. 4895 z dne 26. oktobra 1923 se naslov obvešča, da je upravitelj invalidskega doma v Celju svoječasno sicer predlagal, ako ne bi kazalo razmišljati in sklepati, da se protezna popravljalnica eventualno ukine, ker je bilo premalo dela (to pa radi tega, ker prve mesece po začetku obratovanja še ni imel zadosti pregleda in ker vpoklicavanje odnosno prihod k popravilu še ni brezhibno posloval). Sedaj se je pa ugotovilo, da ima protezna popravljalnica dovolj dela in d» je delavstvo te popravljalnice polno zaposleno, torej ni povoda in tudi ni invalidski odsek podvzel ni-kakih korakov, da bi se protezna popravljalnica v Celju ukinila. Prosimo, da blagovolite o tem obvestiti vse podružnice, ki so v tej zadevi svoječasno vložile pismene proteste.
Za tiskovni sklad so darovali: Kranjc Ciril, Invalidski dom Ljubljana Din 5'— Čirič Franc, Invalidski dom Ljubljana Din 12 50 Neimenovani Invalidski dom Ljubljana Din 10'— Žibert Marko Šmarje pri Jdšah Din 5'— Euzi Alfret, Spital na Dravi Din 10— Skupaj: 42 50.
Dopis iz Ptuja. Javljamo žalostno novico, da je 14./10. t. I. umrl v najlepši dobi starosti tov. Viktor Zadravec 100o/° invalid z dodatkom in kan-tiner v Ptuju K zadnjemu počitku so ga spremili! tovariši z društvenim vencem in mu dali zadnji pozdrav ob grobu. Pokojni je bil ves čas zvest član in bivši tajnik podružnice, dokler je mogel delovati. Na sviaenje nad zvezdami.
Tukajšnja podružnica je izgubila tekom par mesecev kar 3 člane. Za vedno so se ločili, ne po svoji krivdi, temveč po krivdi drugih.
Vojna se je končala že pred 5 leti, veliko jih je že izginilo v tem času iz naših vrst, iz naše žalostne družbe. Zastonj smo pričakovali našo naj« večjo tolažbo Invalidski zakon, ki smo ga prvi v državi upravičeni dobiti. Častno delo smo izvršili, kot borci in žrtve za domovino, poleg onih, ki so za večno ostali mrtvi na bojiščih. Mi pa tarnamo in zdihujemo z sirotami, vdovami in starši vred na odrešenje.
Obeta se dobro, mesto preskrbe doživljamo redukcije, ki se vrše po principih, ker ministrstvo za socijalno politiko je že v naprej vedelo, da je 10% zdravega za odbiti. Jetičen invalid ima 20°/o delanezmožnosti kljub temu, da čez 3 mesece Že umrje.
Čitamo iz našega lista, kako hitro se izdelujejo proteze. Dve leti jo delajo tovarišu, ga vabijo v Ljubljano, proteze pa le nima.
Ako primerjamo v knjigah slike zavodov v drugih državah z našimi, dobimo prav žalostne lesene barake, sevede pri nas.
Vojne žrtve so lahko brez vojne, a vojna ne more biti brez vojnih žrtev.
Ivan Vuk:
PODLISTEK.
Častniški sluga.
»Tako sem določil? Veš dobro?«
Črpajič je vedel, kako se ima držati.
»Da. Tako ste določili, gospod major.«
Major mu je vedno gledal v oči.
»Da, spominjam se. — Ali pa ve bataljon o tein?«	,
»Ve, gospod major.«
»Tudi stotnije?«
»Tudi, gospod major.«
Major je zadovoljen posrebal kavo in segel v
žep.
»Na krono za vino. Samo ne napij se.«
Pripasal je sabljo in odšel na sveži zrak.
Črpajič je spravil krono.
»Če pomeni dober začetek srečo, to za danes tega ne verjamem. :
Stopil je k postelji stotnika Hinskega in ga potresel.
»Gospod stotnik. Štiri bo vsak čas.«
Stotnik se ni ganil. Sluga je gledal v njegovo bledo obličje in šel pogledat po cesti. Stotnije so korakale na določen prostor.
Črpajič je prebledel in skočil v sobo. Potresel je silne je stotnika in mu zakričal na uho:
»Vstanite! Stotnije že korakajo!«
»Pusti me«, je zamrmral stotnik v spanju.
V tistem trenutku so se silšali koraki stotnije in povelje nadporočnika, hripavo in leno,, ki je ukazal stotniji, da obstane.
Črpajič je skočil na prag in salutiral:
»Gospod stotnik pride za vami, gospod nadporočnik.'
Nadporočnik je leno prikimal in istotako leno odkorakal s stotnijo dalje.
Črpajič je šel v kuhinjo po kavo za stotnika.
»No, ali je vaš »Putifar« že vstal«, je reklo dekle.
»Se še ni zbudil. Njega je hudo težko vzbuditi«, je odgovoril Črpajič in v silnih skrbeh odbežal s kavo v sobo. Slišal je, kako je dekle smehoma kriknilo za njim.
»Vrzite ga iz postelje, če noče vstati.«
Črpajič je postavil skodelico s kavo na mizo in tiste besede dekleta so vstopile pred njega in ga gledale.
»Drugo ne preostaja«, je rekel črpajič.
Stegnil je roke, da potegne stotnika iz postelje, kar mu je nekaj zadržalo roke. Ozrl se je. in ker ni nikogar videl, se je začudil.
»Kaj je bilo tisto, ki mi je zadržalo roke?«
Pa je reklo nekaj.
»Jaz — superordinacija! Ti me poznaš!«
»Res je«, je rekel Črpajič, kakor v mislih. Če me ne obesi, zapre me gotovo!«
Šel je na stol in se dotaknil črne kave.
»Ali če ga ne zbudim, me tudi zapre«, je pomislil. »Zakaj polkovnik ga pošteno ošteje, če ga ne bo pri vaji.«
Pogledal je na spečega stotnika. Ura je šla ha pol pet.
»To je služba... Da bi jo vrag, se je razsrdil Črpajič. Ako naredim tako ali tako zaprt sem«.
Pri tej misli, da se ne izmota, se ga je lotevala vedno večja jeza. Na koncu je rekel:
»Pil si,, hudič, pa še delaj!«
Zgrabil je stotnika za noge ih ga potegnil s postelje, da je glasno zaropotalo po tleh ih se je v kuhinji slišal zvonki smeh.
Stotnik se je udaril V glavo in planil po koncu ves preplašen.	‘r-- "
»Kaj je, zum drei Teufel?«
Polk odkoraka vsak trenutek, gospod stotnik.«
Stotnika je bolela glava, ščemele oči in v ustah mu je bilo grdo.
-Kako si upaš metati me iz postelje, Donnerwetter? Svojega stotnika?... Kje si se učil discipline?«
Stotnik se je jel oblačiti.
»Tu je kava, gospod stotnik!«
»Ali je to disciplina«, je kričal stotnik, vedno bolj srdit, sam ne vedoč prav na koga.
»Pokorno javljam, gospod stotnik, da je tu kava«.
»Jaz te že naučim«, je zarenčal srdito. »Pospravi vse v kovčeg. Zvečer greš v zapor.«
Nato je planil na cesto.
Črpajič je obstal sredi sobe in gledal na nepopito kavo.
»To imaš«, je rekel glasno in se resignirano lotil kave.
Vrata so se nalahno odprla. Na pragu je olistala deklica z resnim licem. V njenih očeh je bilo nekaj, kakor počutje.
»Kaj so takšni ti častniki?«
Črpajič se je nasmejal, no, v njegovem nasmehu ni bilo veselja.
Še hujši so!«
»Zakaj je tako kričal?«
»Ker sem ga vrgel s postelje.«
Deklica je zmajala z glavo in šla v kuhinjo. Črpajič pa je pil kavo namenjeno stotniku, in pomislil z zadoščenjem v srcu:
»Sanio par tednov še lahko ja-ete na meni, hudiči...«
Popoldne ob štirih se je vrnil polk v vas.
Stotnik Alfred Hiitski je prišel ves prašen ih utrujen.
(Dalje prih.)
Popravek. V poročilu iz delegatske ankete v predidoči številki se je prezrlo imenovati, da je bil navzoč tudi delegat k Braslovč. Popravljamo, da se ne bo eventuelno dvomilo o delavnosti te podružnice.
Sezname inventarja za katere je svoj čas izvršni odbor zaprosil podružnice je treba čimprej sestaviti in poslati, imeti moramo v evidenci ves inventar udruženja iz cele Slovenije.
Izredni občni zbor v Mariboru se vrši dne 9. decembrv t. I. ob 9. uri v prostorih restavracije »Kosovo«. V zadnji številki se pomotoma objavilo 4./12. t. I. Prosimo polnoštevilno.
Izključitev. Izvršni odbor je napodlagi ugotovitev pri reviziji podružnice v Mariboru na svoji seji od 18. t. m. izključil iz odbora in iz članstva tov. Kavčiča in Breznika iz Maribora, ukor pa je izrekel tov. Krepeku in Pavliču iz Maribora, izključitev se preda v potrjenje plenumu središnjega odbora. Zadeva se razčisti na izrednem obč. zboru dne 9./12. t. 1.
Služba mesarja. Neki posestnik, mesar in gostilničar v prijaznem trgu na Štajerskem išče invalida ki bi bil izučen mesar in imel pravico do obrtnega lista za mesarsko-ter prekajevalsko stroko. Njegova telesna hiba je postranska stvar istotako denarna sredstva. Služba bo lahka. Ponudbe naj se pošljejo na uredništvo »Vojnega invalida.«
Naši grobovi.
Iz Št. Petra v Sav. dolini. Kakor listje v jeseni z dreves, tako padajo tudi tovariši Sin. to-- varišice v črno zemljo po krivdi nekdanje krute * 1 * * * V
svetovne vojne. Komaj po preteku 6. tednov, odkar smo javili žalostno vest v Vojnem invalidu, da smo pokopali našega blagajnika tov. Žreblja, naznanjamo že zopet žalostnim srcem, da je po triletni mučni bolezni preminula tovarišica in nekdanja odbornica Jožefa Račič v starosti 32 let. Dokler ni bila primorana na postelj. je bila do konca zvesta članica ter navdušena za našo organizacijo. Žalost za v vojni padlim možem ji je odprla prerani grob. V petek dne 23. nov. ob 7. uri zvečer je zatisnila svoje oči za vselej pred petimi nepreskrbljenimi otročički. Radi slabega vremena nam ni bilo mogoče umrle spremiti k zadnjemu počitku z društvenim vencem. — Kljub temu smo se udeležili pogreba. Dasi jo je nadlegovala strastna bolezen, je zvesto preskrbljeyala svoje nedolžne otročiče z veliko pokojnino, ki jo je prejemala. — Kdo jih bo oskrboval sedaj? Postala je popolnoma nema ‘in gluha!!! Umrla je in ni je več ... Obupnih klicev svojih otročičev ne sliši več!... Država, kje si, pristopi na pomoč!! Odpri ušesa in pokaži usmiljeno srce in usmili se obupnih klicev nedolžnih otročičev, ki zastonj kličejo in prosijo pomoči umrlih stari šev. Dolžnost Vaša je, da poslušate obupne klice otrok, ter jim pomagate.
Tebi umrla tovarišica in materi petero živečih otrok pa kličemo: Počivaj v miru! Naj Ti bo zemljica lahka!
Preminul je dne 21 /11.1.1. tov. Roža Koloman 60°/o vojni invalid in član podružnice v Murski Soboti. Umrl je vsled vojnih poškodb ter ostavil ženo in nepreskrbljenega otroka. N. p. v. m.
Bavarska in Saška odpasti od nje, nego zato, ker je gospodarsko uničena. Najvažnejši dogodki Srednje Evrope se odigravajo danes v Nemčiji.
Na Bolgarskem je vladna večina izvojevala večino. V koaliciji združene takozv. narodne stranke in socialisti so ljudstvu z nasiljem, bajoneti in grožnjami iztrgali večino. Po uradnem komunikeju šo vladne stranke dobile 201 mandatov, opozicija pa 46 mandatov. V Sofiji so vladne stranke skupno s socialisti dobile glasov 15.000, komunisti 8000. nacionalni liberalci 7000 glasov. V Varni pa komunisti 4400 glasov, nacionalni liberalci pa 2000 glasov. Makedonstvujoči so po mnogih krajih opo-zicionalcem preprečili glasovanje.
Krvnik pred sodiščem. Za časa vojne je avstrijski oficir Teodor Ugrešić v selu Prnjavor ukazal zgnati skupaj prebivalce tega sela. Prisilil jih je, da so si izkopali skupen grob, nakar jih je dal vse postreliti. Češki pisatelj Jahoda pa je obdolžil sedaj artilerijskega kapetana v Kraljevem Gradcu, Teodorja Urbana, da je on tisti krvnik Ugrešić. — Ta je tožil pisatelja za razžaljenje časti. Na sodniji pa se je po pričah dokazalo, da se je umor v Prnjavoru res izvršil na povelje tega, sedaj čehoslo-vaškega častnika Urbana.
Dunajske visoke šole zaprte, ker so se vršili pretepi. Izgredi so bili naperjeni proti Židom, a so se napadalci lotevali tudi Jugoslovanov in Čehoslo-vakov.
Francija posodi Jugoslaviji 300 milijonov frankov. — 20. t. m. je bil predložen plenumu senata tozadevni zakonski predlog.
Nova balkanska zveza pod protektoratom Italije se snuje. Italijani sicer trde, da ni res, a vse kaže, da je. V to zvezo stopajo Italija, Albanija, Bolgarska in Turčija.
Doktorat - luksus. Italijanska vlada je izdala odlok, ki uvaja takso 20 lir z'a doktorski naslov. Takso bodo plačevali doktorji vsako leto do smrti. To je taksa na razkošje.
Tečaj za srbohrvaščino v Benetkah. Na beneški visoki šoli za trgovsko vedo je bil z letošnjim letom začasno otvorjen tečaj za srbohrvaščino. — Vodi ga slovenski rojak prof. Alojz Rem.
Slovenski tečaj v Vidmu se otvori. Pouk se prične prihodnji teden v prostorih videmskega Institute tecnico«.
Poincare pa je v parlamentu dobil veliko zaupnico, proti 15 glasov.
Morilec Vorovskcga je bil pred sodiščem v Švici oproščen.
Morilec Daskalova je bil pred praško poroto oproščen. Med porotniki je sedelo 7 žensk. Dokazalo se je sedaj, da Nikolov ni Bolgar, nego jugoslovanski državljan, rodom iz Stipa in mu je pravo ime Čičenkov.
Španski kralj je s svojim »Mussolinijenu prišel v Rim, kjer ga je italijanski Mussolini toplo sprejel. Bil je tudi v avdijenci pri papežu. Ta posel je pripravljen od Mussolinija, ki sanjari, da v zvezi s Španijo zagospodari v Sredozemskem morju. Vprašanje pa je, če bosta zadovoljni s tem Francija in Anglija.
Radi bi strankariii?
Vsakokrat, ko se invalidom zgodi prav občutna krivica, ali ko preti kakšna nevarnost, tedaj se v dnevnih časopisih vseh mnogoštevilnih slovenskih strank pojavljajo notice, ali dopisi, včasih celo članici, ki se kaj radi obregu-jejo ob izvršni odbor invalidske organizacije, češ, to in to se godi, a izvršni odbor pokrajinski in centralni se pa ne zganeta, nič ne delata, al!i: pa, da so do grla siti invalidi lepih besed v invalidskem glasilu itd. itd.
Taki dopisi navadno dokazujejo, da dotič-nik ne čita našega lista ali ga pa noče čitati.
Tak konkreten slučaj je zopet sedaj, ko se reducira, oziroma se hoče reducirati invalide na socijalni politiki in drugod. Oglasil se je tokrat nekdo v »Slovencu« in prav hudo (?!) oštel izvršni odbor, češ, če ni sposoben za odločno krepko delo, naj odstopi in napravi mesto sposobnejšim ljudem. In tisti odločni koraki, ki jih zahteva član kar, naj bodo protestni shod proti redukciji. Člankcr misli, da je protestni ishod najbolj energičen korak. Pozablja pa pri tem prav rad in sicer, da se protestni shodi sklicujejo zato, da se nekaj prepreči, da se na nekaj opozori in podobno, ako ni drugih boljših sredstev na razpolago, Tukaj pa stvar že ni več takšna. Izvršni odbor jie ukrenil vse mogoče, zares energične korake in — uspel. Posebna izdaja »Vojnega invalida«, najbrže do-pisniku-člankarju ni znana, dasi se je povsod kolportirala. Znana pa je ministrstvu za social-
Razgled po svetu in domovini.
Ukiuenje davka na obresti hranilnih vlog. Finančni minister namerava vstaviti v načrt finančnega zakona za proračunsko leto 1923/24 določilo, s katerim se oproščajo od vsakega davka obresti iz hranilnih vlog in sicer do zneska 5000. Din na leto. S tem namerava doseči, da bi se za hranilne vloge plačala obrestna mera.
Naši dolgovi Angliji so sedaj definitivno določeni. Znašajo oni 23,634.677 funtov šterlingov.
Julij Betetto znameniti basist, član ljubljanske opere je praznoval 24. t. m. dvajsetletnico svojega umetniškega delovanja. Vkljub slabemu vremenu je bilo gledališče polno in jubilant po prvem dejanju ves obsipan s cvetjem. Znamenitemu umet-niku-Slovencu tudi naše iskrene čestitke.
Oblastne uprave, kakor se poroča iz Beograda, začnejo funkcionirati s 1. januarjem 1924.
V	Ptuju je mesto odstopivšega socialdemokratskega župana Lozinschega izvoljen narodni socialist dosedanji podžupan A. Blažek za župana.
Nov zakon o taksah je stopil v veljave s 15. t. m. Vloge se odslej (pa tudi prošnje) morajo ko-lekovati mesto 3 Din, 5 Din. Vsaka priloga pa
1 Din.
Na Planini pri Rakeku so se vršile občinske volitve. Zmagali so naprednjaki.
V	Beogradu se bo zidala katoliška katedrala, ki bo ena najimpozantnejših stavb v prestolici. — Stala bo 100 milijonov dinarjev.
Slovenec, prof. dr. F. Pregl na graškem vseučilišču je dobil Noblovo nagrado za kemijo v znesku 3 in tričetrt milijarde avstrijskih kron. Davčna oblast mu je pa na to nagrado predpisala davka 2 in en četrt milijarde kron. Tako mu ostane samo 1 in p0l milijarde avstrijskih kron, kar je 1,875.000 Dinarjev.
Redukcija policijskih uradnikov se bo izvršila po celi državi. Tozadevni načrt se že izdeluje.
»Kovači« se kodo še sprejemali do vštetega dne 1. februarja 1924. le še pri Narodni Banki v Beogradu. Od n. junija j994. pa izgubijo ti bankovci vsako vrednost.
Proračun za leto 1924—25. Finančni minister je predložil narodni skupščini načrt zakona o državnem proračunu za leto 1924.—25. Dohodki in izdatki v tem proračunskem načrtu so nastopni: Redni izdatki: 6„233,754.725 Din 20 p; redni dohodki: 8„888,694.905 Din; povišek rednih dohodkov 2,,654,940.181 Din 80 p; izred. izdatki: 4„391,245.276 Din 80 p; izredni dohodki 1„736,305.095 Din; primanjkljaj izrednih dohodkov znaša 2„654,940.181 Din 80 p.
Na ta način znašajo redni in izredni izdatki skupaj 10„625,000.000 Din. Toliko znašajo tudi redni in izredni dohodki. V proračunu je doseženo formalno ravnotežje.
V	ta zakonski načrt državnega proračuna, ■'čigar stroški so nap ram budžetu za leto 1924,—25 (ki se nahaja sedaj v razpravi) zvišani za 281 milijonov, je vstavljen nov kredit v znesku 127.000.000
Din za izplačevanje kuponov ter za dobitke 2 in pol odst. obveznic za vojno odškodnino. Kredit za oživotvorjenje zakona o uradnikih ih ostalih nameščencih civilnega reda je zvišan od 400 milijonov, kolikor je znašal v proračunskem zakonskem načrtu za leto 1923,—24., na 600 milijonov Din. Prav tako je zvišan kredit za oživotvorjenje zakona o ustrojstvu vojske od 100 milijonov na 120 milijonov Dinarjev. Za invalide pa — nič. Proračun opozicija hudo kritizira kot nepopoln in neresničen.
Ponarejeni lOOdinarski bankovci. V Zagrebu so se zadnje dni pojavili ponarejeni bankovci po 100 dinarjev. Glavni znaki ponarejenih so, da je papir mnogo bolj gladek, nego pri pravih in da se vodeni odtisek ni posebno posrečil.
Aparat proti vlomu je konstruirala moderna tehnika. On ščiti vse, kar je izpostavljeno vlomu. Na izumu je delalo 3 leta 9 inženirjev tvrdke Wertheim« na Dunaju.
Jetniki pobili paznike in pobegnili. To se je
zgodilo v Valjevu. Pobegnili so iz sodnih zaporov ua ta način, da so inscenirali med seboj pretep. Pazniki so pridrveli s puškami .mirit. Zločinci — glasoviti roparji, pa so navalili na nje, jim odvzeli puške in jih pobili. Nato so pobegnili.
V Trbovljah so zaprli bivšega gerenta Korena in učitelja Velkovrha. Gre se za defravdacijo. Poleg njih je že v zaporu Šimdajz in Bogve.
4500 divjih zakonov v Subotici. Vsled odredbe ministrstva za notranje zadeve je bila sestavljena statistika divjih zakonov v Vojvodini. Samo v Subotici je bilo ugotovljeni! 4500 divjih zakonov. Take zakone so sklepali ljudje iz najboljših družabnih slojev, kakor tudi iz najnižjih.
5. točka ultimatuma preklicana. Ker je Bolgarija zadostila takoj vsem zahtevam ultimata, povodom atentata na našega vojnega atašeja, se je Jugoslovanska vlada odrekla 5. točki, ki določa odškodnine.
Italijani in Makedonstvujoči so si dobri prijatelji. Teodor Aleksandrov, vodja makedonstvu-jočih je šel na potovanje v Italijo k Mussoliniju, da mu da denarja za obrrrožitev novih tolp.
Preki sod v Slavoniji bo proglašen radi raz-bojništva, ki se je tam razcvetelo. Cele roparske družine plenijo in ropajo, posebno je na glasu družina Jove Čaruge.
Nova repatica. Observatorij na Greenwichu poroča, da je 31. oktobra letos ob pol 9. uri zjutraj kodanjska zvezdama odkrila hov komet, ki se ga vidi samo s pomočjo teleskopa. Podrobnosti o novem kometu še niso znane, ker jih zvezdogledi šele ugotavljajo.
Narodno - socijalistično in komunistično stranko v Nemčiji je vlada razpustila, kar je izzvalo izredno presenečenje, ker je to prvi slučaj, da se po celi državi razpuščajo politične stranke.
Angleži napovedujejo razpad Nemčije. Ona, pravijo, ne bo razpadla vsled tega. ker skušata
VOJNI INVALID
Štev. 23.
Stran 4.
no politiko. Tudi mu najbrž ni znano, da je bila od izvršnega odbora pri ministru posebna deputacija. Javnosti je sicer vse to že znano in so pisali o tem dnevniki. Tudi uspeh je že viden. Prišla pa je iz Beograda preiskava, ki je izvršena v prilog invalidom: Dr. Goršič bo ali je že sam v disciplinarni preiskavi. Vse to ve javnost in vsa uredništva, samo dopisnik ne zna. — Zato zahteva energične korake, protestne shode. Komu naj sedaj ti shodi veljajo, ne pove.
Mi moramo reči:	Uspeh, ki ga je rodiil
energičen korak izv ršnega od bora, rodi uspehe za invalide zadovoljive, kričanje dopiBnika in nasveti — ne rode ničesar za invalide.
Ali pač? Morda? Možakar bi najbrž rad strankaril, zato mu je do shodov. Možakar bi rad govoril, zato zahteva to, česar sedaj že ni več potrebno. Potrebno bi bilo le in sklicalo se bi shode, če bi mere, ki so bile povzete, ne imele uspeha.
Saj1 bo gospod člankar, prišel čez par mei-secev na občni zbor. Prosimo, dajte, predložite sposobnejše ljudi, da bo delo šlo energičnejše izpod rok. Sposobnejše, pravimo, a ne kričačev in bahačev, ki! niso ničesar sposobni. Saj smo že imeli takšne in vemo, kako je.
Zelo rentabelno je pisati notice v dnevnike. Napišite tudi v naše glasilo, tako, kakor vi želite, da ne bo lepih besed, katerih ste že siti. Hvaležno vam bo uredništvo. Samo strankariti nikar. Takšnih dopisov ne sprejemamo. Mi smo strokovna organizacija, in naši člani so pripad-n'ki vseh strank.
Zastonj pa je trud gotovih invalidov«, ki bi radi upregli organizacijo v politični voz te ali one stranke. Tu se sedanji itevrševalni odbor ne bo dal izzvati. Tu treba že res izvoliti drugega, ki bo pripravljen, da to naredi. Vprašanje je le, če bodo invalidi-volilci s tem soglasni.
To rsmo hoteli omeniti v očigled takih in podobnih notic, ki se pojavljajo od časa do časa od gotovih ljudi, kakor se je pojavila sedaj v Slovencu ; št. 272 od 30. novembra 1923.
Glede delovanja špecielne invalidske komisije pa to-le: Ta komisija upošteva intervencijo izvršnega odbora. Široko se je o tem poročalo na anketi, ki je bila 4. novembra 1923 in poročilo bilo od delegatov odobreno. Dosedaj ni izvršnemu odboru znano prav nič o nje nepravilnem ali krivičnem postopanju. Dajte, gospod dopisnik, navedite nam slučaje, ako so vam znani! Ker organizacija ni samo izvršni odbor, nego vsi člani organizacije.
Dejanj, dokazov, materiala dajte, gospoda nergači, ako ga res imate. To je vaša dolžnost!
Razno.
Dobri stari časi. Kairo priprosto so živeli ljudje v >dobrih« starih časih, izprevidimo iz naslednjega:	L. 1234. angleška kraljeva dvojica še ni
imela postelje, marveč samo slamnico na golih tteh. Za časa kraljice Elizabete je še desetina vseh Angležev spala na lesenih klopeh; namesto blazin so imeli pod glavo lesene klade. Spalnico kraljice Elizabete so vsak dan potresli s svežini trsjem; preprog še niso poznali. Henrik VI. je za zajutrek pil vino; čaja, kave ali čokolade še ni bilo dobiti. Sladkor so prodajali le v lekarnah na unče.
Kaj so delale ple.nenhašinja y 16. stoletjtT. Lady Elizabeth Woodville, zadnja žena angleškega kralja Edvarda VI., je bila hči ene izmed najuglednejših angleških rodbin, ki je bila v sorodstvu z mnogimi grofi ir. vojvodami. V svojih dekliških letih je poznejša kraljica vodila dnevnik, kamor je vpisovala vse, kar je doživela. Neko mesto v tem dnevniku se glasi: »Ponedeljek. Vstala sem ob 4. zjutraj in pomagala služkinji Katarini molzti krave. Nato sem obvezala drugo služkinjo, ki se je sinoči oparila s kropom. V svojem kuhinjskem poslu sem odkrila, da je govedina prekuhana. Nato sem spremila na dvorišče mater, s katero sva razdelili jedi 25 osebam. Ob 10. smo se pripravili k obedu, ob 11. smo vstali od mize, nato so se gosti razšli na šetnjo. Ob 4. popoldne sem molila, ob 6. sem nakrmila živino. Ob 7. smo sedli k večerji, ob 9. pa sem šla spat « Tako življenje je imela znamenita plemenitašinja v 16. stoletju. Elizabeto je pozneje vzel za ženo angleški kralj. Dvomimo, da bi se dandanašnje »boljše« ženske pripravljale na sijajno zakonsko prihodnost s takimi deli, kakor je to storila Lady Woodville.
Kako odstraniš madež od črnila? Raztopi klorovo apno, ki ga dobiš v vsaki drogeriji, v vodi, precedi (filtriraj) ga in shrani v temni stekle-
nici. Če hočeš odstraniti tintni madež ali pa črko, pomoči ga s to raztopino in popij nato s pivnikom. To ponavljaj tako dolgo, da madež izgine. Včasih ostane na papirju rumenkasta lisa, ki jo izbrišeš, ako jo pomočiš z raztopino citronove kisline, ki jo tudi dobiš v prašku v vsaki drogeriji in lekarni.
Barvasto ali pisano perilo. Pisanih oblek, predpasnikov in bluz ne namakaj, nego jih takoj izmencaj v gorki milnici brez luga. Nikdar ne smeš barvastega perila kuhati, četudi morda misliš, da je stanovitne barve Posebno pa mora biti barvasto in belo perilo strogo ločeno. V milnici izmencano perilo izplak ni dobro — če mogoče — v tekoči reki ter ga takoj obesi v senci, nikoli ne na solncu. Za rdeče, rožnato in vijoličasto perilo prilij milnici četrti del kisa, ki ohrani barve neizpremenjene. Tudi malo galuna je dobro razstopiti v vodi kjer pereš pisano perilo
Simpatije cvetic. Ljudje ljubijo cvetice. Često napravimo iz različnih vrst cvetja kito ali buket. Pri tem nevede mnogokrat grešimo. Med cvetjem namreč obstoja prav tako, kakor med ljudmi simpatija in antipatija. Ako povežemo v šopek cvetje, ki se ne druži rado z drugim cvetjem, pospešimo s tem njegovo smrt. Cvet je zelo nežna rastlina, simpatična drugim cvetom po vonju. Cvetovi, ki so si med seboj simpatični, žive delj časa nego drugi, ki se ne morejo prenašati. Cvetje, ki si je zoperno, kmalu uvene in umre.
Knjiga o poljubljanju. Knjigo o poijublanju je napisal danski profesor dr. Nyrop. V svojem delu se bavi z raznimi načini poljubljanja v raznih časih in pri raznih narodih. Stari Rimljani so se poljubovali n. pr. na tri načine dočim poznajo njihovi potomci Italijani samo en način poljubovanja. Pri drugih narodih si je poijubovanje več ali manj podobno. Najvišjo stopnjo na tem polju so dosegli Nemci, ki se poljubujejo na 30 načinov. Te načine popisah je težko. Kdor jih hoče spoznati si mora, dobiti za ljubico Nemko. Ako je izurjena Ijubinka, ti j'h bo počasi razodela in te naposled prisilila, da jo vzameš za ženo.
Zgodovina shimmy čevljev. Moda shimmy ni nastala pred dvema letoma, kakor mnogi misijo, temveč že pred 700 leti. Shimmy čevlji so se prvotno pojavili v Angliji, odkoder so se razširili tudi ra druge države. Prvi je pričel take čevlje nositi Henrik 11., ki je z obutalom hotel zakriti neko napako na svoji nogi. Dvorjani so kmalu sledili njegovemu zgledu. Dolgost teh čevljev pa ni bila tako skromna kot danes. Navadni plemič je imel krajše čevlje, a čim večji je bil naslov kake osebe, tem daljši so bili tudi špičasti čevlji. To je bilo smešno — a zato moderno. Kmalu so se ljudje začeli oglašati proti špičastim čevljem. Vladarji in tudi cerkvene oblasti so prepovedovale nositi tako obutalo. Toda vse to ni mnogo zaleglo. Končno je Karel V. uvedel na špičaste čevlje davek od dveh dukatov. Ker je bila ta vsota za ljudstvo precej visoka, so te vrste čevlji polagoma izginili iz uporabe.
Božja pot — na vino. San Diego je skrajna jugozapadna točka v Kaliforniji na mehikanski meji. To je izhodna postaja za potnike, ki potujejo v Mehiko, deželo, v kateri ne velja tako osovraženi zakon o prohibiciji. »Žejni« Amerikanci hodijo torej v San Diego na božjo pot, od tam pa potujejo v Mehiko, da se napijejo rujnega vina. Da ugodi vsem »žejnim« Amerikancem, je neka železniška družba uvedla posebne vlake, ki vozijo dvakrat na dan v Mehiko. Tu se Amerikanci dobro napijejo in se nato mirno vračajo z božje poti v »suho zemljo«
Zanimiv slučaj dvojne amnezije. Arthur Whitney iz Sv. Pavla (Minnesota) je bil v septembru 1918 na francoskem bojišču zastrupljen s plinom. Pr šedši nazaj je pozabil na svoje prejšnje življenje kakor tudi na svojo ženo ter otroka. Tako se je vnovič poročil in živel srečno kot opravnik prohibicije. Nedavno je hote! ustaviti tovorni avto naložen s prepovedanim pivom in bii pri tem težko ranjen. Ko se je zavedel, se je zopet spominjal prve žene in deteta, na drugo pa je povsem pozabil. V solzah jeN pripovedoval o zakonsči sreči s prvo svojo družico, ki jo sedaj redarstvo išče. izvedenci menijo, da ni odgovoren za dvoženstvo. Vendar ne bo smel izbirati med svojima ženama nego živeti z eno samo — razen če se zapiše v mormonsko versko občino.
Pes in mačka — rak in jetika. Zdravnik Bazin opozarja na to, da psi večkrat prenašajo raka na človeka. Samo dotik z okuženim kužkom zadošča, da se povzroči pri človeku isto smrtno zio. V zaselju (okraj Orne na Francoskem), ki šteje 28 prebivalcev, je v 18 letih Bazin naštel 8 smrtnih slučajev radi hudih oteklin, ki so vse pasjega izvora.
Tudi tuberkulozo često širijo domače živali. L. Rabinowit iz Berlina je obelodanil o tem poučno statistiko. Po njegovem zatrdilu prihaja največja opasnost od psov ii maček. Izza 1. 1914. je sorazmerje sušičnih kužkov v Berlinu porastlo od 1’6 na 2'4°/o, pri mačkah od 11 na 14 7%. Pri nas se omaltvažuje pasji ali mačji kašelj — saj pravijo Hrvatje »ženske suze — mačji kašalj« kot oboje brezpomembno — vendar po krivem. Meni se, da je to znak prirodne starosti, dočim gre za bolesten pojav, ki grozi človeškemu zdravju. Torej več previdnosti pri ljubiteljih četveronožcev i
Kdo je iznašel uhane? Skoro neverjetno se bo zdelo, vendar je gola resnica, da je uhane iznašel v davnih časih neki tiran. Ta je namreč vojnim ujetnikom preluknjal uho, in jih je potem pusti! prbiti kot sužnje na vrata njihovega gospodarja. Prevrtano uho je biio znamenje suženjstva. Da bi se pa rana ne zarasla, so jim vdelali v rano koščke lesa. Ko je potem takšen suženj kdaj pozneje zadobil prostost in zopet kot svoboden državljan prišel med svet, je seveda hotel zabrisati znamenje nekdanje sužnosti. Tega m sicer mogel narediti, vendar je košček lesa, ki ga je nosil v ušesu, zamefiil z zlatom aii srebrom. Sčasoma so pa začele ženske tudi nositi zlato v ušesih kot lepotičje in iz teh zlatih koščkov so se polagoma razvili uhani v vseh mogočih oblikah in v vseh mogočih barvah.
Korist medu. Med prehaja kakor voda skoraj neposredno v kri, ogreva telo in zato izdatno izboljšuje šoke v človeškem telesu. Pristni čisti čebelni med v zvezi s surovim maslom aii mlekom zelo pospešuje in vzdržuje zdravje. Otroci“' ki uživajo mnogo surovega masla, medu in mleka“ so krepki ter se obvarujejo mnogih bolezni. Mnogi trdijo, da je med bolj redilen kot meso. Med je tudi posebno dobro zdravilo proti kašlju in vsem vratnim boleznim. Seveda ne sme bolnik uživati samega, ker preveč draži vnete dele vratu, marveč mu ga je dati na mleku, vodi ali na čaju. Med je baje tudi izborno sredstvo proti nervoznosti. Ljudje,, ki ne morejo spati, naj ga vzamejo zvečer 2 do 3 žlice. Če hočeš imeti zdravo in čisto grlo, deni v čašo jagodovega čaja žličico medu in prav tolika vinskega kisa ter grgraj vsak dan s to tekočino. Skratka: V nobeni hiši bi ne smelo manjkati medu. Noben lekarnar ne more zmešati toliko zdravilnih snovi, kakor jih nabere čebela iz tisočerih cvetov. Vendar pa treba seveda tudi pri uživanju medu prave mere. Nekaterim želodcem je med pretežak in povzroča krče. To treba pač preizkusiti Tudi ponarejeni, tako imenovani umetni med, je lahko prav zelo škodljiv. Najbolj varno je kupovati med v satovju. Tekoči med je le tedaj pristen, ako se vlega pri vlivanju kakor trakovi v skledo. Med hrani v dobro zaprtih kozarcih na hladnem in suhem prostoru.
Šivanka. Zaponke in šivanke, kakor tudi razne igle za okrašenje obleke, frizur in klobukov so jako stare. Izdelovali so jih najprej iz kosti različnih živali, pozneje iz železa in brona. Prvotno je imela šivanka uho na sredi, pozneje šele na koncu.
Današnjo šivanko so začeli izdelovati menda. v 14. stoletju, današnjo zaponko z glavico pa v 16. stoletju. Znano je, da so bile šivanke in razne zaponke ter igle še pred nekaj stoletji jako dragocene in jih je bilo videti samo na toaletnih mizicah kraljic, kneginj in drugih odličnih in bogatih gospa. Vsaka odlična dama je dobila v onih časih kot poročno darilo tudi škatljico igel. Še za časa Marije Stuartove 1562 — 1587 je bila igla dragoceno in priljubljeno darilo. Pozneje so si gospe in gospodične same kupovale igle in zaponke in so dobivale zato od svojih staršev ali soprogov mesečno gotove svote denarja. Odtod še danes nemški izraz »Nadelgeld«, ki pomenja sedaj denar, ki ga dobiva žena za kritje malih osebnih izdatkov. Pri plemiških rodbinah so včasih določali ta svoto celo pred zakononom in so jo zapisavali v ženitovanjsko pogodbo. Danes se izdelujejo šivanke v tovarnah in so razmeroma cenene. Šivanka redi na tisoče in tisoče žensk. Blagor oni, ki jo zna* urno in spretno sukati!
«
Za smeh in kratek čas.
Dvakrat pokopan. V družbi vpraša nekdo prijatelje, ako pozna takega človeka, ki je dvakrat v grobu. Vsi so ugibali. Nato pa jim pove, da je njegov tovariš invalid pred kratkim umrl ter je pokopan na domačem pokopališču, njegova noga pa na Ogrskem.
Odgovorni urednik: Frane Beline. Tisk tiskarne Makso Hrovatin, Ljubljana.