7 UDK 414(497.4)”1754”:37(497.4Ljubljana) Boris Golec* Terezijansko ljudsko štetje leta 1754 kot vir za ljubljansko šolstvo ** The Population Census of 1754 as a Resource for Studying the Ljubljana Education System v Ljubljani, nastal leta 1754 v okviru terezi- tretjini vseh. Dragocene so zlasti navedbe o ki jih je v drugih virih najti zelo malo. Popis - ski katalogi. Prispevek predvsem nakazuje - podatki, povezani z ljubljanskim elementar- Abstract in 1754 as part of the national population census ordered by Maria Theresa, provides ex- tensive data on the students of the grammar school and the Jesuit Latin school, around 350 people, i.e. about two-thirds of the total. Particularly valuable are the details of the students’ age and residence, which are rarely found elsewhere. The census is the most com- plete picture of the composition of secondary school and university students from the peri- od before school catalogues were preserved. The article outlines the possibilities for fur- ther research into the secondary school and university population. Although quite scarce, the data on Ljubljana’s primary schools are also of great importance for the history of ed- ucation in Ljubljana. 8 : šolstvo, popis prebivalstva, jezuitski kolegij, Ljubljana, di jaki, študenti : education system, population census, Jesuit Collegium, Ljublja na, secondary school students, university students v avstrijskem delu habsburške monarhije, njegov glavni namen pa ugotoviti šte tem pomembnejše za slovenski prostor, ker se je skoraj v celoti ohranil prama 1 Kolikor je boljšem primeru na voljo le sumariji štetja. 2 Kljub temu pa so popisni seznami vede. 3 šele v drugem desetletju 21. stoletja, in sicer na pobudo nezgodovinarjev, ki so prevzeli tudi njeno udejanjanje. 4 5 6 pokazali kot bogat vir podatkov za šolstvo kranjske prestolnice in posredno šir skem kolegiju, 7 1 tati, 16, 1962, str. 27–53. 2 . Ljubljana: 3 Samostojni prispevek o štetju kot takem je izšel šele leta 1962 v (Valen 4 manjšem delu slovenske Štajerske (Šturm, (ur.), Šturm (ur.), . 5 7 9 Terezijansko ljudsko štetje leta 1754 kot vir za ljubljansko šolstvo ovrednotiti zlasti na podlagi konteksta, v katerem se pojavljajo. elementarnih javnih šol, o katerih je na voljo le malo podatkov in o katerih bomo 1774 (leto dni po razpustitvi jezuitskega reda) ostala le cerkev sv. Jakoba. Jezuiti so obvladovali šolstvo nad elementarno ravnjo, ki so jo sprva sicer tudi pokrivali. študije tudi duhovniki, tako svetni kot redovni. 8 bivanju gojencev, ki so obiskovali jezuitsko gimnazijo in višje študije na drugem, 9 Svoji šoli sta poleg jezuitov imela samostana klaris in ur 10 so v Ljubljani do terezijanskih šolskih reform obstajale še zasebne, t. i. zakotne 8 Jezuiti na Slovenskem. Zbornik simpozija de 18. stoletja, Stari trg, Gornji trg in Levstikov trg. Arhitekturni in zgodovinski oris mestnega predela in objektov, lastniki , Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2003, str. 30–36. 9 Ciperle 1984, str. 139. 10 Stara Ljubljana leta 1761 navaja, da samostana sv. Klare in sv. Uršule sprejemata deklice v uk in na hrano (Gru 10 11 tedanjega ali prejšnjega lastnika), ni niti enkrat zaslediti oznake za noben šolski jezuitskega kolegija ter klariški in uršulinski samostan, v katerih je redno potekal niti o gojencih in gojenkah, ki so v omenjenih redovnih kompleksih prebivali. Od jezuitskega kolegija je enkrat mimogrede, in sicer v opisu lokacije zasebne hiše, omenjen jezuitski seminar, konvikt za notranje gojence (von dem eghaus bey dem Seminario), 12 v naslovu mestnega predela pa alumnat (štipendijska ustanova) v ad ecclesiam et alummnatum), 13 ki ga v samem popisu najdemo pod Alummni Shelenburgi- ci 14 Opisano stanje je razumljivo, saj predmet ljudskega štetja niso bile stavbe, ampak mestni prebivalci, tako stalni 11 12 patri jezuitarji, jezuvitarji oziroma skrajšano zavitarji (Golec, Slovenska u Collegiume per P . P . Savitarieh per P . P . Jesuvitarijh ú collegio per PP . Jesuitariah v´ Collegiume), 1759, fol. 3v, 54r, 134v (objava: Golec, ). 13 Ljubljan- , str. 121. 14 Ljubljan- , str. 125. V objavi pomotoma: Shelenburgia. Ljubljana, fasc. 117/3, popisni seznam I). 11 Terezijansko ljudsko štetje leta 1754 kot vir za ljubljansko šolstvo 15 Bogat vir o dijakih in študentih v jezuitskem kolegiju vali bodisi jezuitsko gimnazijo (studia inferiora) bodisi tamkajšnje višje študije (studia superiora). Vendar so bili zaradi narave ljudskega štetja izvzeti iz popi desetina vseh, nadalje tisti, ki so prebivali po samostanih, bodisi kot redovniki obiskovali tako gimnazijo kot licej (druga oznaka za višje jezuitske študije). 16 studentes, studiosi), kar je bila na Slovenskem še v polpretekli dobi tudi oznaka za gimnazijce, ne redne gimnazije, študenti pa za tiste, ki so šolanje nadaljevali na višjih študijih. bivalstva – samo dotaknil, je naštel skupno 344 popisanih »dijakov«, kar je 17 teh je bilo po njegovih ugotovitvah 6638 v 1189 gospodinjstvih in 623 hišah. 18 Koga je štel med »dijake« 19 student, studiosus) ne po študijski stopnji (npr. logicus, moralista 15 tri najmlajše popisance, stare od enega do šestih dni (Šturm (ur.) , str. 107, (prav tam, pag. 324), najmlajši Anton Babnik, naveden kot star en dan, pa 20. maja (prav tam, subdiakonu (Šturm (ur.) Ordinacijska protokola, str. 202). 16 17 18 19 12 duhovnik. 20 (moralista subdiaconus), 21 phÿsicus mi- norista 22 Z manjšimi ugotovitve o številu dijakov in študentov se le neznatno, za tri, razlikujejo od parvista, pro parva), 23 33 drugega (principista), 25 tretjega (gram(m)atista syn- taxista), 20 petega (poëta) in samo 11 šestega, zadnjega (rethor, rhetor), skupaj 161. Dejansko se še dodatnih okoli 80 gimnazijcev skriva pod splošnima oznakama studiosus in student logicus), 12 na kazuistiki (casista physicus, phÿsicus, phisicus) in 6 na moralni teologiji (moralista). Kot student brez druge gimnazijskega razreda ali študijske stopnje pa nadaljnji štirje v starosti od 14 do 20 let, skupaj sedem. Kot studiosus jih je opredeljenih 126, starih od 8 do 26 let, poëta, rethor idr., in 112 brez tovrstne višjih študijev ter 129 »študentov« (studiosus, student), slednje v celotnem razpo izmuznilo. Vsaj za enega je potrjeno, da je skupaj z bratom obiskoval gimnazijo, a je podatek o gimnazijskem razredu naveden samo pri bratu. 24 20 minorista) in nato štiri študente (studiosi , str. 118). 21 Lju- , str. 162. 22 , str.182. 23 podatkov) pritaknil oznako pro parva (kostgenger (ur.) 24 Gl. op. 39. 13 Terezijansko ljudsko štetje leta 1754 kot vir za ljubljansko šolstvo trga, 60 na seznamu, ki je zajel levi breg Ljubljanice in okolico stolnice, 35 v pred naseljih Krakovo (4) in Trnovo (1). Kot je ugotavljal, je nekaj manj kot polovi vanje. 25 26 Terezijansko ljudsko štetje je o ljubljanski dijaški in študentski populaciji tem pomembnejši vir, ker imamo vse do leta 1764 o njeni sestavi zelo pomanj kljive podatke. 27 Iz letopisov ljubljanskega jezuitskega kolegija so za posamezna leta sicer razvidna sumarna števila vseh študentov in dijakov skupaj, števila semi 28 nega do leta 1739), 29 sicer pa je zelo bogat vir o dijakih doslej malo uporabljena gimnazijskih razredov – poetike in retorike – ter študenti. 30 štetje ni zajelo seminaristov – gojencev jezuitskega seminarja, v katerem so pre 31 Število teh se je v prvi polovici 18. stoletja vrtelo okoli 50. 32 Za leto 1754 iz letopisa ljubljanskega kolegija izvemo, da jih je bilo skupaj 46. 33 25 26 27 Ljubljanski klasiki, str. 273 sl.). 28 Od treh zvezkov letopisa je v izvirniku in slovenskem prevodu objavljen prvi (Historia annua Letopis Ljubljanskega kolegija ka, Ms 1544). 29 Ljubljanski klasiki 1563–1965, Ljubljana 1999, str. 49–261. 30 31 O seminarju Mlinar, Seminar za revne študente. 32 legiju, Rajšp, Vincenc (ur.): Jezuitski kolegij v Ljubljani (1697–1997). Zbornik razprav. (Redov ništvo na Slovenskem 4). Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa Znanstvenoraziskovalnega Teološke fakultete, 1998, str. 81. 33 14 našli tistih gimnazijcev in študentov, ki so prebivali zunaj ozemeljsko zelo majhne 34 Upoštevaje podatek iz omenjenega letopisa, da se je leta 1754 šolalo pri je zuitih na vseh šolskih stopnjah skupaj 522 oseb (350 na gimnazijski in 172 na višji stopnji), 35 lahko ugotovimo, da je nekaj manj kot 350 dijakov in študentov, kolikor dve tretjini šolske populacije ljubljanskega jezuitskega kolegija. Ljudsko štetje no, 46 ali slaba desetina, bi število tistih, ki so v šolo dnevno prihajali iz sosednjih stanih po mestu, 36 omenjenih – starosti, gimnazijskega razreda, študijske stopnje, prejetih kleriških redov ali samo navedbe o »študentskem« stanu (studiosus, student). Kot pri vseh drugih popisanih osebah so podatki o posamezniku precej skopi. Tako ob imenu in priimku – tega v popisu nimata dva 37 – izvemo le, v kateri hiši in pri kateri v njej 34 Šturm 2016, str. 359–394. 35 Letopis izkazuje za leto 1754 naslednje število študentov na višjih študijih: kanonsko pravo ( perillustri 36 pl. Grienfeld, , lista 3 in 6). 37 studiosus , in 17 letni Martin principista 15 Terezijansko ljudsko štetje leta 1754 kot vir za ljubljansko šolstvo 1. V hiši zlatarja »gospoda« Jakoba Schmidta na Starem trgu dva njegova si razredu. 38 Söhn Josef physicus 18. [let] Jacob poëta 14. [let] podatka o tem v popisu ni. 39 [let] Julius De Denaro poëta 12. [let] gimnazijca tretjega, gramatikalnega razreda, prvi je Huberjev sin, drugi pa slu 40 Sohn Ignati gramatista 13. [let] 16. [let] instructor). 41 13. [let] Georgius Schimnovitsch instructor logicus 19 alt. prepisi iz kataloga gimnazije in višjih študijev, 42 je to edina personalna evidenca, katerih najdemo starost umrlih dijakov in študentov. 43 Štetje tako ponuja tudi 38 39 škem stanu oz. razredu, je bil leta 1758 kot gimnazijec poetikalnega razreda (Poëta) sprejet v je zuitsko kongregacijo Marije Vnebovzete (SI AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 663). Mlajši, knjigi njegovega imena ni. 40 41 Lju- , str. 167–168. 42 Gl. op. 27. 43 sorja. 23 (XLVII), 2014, št. 1–2, str. 18–19. 16 stopnje 44 so se rodili v Ljubljani in katerih identiteta ni sporna. Komaj verjetno se zdi, da bi Janez Rus, naveden kot zadnji med petimi »študenti« (studiosi), ki so stanovali osem let(!). 45 rejenec, vendarle odpade. Rus je verjetno tedaj obiskoval še elementarno šolo, Marije Vnebovzete, najdemo v petem razredu, na poetiki. 46 Umrl je spomladi 47 kar se ujema s starostjo ob ljudskem štetju 12 let prej. Zelo mlad, komaj devetleten, naj bi bil tudi prvošolec (parvista famu- lus 48 Kot najstarejšega »študenta« (studiosus 49 leta prej (1750), ko so ga kot gimnazijca petega razreda (poeta) sprejeli v omenje no kongregacijo, 50 51 Vstopna sta rost je bila povezana s predizobrazbo, ta pa s socialnim statusom in geografskim izvorom. Ljudsko štetje jasno potrjuje znana dejstva, da so lahko v istem razredu parvista, pro parva) popisnih seznamih le izjemoma, pri celotni obravnavani šolski populaciji ga tako pogrešamo dvakrat. šolale pri ljubljanskih jezuitih. Ker pa popis ne vsebuje podatkov o geografskem 44 Gl. primer v op. 39. 45 46 47 knjige, M 1735–1770, pag. 276). 48 49 50 SI AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 669. 51 Ciperle 1992, str. 172. 17 Terezijansko ljudsko štetje leta 1754 kot vir za ljubljansko šolstvo pojavljajo redno. 52 53 tretješolca ( ) – v resnici je konec januarja dopol nil 16 let –, kot najstarejšega od treh dijakov hranjencev (kostgenger) pri vdovi »gospe« Heleni Klun, ki je imela stanovanje v Schneiderjevi hiši na današnjem Levstikovem trgu, tik ob jezuitskem kolegiju. 54 V uvodni besedi k objavi popisa 52 . Ljubljana: - . Ljubljana: Arhivsko Ordinacijski zapisniki Oglejskega patriarhata za slovensko ozemlje v 18. stoletju (1701–1749). Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije, 2020 (Viri 43). 53 . Lju 54 18 Antonius Pohler. 55 56 popisali v danes izgubljenem popisnem gradivu pred avguštincem, 57 popisnih seznamih ljudskega štetja omenjen samo eden, Schellenburgov, ker edi 58 alumni (Alummni Shelenburgici saj najprej navaja tri duhovnike, stare 57, 29 in 24 let, sledijo študenti in dijaki z do 22 let. Vpisani so bili v skoraj vse razrede gimnazije ter dva na višje študije, na prav tako še študiral in postal duhovnik dve leti pozneje. 59 plemiških rodbin, od tega dva barona, Gall in Apfaltrer. ga seminarja (bey dem Seminario) so na primer popisali devet t. i. hranjencev (kostgenger vali širok razpon jezuitskih »šol«, od t. i. prve (parvista, pro parva), tj. prvega razreda gimnazije, do stopnje logika na višjih študijih (logicus). Zakonca Weisel 55 Šturm 2018, str. X. 56 Slovenski biografski leksikon. Druga knjiga. Maas–Qualle, Ljublja na: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1933–1952, str. 417. 57 58 Mlinar 1998, str. 88. 59 Ordinacijska protokola . Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije, 2016 19 Terezijansko ljudsko štetje leta 1754 kot vir za ljubljansko šolstvo fantov. 60 dijakov in en študent, starih med 10 in 20 let. 61 »študentov« (studiosi kateri razred oz. študijsko stopnjo so obiskovali. 62 jezuitih, najsi bo mlajših otrok obeh spolov, ki so obiskovali elementarno šolo ali pnji kazuistika (casista instructor, ki je stanoval v vicedomskem dvorcu (die Burg ), razredu, na sintaksi, in tri otroke obeh spolov, stare od 6 do 9 let. 63 imenovali zakotna šola (Winkelschule). štiri duhovnike, stare od 24 do 32 let. Od preostalih 27, starih do 25 let, so imeli so imeli vsaj enega za šolo godnega otroka. En sam inštruktor je prebival pri vdovi tnik plemiškega rodu, s katerim se je inštruktor prejkone ukvarjal. 64 Inštruktorji studiosus famulus 65 posebno poglobljeno raziskavo. Sama po sebi se vsiljujejo vprašanja, kdo je pri 60 61 62 63 64 65 36. 20 legov in kje v mestu. Kakšne vezi poleg poslovnih so obstajale med hranjenci in prijateljih, znancih in povsem tujih ljudeh, od katerih so se mnogi (dodatno) vezi širokega razpona, vse do takih, ki so vodile pred oltar. v zvezi z elementarnim šolstvom. Ker pa delovanje elementarnih šol v petdesetih letih 18. stoletja še ni dovolj raziskano, lahko ti podatki pripomorejo k razjasnitvi nekaterih odprtih vprašanj, najprej tega, ali je leta 1754 še delovala t. i. šenklavška t. i. nemških šol izvemo, da sta leta 1761 v Ljubljani obstajali dve takšni šoli, ena v weltschulmeister šolninami, število otrok obeh spolov pa je na prvi šoli znašalo 70 in na drugi 50. auf den Schabieg aufgestelt) svetnik reprezentance in 66 J. Gruden, ki se je temeljito posvetil šenklavški šoli (1915), je imel v rokah dobrega pol leta starejšo vlogo mestnega magistrata dunajski vla deklice). Številke (skupaj 85 otrok) se torej precej razlikujejo od prejšnjih (skupaj in špitalska«, 67 66 17. 9. 1761 (Ausweis etc.). 67 Carniola, 6, 1915, št. 1–2, str. 18–19. 21 Terezijansko ljudsko štetje leta 1754 kot vir za ljubljansko šolstvo Kaj nam v zvezi z elementarnimi, t. i. nemškimi šolami lahko pove ljudsko Joannes 68 69 je pa obiskoval ljubljansko jezuitsko gimnazijo, saj ga leta 1744 najdemo kot petošolca (Poëta) 70 1761. 71 Philippus Göri- zer ludimagister 72 Da gre naše stolne cerkve« ( ). 73 Sloven ù She Meklaushe en Shollmai ter«. 74 Husa, 75 sa Shulma tra 76 77 in da njegovega imena ni med dijaki jezuitske gimnazije, sprejetimi v kongregacijo Marije Vnebovzete. 78 Šenklavška šola je potemtakem še delovala leta 1754, ko je 68 69 70 SI AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 677. 71 Gl. op. 11. 72 73 74 lec, – 75 76 – . 77 78 SI AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 668–669. 22 79 in dem burger. spittal atom popisanih 30 oseb, starih od treh mesecev do 80 let, 80 inwahner Herr Josef Vehouitz schuelmaister ledig schuellknab). 81 prihajala iz Ljubljane, saj njunih priimkov ( in ) ne najdemo nikjer se tako kot njegov šenklavški kolega ni rodil v Ljubljani, 82 Marijino kongregacijo. 83 za obdobje 1737–1759 pojavlja zelo pogosto kot prepoznavna ljubljanska lokacija, (Stara šula): per tari hulle (1738), pred taro shullo (1738), per tare Shulle (1741), u Shpetauski ga si pred taro Shulo (1742) itd. 84 Od kod ime Stara šola in katera dognati. 85 schuellknab), ki sta stanovala skupaj z 79 Gruden 1915, str. 7–9, 14, 18–19. 80 81 Vrhovitz). 82 83 SI AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 709. 84 26v, 28v (Golec, – tiskanega popisa toponimov iz leta 1787, 70, 2022, št. 2, str. 343. 85 šolo« mišljena latinska šola, poznejša gimnazija v jezuitskem kolegiju. Lahko pa tudi, da se je poimenovanje nova nanašalo na elementarno šolo, ki so jo jezuiti ustanovili kmalu po prihodu klavška, ne špitalska. Znotraj jezuitskega kompleksa so prav tako razlikovali dve šoli – staro in Weichard Valvasor, Die Ehre deß Hertzogthums Crain, I–XV - vinski oris, Ljubljana: Mestni muzej, 1957, str. 63–64). 23 Terezijansko ljudsko štetje leta 1754 kot vir za ljubljansko šolstvo Namesto sklepa rimerno hitreje. Viri in literatura Arhivski viri SI AS – Arhiv Republike Slovenije SI AS 1073, Zbirka rokopisov: II/51r. knjiga 1737–1759. Rokopisna zbirka: Ms 1544. Literatura in objavljeni viri Bizant, Milan: Marijine kongregacije v ljubljanskem jezuitskem kolegiju, Jezuitski kolegij v Ljubljani (1597–1997). Zbornik razprav. (Redovništvo na Sloven skem 4), (ur. Vincenc Rajšp.), Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa Jezuiti na Slovenskem. Zbornik simpozija, Ljubljana: Inštitut za zgodovino Cerkve zusove, 1992. 24 Zgodovina Ljubljane. Zgodovinsko društvo, 1984. Ljubljanski klasiki 1563–1965 gimnazije (1941–1958), 1999. . Ljubljana 1744. Faksimile, Ljubljana: Slovenska knjiga, 1995 (Monumenta slovenica, VI). Golec, Boris: , Elektronska diploma . Vajkarda Valvasorja, 23 (XLVII), 2014, št. 1–2. Golec, Boris: Slovenska toponimika Ljubljane do prvega tiskanega popisa toponi mov iz leta 1787, 70, 2022, št. 2. Carniola. 6, 1915, št. 1–2. Historia annua Collegii Societatis Jesu Labacensis (1596–1691) Jezusove, 2002. Slovenski biografski leksikon. Druga knjiga, Maas– Qualle. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1933–1952. 2003. - Mal, Josip: , Ljubljana: Mestni muzej, 1957. Mlinar, Janez: Seminar za revne študente pri ljubljanskem kolegiju, Jezuitski ko- legij v Ljubljani (1697–1997). Zbornik razprav (Redovništvo na Slovenskem 4), (ur. Vincenc Rajšp), Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa Znan Jezusove, Inštitut za zgodovino Cerkve Teološke fakultete, 1998. Stari trg, Gornji trg in Levstikov trg. Arhitektur- gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2003. Šturm, Lovro (ur.): , Celje: Društvo Mohorjeva ska matica, Ljubljana 2016. Šturm, Lovro (ur.): , Celje: Društvo Mohorjeva ska matica, 2018. 25 Terezijansko ljudsko štetje leta 1754 kot vir za ljubljansko šolstvo Šturm, Lovro (ur.): , Celje: Društvo Mohorjeva ska matica, Ljubljana 2020. Šturm, Lovro (ur.): - Šturm, Lovro, Šturm, Breda (ur.): , Celje: Društvo nija: Slovenska matica, 2022. 2, 1954, št. 3, , štitut Karantanija: Slovenska matica, 2018. njegovi rezultati, 16, 1962. Valvasor, Johann Weichard: Die Ehre deß Hertzogthums Crain, I–XV, Laybach – 1764, Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije, 2010 (Viri 31). 1824, Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije, 2012 (Viri 34). 1711–1756, Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije, 2013 (Viri 36). 1761–1824, Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije, 2016 (Viri 39). Ordinacijski zapisniki Oglejskega patriarhata za slovensko ozemlje v 18. stoletju (1701–1749), Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije, 2020 (Viri 43). , Ljubljana: Znanstveno društvo, 1936 (Razprave Znanstvenega društva v Lju