ILUSTRIRANI SLOVENEC
TEDENSKA PRILOGA SLOVENCA
LETO VII_30. AVGUSTA 1931_ŽT. 35
NAŠA BOŽJA POTA: SVETE GORE
v ŽUPNIJI SV. PETER POD SV. GORAMI
27«
»Ljubljana v jeseni«
to io iiuslov jesenskih ruzstuv, ki se vrše že nekaj let na našem velesejnui in ki pomenijo /o naravnost velevužne dogodke, kajti od leta do leta postajajo te razstave znamenitejše. Še vsem nam je v spominu prekrasna lanska goz<larska ra/stava, še mnogo večjo pozornost pa utegneta zbuditi vCeraj otvorieni tujsko-prometjia razstava in razstava slovenskih mest, ki bodeta pri\ai)ili gotovo desettisoče n« vclesejm. Razen teh se vrše tudi to pot običajne druge razstave, kakor higijenska, kmetijska (glej spodnjo sliko), domače
obrti itd.
Nedkov,   novi   bolgarski  poslanik . na našem dvoru, ^
Na (lesni; S proslave desetletnice vladanja našega kralja, ki se je vršila po vsej državi z velikimi slovesnostmi dne 16. in 17. t. m.; ministrski preds. Živković in člani vlade zapuščajo cerkev Aleksandra Nevskega po svečani zahvalni službi božji.
Spodaj: Odkritje spomenika velikemu švicarskemu znanstveniku in dobrotniku Srbov med svetovno vojno, Are. Rcisu,
ki se je izvršilo pred krutkim v Bclgradu.
Spodaj: BlagosloNitev novega železn. mostu na Zidanem mostu. Desetletja smo moledovali zanj, due 18. t. m. so se naše želje končno uresničile in izvršena je bila ena najbolj živih potreb našega železniškega prometa, saj je z njim od-jiadla ena naj neprijetne j ših ovir v hitrem in nemotenem prometu z jugovzhodom. Spodnja slika kaže slovesno blagoslovitev navega mostu, ki jo je izvršil mariborski ponvožni škof dr. To-mažič, slika spodaj na levi pa kaže prvi vlak, ki vozi čez novi most.
279
Na desni: Dobri sadjarji in vzorne vrtnarlce bodo prišli iz osnovne šole v Smlednilvu. kajti pod vodstvom svojega šol.' upravitelja Rnpreta se bodo vseh teh koristnih stvari navadili že na skrbno urejenem in opremljenem domačem šolskem vrtu. Posebno piko imajo navdušeni mladi sadjarji nn sadne šk(Klljivce. Spodaj: Srebrni kelih, ki ga je daroval Nfariji Pomočnici na Brezjah nečak ljubljanskega hotelirja g. Mikliča, Jos. Naglic iz Amerike in ki ga je izdelala znana pasarska tvrdka Iv. Kregarja v Ljubljani.
NajpožrtNo\ulnejši narodni in kuKuiiii delavci so pač naši izseljeniški duhovniki v zapadnih državah, ki so se nedavno zbrali k skupni konferenci v Heer-lenu na llolandskem. Spredaj sede od 1. na d.: Zupančič, jugosl. konzul Dupont. p. Teotim van Velzen in Hafner; zadaj jia stoje: Oberžan, Kastelic, Hegenkiitter.
Tensundern in Fischer. \a levi: Slovesna blagoslovitev nove motorne brizgalne v Jablanci pri Litiji, ki jo je izvršil g. dekan Gornik.
Potovka Micka iz Krope, ki
kljub svojim 7 križem še vedno vztrajno dvakrat na teden prehodi pot iz Krope v Radovljico in nazaj. To pot hodi že 32 let in pravijo, da je izvršila samo na tej poti
že 50.000 km. Na levi: Udeleženke zadnjega gospodinjskega tečaja v škof-ji Loki, ki se je vršil v on-dotnem Dru.štvenem domu.
280
2St
Naša božja pota: Svete gore
Na vrhu hriba, na Svetih gornh, ki leži 621 m nad morjem in 408 m nad Sv. Petrom, stoji Marijina cerkev, prekrasni hram božji, ki mu vrstnika kmalu ne najdeš. Cerkev spada v vrsto t. zv. dvoranskih stavb, ker glavna ladja nima svoje svetlobe, temveč jo prejema iz stranskih ladij in galerij. Je 30 m dolga ter 14.70 m široka in ima 3 ladje. Nad stranskimi ladjama so velike galerije, nad zakristijo pa oratorij. Ko vstopiš izpod mogočnega zvonika v cerkev, zadiven ob-staneš nad toliko lepoto. Stene, kakor obok obdajajo krasne fresko slike iz leta 1868, delo Tomaža Fantonija, .slikarja iz Gemone. Prekrasni altar se dviga v treh nadstropjih, razen tega pa krasi cerkev 6 stran.skih altarjev. V .sredi glavne ladje je « železno ograjo obdan prestol Marijin, kjer stoluje Mati božja z Sinom v na. ročju. Kip sicer nima umetniške vrednosti, je pa romarjem najbolj pri srcu. Za razna uslišanja prinašajo hvaležni romarji v dar zlate in srebrne predmete: prstane, uhane, verižice, srčke itd., ki jih polagajo pred Marijo v prestolu. Po stranskih ladjah so na steni slikana razna u.slišanja, ki so se dogodila na priprošnjo Marije svetogorske. ter so obešene razne zaobljubljene podobe, celo iz leta 1686, 1691, 16%, 1779, 1842 itd. Slika iz 1. 1779 predstavlja čudežno nslišanje prebivalcev Župeče vasi na Dravskem polju ob ča.su živinske knge, ki v zahvalo za čudežno nslišanje romajo vsako leto .s zaobljnb-Ijeno procesijo na Sv. gore. Ob glavnih vratih stojita marmornata kropilnika iz 1. 1652., za glavnim altarjem pa je .shranjena mrtva.ška glava nedoraslega človeka, o kateri pravi napis, da je glava grofa Tatcnbacha, kar pa nasprotuje zgodovini. Cerkev obdajajo kakor venec štiri prazgodovinske kapele, v katerih se pa ne mašuje več. Romarji spijo v njih. kra-
marji shranjujejo v niili svoje predmete in zapuščene čakajo obnove ali konca!
Zgodovina svetogorske cerkve je zelo stara. Prvič se imenuje 1. 1265 kot »gora svete Marije Device pri Kunšperguc in sicer v listini, s katero grajščak Oton Kunšperski podari z dovoljenjem krškega škofa Ditrika Studeniškemu samostanu vas Razbor. Gotovo pa je, da je bila prvotna cerkev pozidana mnogo prej. V 15. stoletju se v urbarju krške .škofije in pozneje v urbarju prajščine Waldeck imenuje »Gora naše ljube Gospe«, dočim se v listini z dne 15. dec. 1642 s katero cesar Ferdinand III. podeljuje sejmsko pravico grofu Tatenbachu za cerkev na Sv. gori — za binkoštne praznike že imenuje >Sveta gora«. Prvotna Marijina cerkev je stala na mestu, kjer stoji sedaj ladja. Ker pa je bila ista premajhna, so pozidali novo, mnogo večjo ter leta 16M prosili svojega škofa, ljubljanske|:a Tomaža Hrena, naj jo pride posvetit. Ker je bil naval romarjev vedno večji, so proti koncu srednjega veka v enakih presledkih postavili oKrog cerkve še štiri kapele.
Vedno naraščajoče število romarjev je zahtevalo nova razširjenja. L. 1732 je bila stavba najbrž končana, ker je s to letnico označena preklada vrh glavnih vrat. Koncem 18. stoletja se je jela cerkev na Svetih gorah zanemarjati, število romarjev pa padati. Streha in okna so preperela »n vse je začelo razpadati. Goreči župniki zadnjega stoletja so cerkev nele popravili, temveč poolnoma preobrazili. Največ zaslug ima pač nepozabni župnik Martin Sevnilt.
Romanja na Sv. gore se vr.še na velikonočni in binkoštni ponedeljek, 24. maja,. 4., 5. in 15. avgusta, 5., 6., 7. in 8. septembra in potem celo osmino do 15. septembra. Prvo nedeljo v novembru pa se obhaja zuhvaljcna nedelja in sklep romanja. Lojze Zorenč.
Spodaj: Kapeli »Božja noga« na Sv. gorah; v njej je razpelo in izpod Zveličar-jeve noge izvira studenec. Se nedavno je žuborel naravnost iz njegove noge. Ro-Tiuuji lilipisiijrjn vodi čiKlodcliui moč.
Pogled  na  Svete gore izpod hriba, spodaj na lovi Sv. Peter, kjer je smIcž župnije
S|>odnj: Pogled v veličastno notranjščino božjepotne Marijino cerkve na Sv. gornh: cerkev je ena najznamenitejših na Slovenskem. Prva poročila o njej imomo že iz 13. stol., zgrajena jo bila pa gotovo mnogo poprej. V soda-' njem obsegu so jo zgradili v 17. stol. in končali najbrž 1. i
Znobl j ubijena .slika na .Svetih gorah iz 1.  1691.; bolnik kliče Marijo.
Jos. Novak, ki že 56  let   orgia   na Sv. porah.
Vine. Rautner, ki že 46 let mežnari iKi S\. "-orali.
\iit. Mošct, N5let-li cerkv. ključar.
•Spodaj: Osojnikov križ ob poti s Sv. gora proti Pišocam. Križ so 1. 1612. jiostavili župnik C;. Bodal in ključarja Ulčnik ter Žemljic. Tu so sprejeli tudi ljublj. škofa T. Hrena, ki ie 1. 1611. posvetil prenovljeno cerkev.
Bizeljski grad v sosednji župniji. Tu je v preteklem stol. prebival svetogorski cerkveni /.avetnik (Vogt) Hirschhofer, ki se je neupravičeno ume.ša-val v vse cerkvene zadeve in pobiral ves, okoli altarja nabrani denar, ki ga je odnašal v svoj grad. Tu je »shranjeval« vso boljšo maino opravo, a romarjem je točil samo graščinsko, največkrat pokvar-jeno vino. Božja pot je zaradi tega seveda jako trpela, cerkev pa propadala. Na levi: Trinadstropni veliki altar na Sv, gorah, eden naj-liogatejših in najlepših na Slovenskem. Oltar ima 52 stebrov, 40 kipov in 2 oljnati sliki. Oltar je postavil 1. 1693 župnik Iv. Jak. Gietler. Pred altarjem je videti Marijin kip z Detetom v naročju na prestolu. Ta kip romarji posebno časte in posetluje 28 svilenih oblek, ki so jih darovali hvaležni romarji.
Spodaj ; \ Zaobljub- ; Ijena pedo- i ba iz 1. 1680. ; (Jezdeči go-i spej se spotakne konj.)
Pogled na običajni vsa-koletni   sejem  na  Sv. gorah.
Na desni: Kip Matere božje iz prve polovice 15. stol., ki je stal iz-prva najbrž na altarju prvotne cerkve, pozne-"e pa v čelni vdolbini vapelice »Božja noga«.
282
Podzemeljska čuda Slovenije:
Vranja Jama.
Naša domovina skriva čuda, kakršnih ima svet malo. Posebno Notranjska je polna prirodnih lepot in izrednih pojavov. K najznamenitejšim spada gotovo premalo znana Vranja jama nad severnim robom globokega PlaninsKega polja. S postaje Planina moramo najprej doli v vas Laze in <xlondod na griček Jakovico, odkoder imamo v\\(\n lep pogled na Planinsko polje. Od juga .sem se vije Kakor kača struga U nice. Vsa mogočna množina podzemske vode, ki jo je dala pokrajina od Nanosa, Snežnika in deloma Velike Gore, se vali od tod pod zemljo proti Vrhniki fKi nepoznanih podzemskih jamah. Le po jnmi Logaiček, silno težko dostopni Gradišnici in pa po Vranji jami moremo nekoliko pogledati v skrivnostni svet med Planino in Vrhniko. Vranja Jama, malone tik nad požiralniki Pod stenami pa je rwsebno poučna. Obok, ki se razprostira nad vhodom, meri 50 m. Zato je 100 m visoka jama zadosti razsvetljena, da moremo uživati neomejeno vse velikanstvo jame, za katero bi sicer največje obločnice komaj zadostovale. Po temnem hodniku pa moremo prodreti tudi globoko doli do tihe vode, ki pripada Unici in človeške ribice nas pozdravijo. Po drugem htKiniku, ki pa ga težko najdemo, moremo prelezti skozi goro in priti pri Mrzli iami iznova na dan. Lep je tudi kapniški rov, ki očara obiskovalca s svojimi sigastimi tvorbami, naj pa nikar ne odbija, kapnikov. K. P.
Prerez Vranje jame. Številke zna-čijo: 1. Unica-rov, v katerem stoji voda Unica; 2. Vranja jama; 3. Udrtine nekdanjega jamskega stropa, ki so zasule dohod do j)odzem-skih jam, po katerih teče Unica proti Vrhniki; 4. še nepoznane vodne jame v smeri Vrhnike; 5. Rov. ki vodi v Mrzlo jamo nad Planinskim poljem; 6. Mrzla jama; ". Oohod v kapniški del Vranje jame. Na desni: Zemljevid ozemlja Vranje jame.
Spodaj: Eden zmed velikih ponorov v severnem delu Planinskega polja, kjer izginja Unica   v  podzemlje.
V Vranji jami. Spodaj: Pod mogočnimi stenami Vranje jame. Spodaj na desni: Učenci šišenske mešč. šole pred vhodom v Vranjo jamo.
283
Notranji boji v Španiji.
Španija se ima zaradi grehov v preteklosti boriti z vedno večjimi težavami in zlasti komunisti ji delajo velike preglavice. V Seviljj jc moralo nastopiti proti njim celo topništvo, ki je razrušilo sedež njih organizacij (glej spodnjo sliko).
Proslava obletnice nemške ustave pred berlinskim parlamentom: preds. Hindenburg pregleduje častno četo.  Za  četo je videti ogromni Bismarckov spomenik in >steber zmage«.
Na levi: Politični atentati na vlake se zlasti 1)0 srednji in vzhodni Evropi vedno bolj množe, žal le, da zločincev navadno ni mogoče najti, ))ripisujejo jih pa tajnim komunističnim organizacijam. Slika na levi nam kaže posledice takega atentata na D-vlak Basel - Frankfurt, dne 8. t. m.
Na desni: Pogled t notranjščino berlinske borze, ki je zaradi velike krize vsega nemškega gospodarstva že več tednov zaprta. Otvorijo jo zopet šele 3. septembra.
Spodaj: W. Boyden, ki je sprejel predsedstvo razsodišča za interpretacijo Youngovcga načrta. To mesto mu je soglasno ponudilo vseh šest držav, zastopanih na zadnji londonski konferenci.
Na levi: >Sky Car«, dvosedežno letalo, ki jih je začel v masi iz-delavati Ford. Ne tehta niti 500 kg, pristati pa more že na prostoru, velikem kot igrišče za tenis. S tem tipom hoče omogočiti Ford nabavo letala vsakemu.
2S4
Slovenski skavti v Pragi.
Slovanska skuvtska zveza je priredila letos prvič velik skupni tabor slovanskih skavtov in sicer v Kraljevskih oborah. dobro uro hoda iz Prage. Tam na obali Vltave je taborno nad 19.000 mladih slovanskih skavtov, med katerimi je bilo samih Poljakov okroglo 5000, a Jugoslovanov 200, med njimi 17 Slovencev. Kljub tej maloStevilnosti so ja vzbujali SAovenci s svojim okusn ni taborom občo pozornost. Dneve ta-borenja so seveda uporabili tudi za natančno ogledovanje Prage in njene zuumcuitc okolice.
Pogled na tabor jugoslovanskih skavtov letošnje poletje v praški okolici.
(^j Na levi:  Vhod v tabor slovenskih skavtov, izdelan \>o načrtu   strokovnega   učitelju J. Kosa.
Na  desni:   Slovenski  skavti pri ogledovanju praških znamenitosti: pred znano starinsko prusko uro.
Športni vestnik
Plavalna sezona se počasi bliža koncu. Prošli teden se je vršilo v Parizu tekmovanje za prvenstvo Evrope, kjer je Jugoslavijo zastopala Nada Lampretovu, članica Ilirije. Plavalna sekcija Iliriie je pa priredila na dveh krajih v Kamniku in v RimsKih Toplicah |)ropagandne plavalne tekme. Vse z želj da bi se plavanje razširilo tudi v pro-.vinco. Kajti na ta način je dana najboljša garanciju, da bo postalo plavanje pravi narodni sport in si bomo čim-preje priborili prvenstvo.
Zgoraj: Seniorji in juuiorji pluvulue sekcije Ilirije, ki so letos dosegli toliko lepih uspehov s svojim trenerjem Drago Ulago, absolventom visoke šole za telesno kulturo. Največ po zaslugi Ulage je naš plavalni sport dosegel letos tako lepe uspehe. V krogu: Naš najboljši prsni plavač Rogi Sever, ki je na državnem prvenstvu premagal v prsnem plavanju najboljše v državi. Sever je eden najbolj talentiranih plavačev in bo dosegel še lepe rezultate. Na desni: V soboto in nedeljo se je vršilo lahkoatletsko tekmovanje za prvenstvo Ljubljane. Zmagali so atleti Ilirije v razmerju 107 : 74 točkam nad Primorjem. Naša tlika prikazuje Oroszija pri skoku s palico, ko je preskočil 3'20 m.
Bakrotisk Jugoslov. tiskarne v Ljubljani - ponatis posameznih slik dovojen le s privoljenjem uredništva