AA3TEMAM
Polnilna platem * gotovini.	v	orfBII|M€|||	ja	„pt
LetO XVI.. ft. 12.	V	Ljubljani,	25.	junija 1929.	kolikor	mo«	—	toliko	pravico.
GLASILO ZDRUŽENE DELAVSKE STROKOVNE ZVEZE JUGOSLAVIJE.
Izhaja 10. ia 25. dna v Mašeča.
Stane posamezna Itrrilka Din 2.—, masažno Din 4.—, celoletno Din 48.—. Za (lana izvod po 1.— Din.
Oglasi po cenika.
Dopisi morajo biti irankira-ni in podpisani ter opremljeni s itampiljko dotlCna organizacije.
Teleion Ster. 3478.
„ Ček. račun 13.562.
OredatitTo h sprava i L|rih Daaa, poitni predal 290.
Trbovlje in Hrastnik I Cankarjeva družba Vas zove.
Kje ste?
Sodrugl in sodruilce cele Slovenije I Kdor le ni Član Cankarjeve druZbe, plalaj takoj 20 Din in bodi lian. Kajti, kdor ne ceni se sam, podlaga je kapitalistični peti.
Uspeh organiziranega delavstva v Mojstrani. Sklenjena kolektivna pogodba. Plate povifane od
10 %—30%.
Delavci kemiine tovarne v Hrastniku, organizirajte sel Vsak kemUni delavec mora biti strokovno organiziran.
Rudarji v Trbovljah in Hrastniku l Kje Vam je strokovna organizacija? Kaj niste vei proletarci?
Kdor nt strokovno organiziran, se ne zaveda samega sebe.
Pivovarji stoje v mezdnem gibanju. Od moti njihove organizacije je odvisno, kako sl Izvojujejo ugodnejii poloiaj In boljie mezde.
Nasprotno bodo šli zastopniki izra-	svoje zahteve udejstviti vedno le v
žito kapitalističnih držav čez drn in	skladu z ostalim delavstvom. Da
strn s predstavniki kapitalizma.	bodo morali prestati še veliko bojev
Da bo predlog za revizijo vašing-	in da bodo ti boji zmagoviti le tedaj,
tonske konference prodrl, je bilo	ako bodo bojevani v trdnem in ne-
skoraj več kot gotovo, zlasti, ker ju .*	razdražljivem zavezništvu vsega
šla v boj za njega oficijelha Anglija, |	delavstva,
podpirana po mogočnem vplivu an- •
gleških kapitalistov. Toda angleško	Pomen zmage delavske fronte na
delovno ljudstvo je prekrižalo na-	konferenci mednarodnega urada de-
črte. Pri zadnjih volitvah je oddalo j	la.
svoje glasove delavski stranki, vsled ' Revizija vašingtonske konvenci-čcsar je mogel v odločilnem! trenut-	je je odbita. S tem je zaključen prvi
ku poseči vmes Macdonald. Iz do-	del velike borbe za osemurni delav-
sedanjih nasprotnikov je napravil	nik. In to je velikega pomena. Ko-
zagovornike osemurnega delavnega	rakanje ideje o osemurnemi delav-
časa. Radi tega je potegnila teht-	nem času je prišlo na prvo točko,
nica globoko na delavsko fronto.	Ravno radi predloga o reviziji kon-
Predlog za reviziio konvencije o	vencije. Za 10 let je to vprašanje z
osemurnemi delavniku je propadel,	dnevnega reda. Države članice se
Roka Macdonaldova.
Boj za Vašingtonsko konferenco o osemurnem delavniku.
Sedanje zasedanje mednarodnega urada dela je bilo otvorjeno v znamenju boja za osemurni delovni čas.
V tozadevni Vašingtonski konvenciji je namreč tudi določba, da se mora vsakih 10 let poročati o stanju ratifikacij in provedbe te konvencije, obenem pa ima konferenca tudi pravico revizije, ako bi bila potrebna.
Stališče podjetnikov.
Znano je, da je nastala Vašing-tonska konvencija o osemurnemi delavnem času pod vplivom takratnih revolucionarnih razmer, ne pa iz socijalnih nagibov, ker je to pravično. To potrjuje ves 10-letni boj za uveljavljenje osemurnega delovnega časa.
Mednarodni urad dela šteje 50 držav-članic. Konvencijo je pa ratificiralo le 5 držav, v praksi uvedli pa le dve državi — Belgija in Češkoslovaška. Večje države so stale ob strani in izjavljale (Francija, Nemčija itd.), da bodo takoj ratificirale konvencijo o osemurnem' delavniku, kakor hitro izvede ratifikacijo Anglija.
Ta pa je od začetka izvajala le pasivno rezistenco. Po padcu prve delavske vlade je pa stopila na čelo reakcijonarnihi držav ter zahtevala revizijo vašingtonske konference o osemurnem delavniku. Tudi dve konferenci ministrov za socijalno politiko ali kakor jih imenujejo, za delo, iz Nemčije, Francije. Belgije in Anglije so ostale v tem pogledu brez uspeha.
Umljivo je, da so v koncert velikih z veseljem udarile tudi manjše države in čakale — na revizijo.
Stališče delavskih organizacij.
Delavske organizacije niso bile le proti reviziji te konvencije, ampak so zahtevale, da se osemurni delovni čas razširi na vse delavstvo. Do se da j so spadali pod’ določila o osemurniku le industrijski in obrtni delavci. V nekaterih državah so ti le na papirju. Delovni čas bi bil potreben regulacije zlasti v pomorstvu, v prometu, trgovini, v pisarnah, pa tudi v poljedelstvu. Zahteva po iz-premembi delovnega časa v poljedelstvu je bila že odbita na zadnji konferenci.
Zadeva osemurnega delavnika za privatne nameščence je prišla na dnevni red na sedanjem1 zasedanju mednarodnega urada dela, delovni čas v pomorski službi bo prišel pa v jeseni.
Pri razgovoru o izpremembi delovnega časa za vse privatne nameščence brez razlike načina zaposlitve pa ne gre za konvencijo, ampak le za priporočilo, ki bo naložilo, ako bo sprejeto, državam-članicam nekako moralno obvezo, da predlože ta načrt svojim1 zakonodajnim organom s priporočilom, da jo uzakonijo.
Predlog o reviziji Vašingtonske konference propadel.
Na konferencah mednarodnega urada dela sta dva enako mločna in enakol nepopustljiva tabora.
V takem ozračju so zastopniki posameznih dlržav odločujoči jeziček na tehtnici. Nikjer drugod, kakor tukaj, ne pride do veljave moč delavstva' v posameznih državah. Zastopniki dotične države, v kateri je delavstvo organizirano in v kateri' ima vpliv tudi na njeno upravo, bodo na strani delavskih delegatov.
Tako je odločila Macdonaldova roka.
Osemurni delovni čas in nameščenci.
Šele po tej veliki zmagi je bilo mogoče preiti na delo za izdelavo načrta za osemurni delovni čas za vse privatne nameščence. V nasprotnem slučaju bi ne mogli govoriti o borbi za osemurnik.
Na tem vprašanju je zainteresiranih nad 13 milijonov nameščencev, od teh je organiziranih približno 2 milijona.
Po razpoloženju, ki vlada sedaj, 1 je upati na pozitiven uspeh. Zavedati se še morajo nameščenci tega dejstva, da bo dosežena njihova zmaga v sklopuj s celotnim delavstvom. -Da je njihova dolžnost, da se organizirajo in da skušajo vse
bodo morale odločiti, izbegavanje ne bo več mogoče.
Za enkrat ni mednarodem položaj za delavstvo preslab. Z Macdo-naldovo zmago so dobile trdno oporo delavske stranke po vseh državah: V Nemčiji, Franciji, Belgiji in drugod. Kljub temu pa ne nudijo trenotne razmere stalne sigurnosti. To morejo dati le trdne delavske organizacije.
Ne moremo se ozirati niti čakati na pomoč angleških, nemških, francoskih delavcev, ampak se moramo 1 zavedati, da more lastne zadeve najbolje reševati vsak sam. In jih, č^ je kaj vreden. Delavec bo pa le takrat kaj vreden, ko bo šel med njegovimi vrstami klic: Največji sovražnik delavstva je neorganiziran delavec.
Zaupnik.
•
Nositi to ime, resi ni težko, bit! pa resnično zaupnik, da, to je pa tako velika1 naloga, da meje nima, namreč zato, ker imajo v mislih delavskega zaupnika, zaupnika strokovne organizacije. Naj bode ta zaupnik v tovarni ali izven tovarne kot organizacijski zaupnik, velika in težavna je njegova naloga. Pred vsemi pa v prvem hočemo govoriti o našemi zaupniku v organizaciji, ki je temelj naši organizaciji.
Prevzel je nalogo, da svoj okoliš sodelavcev vzbudi za organizacijo, da jih! organizira, da jih poučuje in jimi raztega raznovrstne dogodke iz borb delavskega gibanja vsega sveta, da jim- d'aje nasvete, jim pomaga v vsem; in vselej, da zbira prispevke in skrbi, d'a se razni sklepi izvršijo, ki jih je napravil' ali odbor ali pa članski sestanek. Da prevročekrvne pouči in omahljive navdušuje in se poleg vsega tega vedno postavlja na »špico« v vsaki situaciji napranr krivicam delodajalca. Skrbeti m,u je, da so čliani obveščeni za' udeležbo na sestanke, da1 se jih udeleže itd.
Poleg vsega pa se na tega našega zaupnika vali še nebroj nalog in želja, da pomaga pridobiti za to in ono. za kulturno organizacijo in za gospodarske zadružne akcije, da zbira za to in ono, kar je prekorist-no za delavsko gibanje. Kratko, mi zaupniki strokovne organizacije moramo biti služkinja za vse.
Pri našem zaupniku se ponajveč-krat vse domače skrbi prevalijo na ženo, ki ne1 redko godrnja, da te nikdar1 ni doma; zgodi se tudi, da pravi: »Pusti vse skupaj, poglej sosedi, kako lepo gre skupaj z družino na sprehod zvečer, ti pa vedno seje, sestanke in vrag si ga vedi kaj, kaj pa imaš od tega?«
Komaj je minula ploha užaljene boljše polovice, kateri si odnesel pete, te že še na cesti sreča kak lenuh, pa vpraša: »Kam pa greš« — m:u poveš, pa se začne smejati in pravi tudi ta: »Ja, ti si pa res vedno zaposlen, jaz bi ne bil za to; pusti vse skupaj, saj se z našimi ljudmi ne da nič napraviti.« In ko si se tudi od tega oddaljil in mu zamolčal svoje mnenje o njem-, prišedši na sejo ali sestanek, se te že tu zopet nahruli: »Kje vraga hodiš?« Zamudil si in potem' se prične seja ali sestanek, na kateremi si se še prav pošteno skregal in končno še tu v kadru naletiš na kakega omahljivca, ki zavpije: »Vrag vzemi vse skupaj, jaz sem že tudi sit; vse skupaj bom pustil, ne samo zaupništvo, temveč * tudi član ne borni več; vrag' vas vzemi, saj nočete tako, kot jaz hočem.«
In včasih nastanejo momenti, da iz-gleda, da je res sedaj vse vrag vzel in da je vse šlo po copatah. Na vse to se pa včasih odpre še povrhu prava vojska' osebnosti, tako, dla potem, ko greš domov, res ne veš. kam1 bi glavo položil, da bi se malo ohladita. Da, da, težko je včasih, drugi dan pa je treba zopet zgodaj v službo, če že nisi moral1 kar iz sestanka v nočno službo. No, in če eden vse to leta. in leta skuša, pa gleda, koliko jih je od časa do časa omahnilo in podleglo, zaspalo, resnični zaupnik rraš pa' kljub vsemu temu gre naprej in doživlja vedno večja zadoščenja radi uspehov, ki so izvor vztrajnosti, ker se zaveda, da od njega, njegovega podrobnega dete. napreduje organizacija. On čita vse in mnogo, išče, da si razbistri duha, da je z živim: življenjem organizacije širom sveta dnevno v zvezi in opazuje vse | dogodke iz vidika socijalno pravič-
nega ali krivičnega: stališča, ter podaja o terrt svoje mnenje in kritiko za vzpodbudo in vzgojo. On mora čitati in vse vedeti, kar je v zvezi z delavskimi interesi in delavskimi gibanjem. Pravilnik organizacije mora znati na1 pamet in gledati, dii člani dobijo poleg svojih dolžnosti krite tudi svoje pravice, mora poznati socijalno zakonodajo, poznati mu je tudi način kapitalistične prodlukcije, kapitalističnega gospodarstva iz Marksove ekonomske teorije, ter nasprotno temu poznati komunalno zadružno gospodarstvo, s katerim bode delavstvo ostalo izšolano za vpostavitev* pravičnejše razdelitve dela in jela.
Poznati mora natančno vso zaščito delavstva, kakor vse pridobitve kolektivne pogodbe in nad vsem tem čuvati, kakor nad puinčico svojega očesa vedno z zavestjo, to je naše, priborili smo si in ne damo!
Duh zaupnika je vedno nemiren, ker on mora in on išče vedno sedaj to, sedaj1 ono, raziskuje, izprašuje, vadi se v vsem1, v vsaki situaciji se mora znati uravnovesiti in iznajti, povsodi ima prisotnost duha, vse okrog njega je živo, ljudje in narava, naid vsemi ima svoje dtopadenje, ker muf pogled! na vse dela veselje, tia vse, ker vse, kar opaža okrog sebe in kjerkoli, vse se bori za obstoj im kar se ne in kdor se ne, podleže, naravno, ker življenje je boj!
Pokonci nosi glavo, kakor vsak samozavesten, samostojno misleč in
Da bi se obvarovala polna in stalna prosperiteta, Je potrebno dvigniti konzumno sposobnost notranjih trgov. A to je edino mogoče z raci-jonallzacijo, kakor si jo zamišlja delavstvo v borbi proti prizadevanju kapitalistov vseh držav, ki hočejo racionalizacijo izkoristiti Izključno za svoje osebne profite brez obzira na človeško družbo kot celoto.
Splošna, skupna linija delavskega razreda je borba proti carinam, in protekcionizmu sploh, ker vse to podražuje produkte, ovira cirkulacijo in občutno vpliva na zmanjšanje porabe ter tako veča gospodarske krize. Seja uprave ISS je imela v vidu raznovrstne stopnje gospodarskega razvoja raznih držav in potrebno je, da se vsakemu narodu zagotovi njegova gospodarska eksistenca. Zato je dana zahteva za ustanovitev mednarodnega sodišča za pridobninske spore. Naposled je še tu zahteva, da se izenačijo pogoji dela v raznih državah, ker ima to Izenačenje posledico tudi izenačenje načina dela in v glavnem intenzivnost dela.
Splošno soglasje je doseženo v tem, da se mora kartele, domače in internacionalne, podvreči najpopolnejši kontroli javnosti, da bi se ne spremenili v samovoljne diktatorje proti človeški družbi kot celoti. Po-vdarjen je značaj stabiliziranja kupne vrednosti denarja, ker je od tega odvisna stabilnost cen, stabilnost proizvodnje, stabilnost zaposlitve.
Od posebnega značaja je konstatacija, da se mora delati na okrepitvi kupne moči širokih slojev na vasi in da se mora zato injicirati in pomagati vsa prizadevanja za izpopolnitev poljedelske proizvodnje.
Da bi se iz pridobninskega življenja, ki bo moralo postati harmonija raznih panog dela, odstranila vladajoča anarhija, ki ga uničuje,
• morajo delavske strokovne organizacije delati, da se ustvarijo javna nacijonalna pridobninska telesa, (pri- i dobninski sveti), v katerih mora biti delavstvo paritetno zastopano.
Plačani letni dopusti.
Nekdaj, v začetku strokovnih organizacij, se ni mislilo na delavske dopuste, a najmanj na plačane letne dopuste. Danes je parola: plačani letni dopusti, postala tako splosna, kakor je bila nekoč parola za osemurni delavnik. Samo, da se tedaj, ko
tiha radost mu igra mnogokrat na ustih, ker on zna misliti, vse gleda z odprtimi očmi okrog sebe; on razumeva svet in ga skuša objeti do tečajev, ker se je ves posvetil' tej borbi svojih sokolegov, sotrpinov za sveto stvar, ves je vdan, z nezlomljivo vero služi zmagi, ideji dela in se zaveda, da mu je življenje kratko odmerjeno, vsakemu, ne samo njemu in da se ne izplača živeti teh par deset let kot zgolj suženj druzega. Boljša je častna borba, kot poniževanje in zato je z vsakim tako vljuden in prijazen, za vsacega ima dobro in! poučno besedo; na nikogar se ne jezi in vsakemu odpusti, če mu ni kratil njegove časti. Za vsakega sodruga in za vse se žrtyuje in z vzgledom vzbuja v vseh plemeniti čut solidarnosti.
Tak je res zaupnik, nihče ga ne premakne, ne odneha in ne bo, ker ve, da le v vztrajnosti je zmaga. Trpi pri delu in v družini vsl'ed1 pomanjkanja kakor drugi. Tudii njega vse obišče, kakor bolezen in razno gorje. Tudi on ima razbite živce, tu? di on težko plača organizacijo in vendar jo in še druge pridobiva in sami se vsaki dan čimbolj uživlja v trpljenje in muke svojih sotrpinov in s hladnim razumom kljub vsemu hladno vse presoja in dela načrte, a ne kloni, ter mu tudi nikdar ne zmanjka dobre volje.
Zanj ni dopusta, zanj ni miru, ker vstvarja bodočnost, ki je naša!
Tak je naš zaupnik, tak naj bo in taki bodite vsi!
je bila izdana parola za 8 urni delavnik, ni mogel pohvaliti noben delavec, da v praksi za tega ali onega že to eksistira, dočim danes, ko se je izdala parola za plačane letne dopuste, že mnogi delavci v raznih državah uživajo letne plačane dopuste.
Do pred nekaj leti, če pogledamo nazaj, so plačane letne dopuste imeii samo državni uradniki in gotove privilegirane grupe privatnih nameščencev, medtem ko so bili privatni nameščenci v masi izenačeni z vsemi ostalimi delavci, ki niso teh olajšav niti poznali. Po vojni je moč delavskega strokovnega gibanja, ki je v nacijonalni zakonodaji vpisala toliko novih, originalnih strani in ustvarila toliko novih mednarodnih institucij, ki so etape na potu ustvarjanja splošnočlovečanske celote, v na-cijonalne zakonodaje mnogih držav vnesla tudi odredbe o plačanem letnem dopustu za delavstvo vseh panog. Take odredbe so na pr. v zakonih Avstrije, Poljske, Čehoslova-ške, Rusije, Finske, Letonije, Luksemburga, Brazilije, potem za posamezne grupe delavstva na Danskem, Angliji, Italiji, Švici, Španiji, Čilu in Salvadoru.
Skupna osnova vseh internacionalnih zakonodaj za odredbo višine plačanih letnih dopustov je: za enoletno nepretrgano zaposlenost pr enem in istem delodajalcu se da 8 plačanih dni dopusta na leto.
Ustanova plačanih letnih dopu- 1 stov je poleg zakonodaje zagotovljena tudi s kolektivnimi pogodbami. Ta način se posebno uporablja v Nemčiji, Angliji in na Francoskem, kjer še zakonov o plačanih dopustih ni. V Nemčiji, na pr. od 9.32 milijonov delavcev, za katere veljajo kolektivne pogodbe, ima 8.68 milijona ali 9.3.1% plačane letne dopuste povprečno 7 dni na leto. Na Angleškem ima to pravico na podlagi kolektivnih pogodb okrog 1.5 milijona delavcev. Istotako imajo to pravico po kolektivnih pogodbah delavci Holandije, Danske, Švice in drugih držav.
Cilj razprave o tem vprašanju je bil na seji uprave ISS v Pragi ta, da se pravica delavcev za plačane letne dopuste postavi na stališče principa in da se za to zainteresira in angažira čim1 širša javnost in čim več merodajnih ustanov.
Čehoslovaški delegat, glavni tajnik Cehoslovaške sindikalne centra-e, sodrug Tayerle, je podal o tem pregleden, informativen in izčrpen referat in predlog resolucije, ki je zadovoljila vse navzoče. Naglasil je in resolucija plenuma je vsebovala: da plačani delavski letni dopusti ne smejo biti volja ali nevolja šefa de-odajalca, nego mora to postati zaton in s tem pravica vseh delavcev in nameščencev. Dolgost dopusta je odvisna od teže dela v posameznih podjetjih. Vendar podlaga naj bo S dni dopusta na leto pri zaposlitvi eto dni. Tega dopusta ne sme zavirati delodajalec niti delavec. Dopust ni samo pravica, nego tudi dolžnost delavca. Urad Dela v Ženevi se poziva, da vprašanju plačanih letnih dopustov posveti vso pazljivost pri prvih rednih konferencah Dela. V zvezi s tem vprašanjem je potrebno posvetiti zanimanje za že preje postavljene zahteve potreb delavcev, t. j. za delavska zdravilišča, za cenena letovišča itd.
Gostoljubje čeških sodrugov.
Zastopniki mednarodnega sindikalnega pokreta so na svojem sestanku v Pragi od 23.—26. maja izvršili veliko in važno delo. To dielo se je delalo v prijetni, sodružni in bratski atmosferi, ki je zavladala s prvim dnem1, ko so mnogoštevilni tuji delegati stopili v krog čehoslo-vaških sodrugov. Čehoslovaški so-drugi so jih sprejeli z nepopisno pazljivostjo in ljubeznivostjo. Ves čas zasedanja tega internacionalnega sindikalnega foruma so se počutili v Pragi, brez razlike na ogromne razlike v jeziku, kakor doma ter so o simpatičnih čehoslovaških sodrugih in njihovem strokovnem1 pokretu ponesli s seboj najprijetnejše spomine.
i
Kakor se zatrjuje v dunajskih finančnih krogih, bo Trboveljska pre-mogokopna družba za preteklo leto izplačala višjo dividendo, kakor za leto 1927. Dividenda Trboveljske premogokopne družbe je znašala za leti 1922. in 1923. po 25 Din, za leta 1924. do 1927. pa po 30 Din za delnico. Internacijonalni kapitalisti žive dobro na račun jugoslovenskega premoga in slovenskih rudarjev.
Dne 24. aprila t. 1. je padel rudar v Trbovljah Svenšek Jože v jašek (šaht) in bil na mestu mrtev. Zaslužil je na dan 28 Din.
Dne 8. marca 1.1. je 51 letni rudar Franc Molek moral zopet na jamsko delo, dasi je zdravnik ugotovil vsled slabih oči popolno nesposobnost za jamsko delo. Ali težak vsakdanji kruh ga je prisilil, pokoriti se ukazom vodstva rudnika Trboveljske premogokopne družbe. Moral je po lestvah v jamo, a preden je prišel do konca, je padel v globino, kjer je obležal s težkimi notranjimi poškodbami.
Dne 27. februarja t. 1. se je smrtno ponesrečil rudar Medvešek Ivan v Trbovljah. Padel je z vozičkom vred v 51 m globok jašek. Bil je zaposlen pri TPD 28 let in zapušča ženo in 5 otrok.
Intakodalje ........................
Zadružni dan.
(V nedeljo 7. julija 1929.)
Letos poteka osmo leto, odkar so sklenile zadružne organizacije praznovati prvo nedeljo v juliju kot splošni zadružni dan. Praznujejo ga po vsem1 svetu s shodi, obhodi, veselicami itd.
Letošnji zadružni dan je za naše zadružne organizacije, kakor tudi za ostali d'elavski pokret toliko važnejši, ker se baš sedaj izdelava nov enoten zadružni zakon, od katerega je mnogo odvisno, v kakem pravcu se bo razvijalo jugoslovansko in pred vsem delavsko zadružništvo. Kakor znano, prevladuje zaenkrat v odločilnih krogih mnenje, da je treba usmeriti delovanje zadrug v svobodno zadružništvo. Temu stremljenju je treba dati baš na zadružni dan čim1 večjega povdarka, ker je tudi znano, da so sile na delu, ki bi hotele zadružništvo še tudi zakonodajnimi potom ločiti v priviligirane in svobodne zadruge.
Še v enem oziru je letošnje praznovanje zadružnega dne jako važno. Letošnjo leto je nekakšen mejnik, ko zadruge zapuščajo njihovo dosedanje samozadružno delovanje in prestopajo na pota socijalne politike množic. V manifestu mednarodne zadružne zveze v Londonu, ki ga objavlja zadnja številka »Konzumen-ta«, je razvideti, da je ta pravec nove poti zadružništva prišel spontano tako od najVišjih vrhov zadružnih organizacij kakor tudi od spodaj, od ogromne množice članstva.
V	Sloveniji je zarezalo na ta pota prvo naše Konzumno društvo za Slovenijo, kateremu je treba priznati veliko odločnost v smeri tega novega razvoja. Parole, ki jih letos izdaja »Kodes« so že daleč od tistih časov, ko so tako naše zadruge. kakor vse zadruge sploh agitirale zgolj na individualno-egoističnl čut. Višek nekdanje agitacije so bila — povračila.
Ne samo, da so privatni podjetniki to parolo že skoro po vseh krajih prevzeli, temveč tudi splošen razvoj sili zadružništvo, da nasloni svoje delovanje in svojo agitacijo v višji in popolnejši pravec. Delovni človek je zbujen iz letargije. Ogromni sunki svetovne vojne so ga zbudili. Kakor so bili njegovi občutki prvi trenutek po prebujenju še blodni kaos, tako se njegova miselnost vedno čistejše kristalizira v glavna vprašanja življenja:
Kaj bo z menoj na starost?
Kaj bo z družino v slučaju moje smrti?
Kaj bo z menoj in družino, če postanem brezposeln?
Ako hoče delavsko zadružništvo sporedno korakati z ostalim1 delom delavskega pokreta, kot njegov bistven in sestavni del, potemi mu seveda ne preostane drugega, kakor, da tudi ono išče odgovora na zgornja tri vprašanja.
Konzumno društvo za Slovenijo se je v ta vprašanja pravilno poglobilo in nanje tudi pravilno odgovorilo. Ono je sklenilo vso silo prigospodarjenega kapitala usmeriti v to, da se ta tri vprašanja rešijo na korist delovnih množic. Konzumno društvo za Slovenijo J’e zopet enkrat temeljito dokazalo, da se smatra za del delavskega pokreta. Ono rešuje ista vprašanja kot ostali delavski pokret, le z drugimi sredstvi l In tako je prav!
2e prejšnja leta smo smatrali zadružni dan kot praznik vsega delavskega razreda. Letos storimo to tem rajše, ker vidimo na zastavah našega zadružnega1 pijonirja »Ko-desa« iste parole, kakor so napisane na naših lastnih'. Zato poživljamo vse prijatelje delavskega pokreta, članstvo vseh delavskih organizacij, naj se v množicah udeleži prireditev zadružnih organizacij na slavnostni dam in naj hrabro zakliče z nami: Živelo delavsko zadružništvo!
DELAVCEM - KOLESARJEM V LJUBLJANI JN OKOLICI. Na Zadružni dan, v nedeljo 7. Julija, nameravajo prirediti za-družne organizacije v Ljubljani slavnostni obhod po mestu. Na čelu sprevoda naj bi
Internadjonalno delavsko gibanje.
(Poroča tajnik U. R. S. S. J. sodr. B. Krekič.)
(Konec.)
25 junija 1929.
»ORAVBC.
Stran 3
vozili okrašeni delavski kolesarji. Zato prosimo vse delavce, ki posedujeio kolesa, ali bi si jih lahko za ta dan Izposodili, da prijavijo svoj naslov tajništvu Konzumnega društva za Slovenijo, Ljubljana VII, Zlber-
tova ulica. Najboljše je, če popišejo zaupniki po posameznih tovarnah in delavnicah vse kolesarje in pošljejo na skupni listi njihov seznam na zgoraj označeni naslov.
Umor vajenca na Reiici pri Bledu.
V	pondeljek, dne 10. junija 1929, se je odigral žalosten umor vajenca pri mizarskemu mojstru Staretu na Rečici pri Bledu. Vajenec je z dletom zabodel mladega tovariša, vajenca Viljema Hrovata, sina vdove ponesrečenega Puclja, ki je lansko leto v tovarni K1D smrtno ponesrečil. Uboga mati je komaj malo prebolela smrt svojega moža, pa jo je že zopet doletela strašna nesreča, da je tako nehote in tragično izgubila tudi svojega sina.
Vajenec-morilec je zahteval od umorjenega, da mu pove, kje je 011 dobil s svojim drugim sotovarišem tako lepe jagode in ker mu ta tega ni hotel povedati, ga je ta gotovo — ne misleč, da ga bo smrtno zadel — zabodel z dletom zadaj v stegno in mu prerezal glavno žilo, da je nesrečni Viljem dalj časa umiral in podlegel. Vsekakor je čudno, da mu zdravniška pomoč ni mogla rešiti mladega življenja. Kaj hočemo na dolgoi raziskovati to strašno tra-
gedijo, najnesrečnejša je uboga mati, ki je skrbela za svojega otroka, da se kaj izuči, otrok kot vajenec pa je, žal, bil pri mojstru, ki je, kakor mnogi, iskal samo koristi od vajencev. Dokaz temu je, da se je ta slučai zgodil ob pol 10. uri zvečer v delavnici. »Jutro« pa je pisalo o tem tako, da so slučajno ta večer delali tudi vajenci nadurno delo. Tako torej, pisec je gotovo kak velik nacijonalni filantrop, toda samo na jeziku, ker sicer bi gotovo malo premislil, kdo je pravzaprav resnično kriv tega umora.
' 2e v zadnjem »Delavcu« smo v odprtem pismu na Inšpektorja dela v Ljubljani opozorili na to, kakšne razmere vladajo v radovljiškem okolišu za vajence, kot fakt pa je sedaj tu ta konkreten slučaj, ki prikazuje, da so bile navedbe točne, ker smo že takrat baš tudi tega mojstra omenili, da pri njemu ni nobene meje delovnega časa za vajence. Gospod inšpektor,
ob tem dogodku pa se res zavzemite za ta slučaj in potegnite konsekvence na podlagi zakona, ker ta zločin, ki se je izvršil, se je izvršil baš radi tega, ker so bili vajenci gotovo ne samo ta večer pozno v noč zaposleni; če bi pa imeli potrebni prosti čas, bi so pa to gotovo tudi ne pripetilo.
Nesrečni vajenec, ki gotovo ni mislil postati morilec, bo sedaj kruto sojen, in morda se bo preko vsega pozabilo na greh mojstra, ki je pravzaprav sokriv tega umora, ker je vajence tako pozno v noč zaposlil.
Pričakujemo, da tudi Delavska zbornica stori svoje in poskrbi, da bo ta strašni slučaj mejnik nadaljnjemu izkoriščanju vajencev v naši okolici.
Organizirano delavstvo mora pa še krepkejše zastaviti ves svoj vpliv in vso svojo moč za izvedbo zaščite vajencev po zakonu o zaščiti delavcev, da konča to morjenje mladih ljudi od nenasitne in strokovno zaostale obrti, ki hoče z vajenci sebe vzdržati in rešiti.
Starši, pazite, komu ste zaupali svoje otroke v pouk; na tem slučaju nesrečne j matere in otroka, kakor nesrečnega tnlade-I niča, ki bo nosil pečat morilca, si vzemite -i vzgled. Ubogi materi, ki je vdova in ima i skrbeti še za tri nepreskrbljene otroke in I je sedaj delavka pri KID, med tem pa bol-
I	na, izrekamo naše globoko sožalje.
Moško perilo, cefir finejše vrste in za delavstvo ter poppelin prodaja ta mesec pod tovarniško ceno tovarna perila „TRIGLAV“, Kolodvorska ulica 8, nasproti hotela Štrukelj.
Pripomba uredništva: Zakon o zaščiti delavcev, podpisan in sankcij oniran od kralja, smejo kršiti razni mojstri-obrtniki in se sploh na debelo krši. Zato naj bodo zaupniki in strokovne organizacije izvrševalci tega zakona na način, da povsod in v vsakem slučaju naznanijo oblastem kršilce zakona. Same pa naj gledajo, da oblasti te kršilce tudi kaznujejo. To je naša samoobramba. V slučaju tega umora pa se bo poskrbelo, da bo mojster1 Stare zaznal, da velja podpis kralja na zakonu tudi za buržuazijo
STROKOVNI VESTNIK.
Sekcija 'težke železne industrije Jesenice.
V	nedeljo, dne 9. junija, se je vršilo generalno člansko zborovanje članov in članic z Jesenic, Javornika in Dobrave v Delavskem domu na Savi. Dvorana je bila nabito polna. Predsednik je poročal o stališču podjetja napram zahtevi po nabavnem prispevku, o čemer bo podana odločitev v pondeljek, 10. junija. Članstvo je sklenilo, da vsled opravičenosti v tej zahtevi ne popusti. Za tem je poročal oblastni tajnik sodrug Vrankar o tem, kako nam jei razumeti zakon o zaščiti stanovanjskih najemnikov in prečital paragraf, ki daje hišnim posestnikom pravico, povišati najemnino za 10%, ter pri tem naglasil; Zakon je tu, katerega mora delavstvo in vsak vpoštevati; posestniki imajo pravico, povišati najemnino za 10%, kjer pa ni 10.000 prebivalcev, imajo ipak prosto roko. Vpoštevati se mora zakon, ker je tu in uveljavljen, ni pa zakona, ki bi sočasno poskrbel tudi za to, da bo delavstvo zmoglo s povišanimi zaslužkom plačati povišano najemnino in ker tega ni, je treba, da delavstvo ve, da mora za to poskrbeti samo, je treba, da je delavstvo organizirano in da organiziranim potom izvojuje to, da bo zmoglo kriti potrebe. Zato je dolžnost, odnosno naloga delavstva, da postavi tudi zahtevo za 10%-no povišanje plače. Delavstvo ima to priliko, če je organizirano. Organizirajte vse delavstvo, kar ga še ni, povišajte si plače, sicer boste gladovali in z od ust' pritrga-nim plačevali stanarino. Zavedajte se tega, kolikor moči, toliko pravice. Tako je zaključil. Možato in resnično je bilo to povedano. Da ni drugega izhoda, je za nas jasno, in tako bo moralo naše delavstvo to napraviti!
Za tem je prispel tudi centralni tajnik sodrug Blagoja Bračinac, ki je bil od navzočih burno pozdravljen, ker je dospel baš v času na naš sestanek, ko se nahajamo tudi v mezdnem boju. Sodrug Bračinac je za tem v imenu centrale pozdravil navzoče in v imenu sodrugov iz Hrvatske in Srbije, ter v lepi kratki poučni razlagi naglasil naloge delavstva za organizacijo. Pravi: delavstvo ima samo en življenski vir, to ja zaslužek svojega dela. Od tega zaslužka živi, zato pa mu je dolžnost v skrbi za družino, da si ta zaslužek izboljšava, zamore ga pa le, ako je organizirano. Srbski pregovor pravi, dokler dete ne joka, tako dolgo mu mati ne dd prsi in ne da jesti; ko začne vekati in kričati, je mati opozorjena, da je dete gladno.
•n glejte, pravi, tako je tudi pri nas delavcih, če je delavstvo neorganizirano, če molči in topo trpi in gladuje v pomanjkanju, se kapitalist ne zmeni zanj, če je pa organizirano in složno tirja svoje pravice, kot jih dete v materinem naročju, tedaj se kapitalist zgane in zavesti delavstva, k! ustvarja produkcijo in le iz njegovih rok je mogoča, se ukloni in solidarnosti mora primakniti zaslužek. Navzoči so kljub srbskemu narečju govornika dobro razumeli in mu frenetično ploskali k zaključku njegovega govora. Duh solidarnosti je vladal na sestanku, ki je dokaz, da smo na pohodu boljšim časom in novim borbam za zboljšanje našega! položaja. Zopet je v nas borbeni duh, vzbujena volja in mi hočemo, ker moramo!
Ali se včlanjujete v Cankarjevo družbo, sodrugl kovinarji? Pazite, da ne boste zaostali za ostalim delavstvom 1
Jesenice.
Dne 4. junija t. 1. je pri KID udarila strela petkrat zaporedoma in pokvarila v Radovni I. transformator In Voltm. ter v
centrali na Jesenicah razbila 28. Karborun-dum»odpor. Pri menjavi varovalk je omamila v centrali zajtoslenega paznika pretiko-valnice, Ivana Iskro, ki je ležal 10 minut v nezavesti ter se sam; prebudil. Istotako je dne 15. junija zopet udarila strela v cern tralo na Savi, uničila popolnoma 9 aparatov,
2	Voltm. in napravila še razne škode v Radovni II. Tokrat je bil v službi v centrali na Savi paznik pretikovalnice, Vodišek, ki je pogasil nastali požar. Omenjamo samo mimogrede, v kako veliki nevarnosti so ti ljudje, osobito, ker je samo po eden v tej' službi, dasi bi po predpisih morala biti dva. Kako lahko se dogodi, da bo le v nezavesti. A v takem slučaju, ko nikogar ne bo blizu, smrt ni izključena. Sekcija elektrikarjev naj vodi račune o tem.
Kovinarji — v organizacijo!
Že večkrat sem i premišljeval, ziaik&i delavci proletarskega mišljenja me gredo v ®t/ro,k<xvmo organizacijo- Res je miemda viznokov za to več, .aB da bi imlel kateri za tio kalki poseibem in pri temi še taktični razlog, kateremu Ibi se ne dalo priti v okom, tega mi ipač ne bo nikdo trdi-l. Saj če pogledamo po tovarni delavci dlriuigeiija mišljenja ali če hočete drugega prepričanja, so liitaik vsak v svoji strokovni organizaciji, le mi smo tako srečni, da večina naših ljudi še vedno gleda od strani maše delo 'im borbo, namesto da Ibi stopili v vrste .im pomagali vstvairjaitli.
'Nerazumljivo mi je, kaj da ti ljudje pričakujejo od svoje abstinence. Da imamo absolutno večinlo v tovarni, to so mam pokazale volitve v bratslko sikiadmico im tudi druge bi nas o tem sigurno prepričale, če bi mam 'bilo dopustno jih izvesti.
Našemu delavcu ib o treba začeti jasrno misliti, da spada absolutno ,v enotno razredno stroikovno organizacijo, če sio lahko naši inženirji, delovodje im dnugi nameščenci organizirani vsak v svoji stanovski orgami--za/ciiji, katera ščiti in Ihrarni njihove interese, samo naš delavec je 'tako srečen, da mm itega mi treba. Vsiaj misli si rtiajko, kler še me razumne tega 4n ee ne trudi razumeti, da ibo v doglednem časni moral absolutno računati na karteliranie in trustiramje v vseh modemih obratih in po vseh državah, poleg hitre racijonalizacije v istih ter se postaviti na svoje stališče.
Treba -nut Ibo znat« tudi to, da so podjetja v teh kartelih tako medsebojno zvezana, brez ozira ma -to, da K je ta ali oni Jud ali Turek, narodnosti že te ali one, ali leno je, ti imaš to stroko, jaz ravno tako, midva spadava skupaj in lie sta tiuldi baš radi tega. Pa se tiudi lahko pripeti, da so delavci pri enem podjetju v meadnem gibanju radi 'zboljšanja svojega položaja, morda tiudi stopijo v stavko, med' tem pa delavci 'druigega .podjetja, ki je temu enako, delajo madune in še priganja ®e jih, mordia Se jim obljubijo tuidi ikaki' procenti za tol, če bodo več blaga naredili, saj 'ga bode oni podjetnik rad plačal, ker ve, da če bo zlomil svoje delavce, da se mu bodo iti procenti bogato obrestovali. In ti delavci ne bi nič vedeli za to, da delajo za druge, da njihov podjetnik pošilja 'blago na račun tega, ki ima delavce v stavki, ker po pogodbah, ki jih imajo med seboij v kartelih, treba da da gotovo kvoto vsak na trg. No, seveda, če tega ne more vsled stavke, potem mu pomaga drugi, ker ti ljudje -zrnia-jo jako 'dobro podpirati drug .drugega v veri: danes jaz tebi, jutri ti menil
Iz vsega tega, -sodrugi, nujno sledi, .da vsemu temu nasproti moramo postaviti samo močno strokovno organizacijo, ki bo zvezana jntemacijonalno, lahko bos .takimi in sličnim nakanam kapitalistov, ki nas bo -lahko hitro in sproti obveščala, kaj se godi ,v internacijomainem delavskem gibanju in i da bi se dogodil kak slični slučaj, potem bo I delavstvo lahko, reklo svojemu podjetniku:
mi ne delamo za vaš kartel. Če so v borbi naši sodrugl, potem gotovo vedo, zakaj so', in naj se njihove zahteve zadovoljno rešijo, pa bodo tudi sami radi zopet šli na delo.
To bi, sodrugl, pokazalo veliko delavsko solidarnost .in sodrugom samim bi rast-la .moč in vera v samega -sebe, 'in nehote bi se nas moglo upoštevati in z nami računati.
'Pa mi ;pridle eden ali dirugi in mi pravi: Saj ibi prišel v organizacijo, pa so takio visoki prispevkil Res .je, saj jih jaz, kaikor ti, tudi težko plačam, tolda če se bodeva zavedala, kaj 'je iprava organizacija in da so to samo prispevki za tekoče m upravne stroške, da je to fond, :ki iti je vedin/O na razpolago za slučaj brezposelnosti ali stavke itd., in če pomisliš, da ha te prispevke lahko plačali kdo drugi namesto tebe, no potem mi ne boš več trdil, da so previsoki, saj pomisliti moraš, da- to 'še mi vse, če iti redno plačuješ svoje tedenske prispevke. Pravi -član organizacije šele .postaneš, ikla-dar začneš misliti, kaj je organizacija-, raz-matrivaiti vprašanja, slična gornjemu in druga, ki naj bi izboljšala položaj naš; no, potem boš -razumel borbo, ki jo imamo, da jo provedemo lin gledal boš v jasni cilj pred seboj, ki ga ibom-o dosegl-i, čim bo prodrla ,v nas ta misel: samo v enotni strokovni organizaciji je spas delavstva.
Vsak da,n -rabiš organizacijo, to 'je njeno zastopstvo; mnogim, kadar teče voda v 'grlo, bodi povedano: rešitve ni in ne pomoči, če nisi organiziran!
Toman Fr., tajnik SMRJ Jesenice.
Elektromonterjem v vednost.
Elektrotehnično .podjetje Karol Florjančič v Celjlu stalno išče po in-seratih in piri (Borzah 'dela elektro1-mo-nterje. Da si bomo na jasnem v zahtevah, ki jih stavllja to podjetje elektromonterjem, priobčujemo eno tako pismo dobesedno v celoti.
»Gospodu ,N. N.
Ljubljana,
Sklicujem se na Vašo .ponudbo z dne 21. novembra 1. 1. ter Vam sporočam, da bi bil pripravljen Vas sprejeti pod precej u-godnimi .pogoji, pač pa zahtevam, da fon vršili vse samostojno. Morali bi iskati inštalacije, katerih je zdaj povsod dosti pri nas, z 'stranko zaključiti, iizvršitil delo sami, za kar bi še dobili enega učenca in na -koncu napraviti -potrebne -izkaze o -delu in -materi-ialu. Inštalirati bil mogli točno po predpisih -popolnoma samostojno, -tako, da ni .potrebno nobenega pregleda, ker moj obrato-vodja nima časa-, za vsakim monterjem gledati. Treba ije tudi, da znate nemško.
Izvolite mi sporočiti, če 'bi ibili -tega zmožni in če bi se zadovoljili začetkom z Din 7.— na uro.
Kedaj bi delali izven Celja in ne bi imeli hrane in ne stanovanja pri naročniku, bi Vam dal še na dlan Din 25.— idijet.
Pričakujem Viaš odgovor ter beležim is spoštovanjem
Podpis nečitljiv.«
Ali je potreba k gornjemu pismu še kakega komentarja. Elektromon-terjij Rako d'ollgo se boldo še delodajalci norčevali ilz Vais. Kako dolgo Vaim -bodo za take zahteve ponujali tafco -sramotne plače?
Elektromonter.
Sekcija težke železne industrije Jesenice.
Zopet lahko z veseljem poročamo, da se naše vrste za Stan in Dom dnevno množe; zopet je večje število sodrugov podpisalo ža prihodnji mesec. Da, m-i hočemo, le tako naprej; zaupniki, storite svojo dolžnost. Člani, prijavite se vsi. Vsaki mesec se je prijaviti do 15., sicer se jja lahko prijavi, kadar kdo hoče. V slogi je moč!
Zal nabavni prispevek do tega časa ša ni definitivnega odgovora, vendar je odločitve pričakovati vsaki dan. Delavstvo je zelo razburjeno zaradi zavlačevanja odgovora. Upamo, da- bodo. gospodje še ob 12. uri zadostili opravičeni zahtevi delavstva!
RUDARJI.
Za pravice se je treba boriti.
Za v četrtek, dne 30. majh, na dan Sv. Rešnjega telesa, je Trboveljska družba odredila, da se ima delati po navadi. Rudarji rudnika Zagorje in Kisovec imajo po neki stari pogodbi zajamčeno, da se delo za ta dan odškoduje, in sicy;_ v Kotredežu s 50% in v Kisovcu s 100% doklado. Družba se je do letos tega držala; vendar ni prišlo vedno veliko vpoštev, ket se običajno ta dan v splošnem ni delalo. Letos pa, ker je konjunktura TPD dobra, so zaukazali delo, a delavci so zahtevali po pogodbi, jirrt pristoječo doklado. Družba je to odklonila. Tako so potem za ta dan Kisovčani soglasno zahtevali dopust. Vodstvo rudnikai na to ni pristalo, no, in zgodilo se je, da je ta dan delo v rudniku Kisovec popolnoma počivalo. Na podlagi tega dejstva je dala družba pri tem rudniku razglasiti, da bodo Kisovčani prvi na vrsti, če se bo pri TPD zopet praznovalo šihte.
Mi ne zagovarjamo nastopa delavstva iz stališča praznika kot takega, ker smo sploh za odpravo praznikov. Ali iz stališča pravičnosti, da se naj da, kar komu gre, je imelo to delavstvo popolnoma prav, da se je uprlo, ter je s tem dokazalo, da se zna boriti za to, kar trnu gre. No, in če družba ni hotela dati, so bili delavci tudi lahko en dan dom-a. Kaj pa takrat, ko je družba po cele tedne pustila delavstvo doma, ali jih je za to kaj odškodovala? Nič. Še na cesto jih je metala.
Groziti s praznovanjem šihtov je pa smešno, ker najbrž družba sama premoga kopati ne more, »knapje« postajajo ptice selivke, ki gredo v severne dežele, in gg. pri TPD, glejte da vam rudarji sami ne bodo enkrat praznovanje šihtov napovedali.
Rudarji, vsi v Zvezo rudarjev Jugoslavije!
Rudarji v Zagorju na Savi so med prvimi med Člani Cankarjeve družbe. A drugod? Posebno Trbovlje In Hrastnik? Kje ste?
Pa jim dajte doma zaslužek in kruh.
Zveza rudarjev Jugoslavije v Zagorju je dobila obvestilo, da se je Trboveljska premogokopna družba pritožila na merodajnem mestu, češ, da se izseljuje preveč našiH delavcev v inozemstvo, z zahtevo, da bi se moralo to preprečiti.
Res je, da bo Trboveljski družbi v najkrajšem času primanjkovalo rudarjev, pred vsem kopačev. Res je, da je šel dne 21. junija velik transport naših rudarjev v Francijo. Res je, da je dobila Delavska zbornica in Borza dela ponudbo za sprejem 2000 rudarjev v holandske državne rudnike v provinci Limburg. Pogoji plač In, stanovanja so nadvse ugodni in se jih bo v prihodnjih letih rabilo še okrog 8000. Na Holandskem je premogovna industrija silno v razvoju, in rudarski podjetniki, pa. bodisi privatni ali državni, so veliko dalekovid-nejši kakor naši. Oni vedo, če hočejo imeti zdravo delovno silo, ki je storitve zmožna, da ji morajo dati tudi človeku dostojno plačo in stanovanje. Slovenski rudarji, ki so povsod v inozemstvu na glasu kot dobri delavci, bodo imeli v tem dotoku gotovo prednost.
Mi gotovo nimamo namena propagirati med našim rudarskim delavstvom voljo za izseljevanje, ker stojimo na stališču, da je pred vsem »domovina« dolžna, da skrbi za delo in jelo svojih državljanov. Vemo tudi iz lastnih izkušenj, da se delavec v tujini nikdar ne počuti tako srečnega — pa če živi v še tako ugodnih razmerah — kakor na domači zemlji med svojimi, posebno, če ima še družino.
Ali, da hoče Trboveljska premogokopna družba omejiti svobodo gibanja delavstva, napram temu pa odločno protestiramo in naprošamo merodajne kroge, da tej želji družbe ne ustrežejo. Zakaj, se bo človeku, ki nima dela, ali pa če tudi S svojim- delom ne zasluži toliko, da bi mogel pošteno preživljati sebe in svojo družino, branilo, iskati
delo tam, kjer je tudi krtdi. Mislimo, če le kdo ni opravičen, da je med temi najmanj opravičena Trboveljska družba, ki je s svojim postopanjem napram svojemu delavstvu že mnogokrat dovolj jasno pokazala, da nima nobenega socijalnega čuta do istega.
To pa se ne dogaja samo pri Trboveljski družbi, temveč je pri državnih rudnikih še slabše. Kako se more rudar tukaj preživljati s 600—800 Din mesečne plače in se mu pri tem še odteguje za soc. zavarovanje in drugo. Če rudarji v Krmelju zaslužijo od 24—35 Din in če na Lešah odpuščeni rudarji pri regulaciji Meže zaslužijo na akordnem delu 8 urno samo 7 do 10 Din dnevno, potem je jasno, da niti neumen vrag, ki ne potrebuje hrane, ne bi hotel delati za to pasjo plačo, še veliko manj pa človek.
Mi bi gg., ki mislijo izselitev delavstva preprečiti in ga s tem prisiliti, da jim bo napol zastonj garalo, priporočili, da naj si vzamejo potne liste, in gredo v tiste dežele, kamor vabijo naše delavce, pa si naj nekoliko ogledajo predvsem tamošnje delovne razmere, postopanje tamošnjih predpostavljenih napram delavstvu, istega plače in stanovanje ter končno pri obedu pogledajo v delavčevo skledo, ali je kaj mesa notri, ali sam koruzni duš.
Ko so blagovolili vse to proučiti, potem naj pridejo domov in naj dajo svojemu delavstvu to, kar mu gre, In kmalu bodo videli, 'da se jim ni trebai bati za pomanjkanje delovne sile, To bo najboljša prepoved izseljevanja. Vsako drugo pa odklanjamo.
Vi, rudarji, pu razmišljajte o tem in razmislite tako, da se boste vsi organizirali v Zvezi rudarjev Jugoslavije.
Stanovanjske razmere v rudnikih.
Ni samo važno za delavca, da Jobi možnost zaposlitve pri kakšnem podjetju, temveč enako važno je, ako more dobiti tudi primerno stanovanje. Zakaj človek ni žival, da bi mogel prebivati v brlogih. To so morali uvideti tudi najreakcijonarnejši podjetniški krogi prejšnjih dob, in tudi sama državna zakonodaja se je morala ba-viti s tem vprašanjem. Tako imamo tudi v naši državi v zakonu o »Zaščiti delavcev« v čl. 32., točka 2., določbo, v kateri se zahteva od podjetnikov, da preskrbe svoje delojemalce s potrebnimi stanovanji.
Ali, žal, kakor marsikatera določba v zakonu, ki ima namen zaščite delavstva, tako je ostala tudi ta samo na papirju. KJBfc je, da so gotova rudarska podjetja že pred vojno zidala stanovanja za svoje delavstvo in da se je š« po vojni gotov čas s tem nadaljevalo, ali kar naenkrat v letu 1926. se je z vsakim zidanjem stanovanjskih hiš prenehalo. Iz kakšnih razlogov, nam ni povsem Jasno, a vendar upamo, da zaradi štednje, da se dobiček premogovnih podjetnikov ne obremeni.
Če vzamemo, da je v Sloveniji zaposlenih 10.158 rudarskih delavcev in je med tem? 4372 oženjenih, potem je treba samo pregledati število obstoječih rudniških stanovanj, pa bomo ugotovili, da niti polovico teh nima rudniških stanovanj, ki si morajo iskati stanovanje pri privatnikih, ali se pa kot oženjeni očetje potikati po samskih domovih, puščajoč svoje družine zunaj na kmetih. Kako to vpliva na gospodarske in rodbinske razmere v družini, mislimo, da ni treba posebej razlagati. Koliko pa Je zopet takih družin, ko sicer oče že poseda rudniško stanovanje, a se mu dorasli sin ali hči omoži, ne more dobiti nikjer stanovanja, pa morajo v stanovanju, obstoje-
čem iz ene male sobe in kuhinje, živeti kar 2—3 družine skupaj.
Kako to higijenično in moralno vpliva na prizadete, si lahko vsak sam predstavlja.
Pa še eno je, kar obstoječe gorje še poslabšuje. To je, da rudarski podjetniki v zadnjih letih ne samo, da ne zidajo več novih stanovanj, tudi obstoječih več ne popravljalo, temveč zahtevajo, da si stanovalci stanovanja sami vzdržujejo. Kako bo sedaj prizadeti rudar, ki komaj toliko zasluži, da se najskromnejše preživi, še mogel nositi stroške stanovanjske poprave. Naravno je, da on tega ne zmore, trpi s tem družina, pohištvo in poslopje, in to samo zara'di štednje in zopet štednje, da dobiček rudarskih lastnikov ne trpi.
Zveza rudarjev Jugoslavije v Zagorju je tozadevno dobivala vedno več pritožb od prizadetih rudarjev v svrho odprave tega kričečega stanja.
Tozadevno je Zveza rudarjev z dne 22. maja t. 1. poslala preko Delavske zbornice na pristojno rudarsko oblast »spomenico« sledeče vsebine:
»V nekaterih rudnikih stanuje delavstvo v stanovanjih, ki so popolnoma nehigienična. Tu bi se moralo najti pota in sredstva, da bi se posvetilo tem stanovanjem vsaj nekoliko več pažnje, da ne bo delavstvo v takih stanovanjih popolnoma propadlo.
Naproša se Vas, da obrnete pažnjo nadzornih oblasti in da storite vse, da s« ti nedostatki odpravijo.
Ob priliki eventuelnega ogleda teh stanovanjskih objektov bi bilo jako priporočljivo, da bi se vpogledalo v stanovanjsko knjigo rudnika, iz katere bi bilo razvidno, koliko je prosilcev za stanovanja in v koliko stanovanjih stanujeta po 2 družini, kai je iz higijeničnega in moraličnega vidika nedopustno.
Tako rudarji! Zveza rudarjev je po-krenila akcijo za omiljenje stanovanjske bede v rudniških revirjih, in sedaj je na vas, da takoj, če pride preiskovalna komisija k vašemu rudniku, isti sporočite in pokažete vsa ona stanovanja, ki ne odgovarjajo zdravstvenim potrebam vas in vaših družin.
Zakaj borba nas vseh mora iti za tem, da ne samo, da si rudarsko delavstvo pribori, za človeško življenje primerne plače, temveč tudi človeku primerno stanovanje.
Zatorej v borbo za vaše pravice. Vsi v strokovno organizacijo. Zvezo rudar]ov Jugoslavije.
Ignac Ravnikar
V četrtek, dne 6. junija, smo zagorski rudarji spremili k zadnjemu počitku sodru-ga Ignaca Ravnikarja, enega izmed najboljših naših. Pokojni, ki je umri v 61. letu starosti, zapušča vdovo z enimi nepreskrbljenim otrokom, je bil član naše rudarske strokovne organizacije nad 34 let.
'Dragi sodrug Nace! S Teboj .smo organizirani rudarji zgubili moža, sodntga, borca, ki sl v najtežjih dnevih reakcije predvojne dobe, ponosno kljubujoč vsem viharjem, stal vedno v ospredju one male pieščice borcev, katera je imela namen in voljo, da prodre svetla razredno-socijalna misel v tej zagorski sajasti kotlini, da dvigne hlapce suženjstva k spoznanju svobode človeka. In ko je prišla doba najtežje bratomorne borbe med proletarijatomi v povojni dobi, ko je izglodalo, da se poruši stavba, ki si jo tako vneto pomagal zidati skoro 30 let, sl nas smehljaje bodril: Nič
L. MIKUS, LJUBLJANA
MESTNI TRG 15
Na malo!
Dežniki
Na veliko!
USTANOVLJENO 1839
Delavke in delavci!
Blago za obleke, perilo itd. dobite pri tvrdki
NOVAK
UoliUima,Kongresni trsi5
Najbolje in najcenejše!
Radi prezidave lokala Se zelo znižane cene.
VlAjl \JLa JLi UL/\JkX\ kJtu iJU iJLu UL/xJUxAvUtZXJuiJU J
J’4
V
&
S S
bati, mi gremo kljub vsemu naprej. Sli smo, prehajamo, in upamo, da ni več daleč čas, ko bomo vsi rudarji naše doline spoznali v Tebi poosebljeno veličino bratstva in ljubezni. Želel si vedno to dočakati; ali kruta usoda je bila silnejša kot odpornost Tvojega izmučenega telesa.
Dragi sodrug Nace! Globoka vrzel je z izguba Tebe nastala v naših vrstah, ali vedi, da bomo v duhu Tvoje velike ideje ostali nadaljevali Tvoje delo, do vstajenja vseh zatiranih. Poslavljajoč se od Tvojega svežega groba, Ti kličemo: Slava febi, borec, a Tvoji ostali žalostni družini pa izrekamo naše globoko sožalje.
Zveza rudarjev Jugoslavije, podružnica Zagorje.
Sodruge in sodružice opozarjamo na današnji inserat tvrdke Novak, Ljubljana, Kongresni trs: 15. Blago pri tvrdki Novak je najboljše in najcenejše in tvrdko vsem priporočamo.
jetju. Definitivno se bo zadeva uredila, ko. bo upravni svet podjetja določil višino prispevka, katerega bo v ta fond plačevalo. Nadejamo se, da 1 'A%. Prav tak del od svojih mezd bo plačevalo delavstvo tako, da bo skupna višina prispevka 3% povprečnega delavčevega zaslužka. O vseh točkah, v katerih se je dosegel sporazum, kakor o splošnem poteku razprave, se je napravil zapisnik, s katerim se utrjujejo tudi dosedanje mezde.
Delavstvo kemične tovarne je vzelo zapisnik in rezultat pogajanj na znanje s sklepom, da napravi v podjetju vsaj 80°/» organizacijo ter da ob priliki zopet postavi zahtevo za povišanje plač, kar se je ob tej priliki ponovno obljubilo. Delavstvo pozivamo, da svoj sklep tudi striktno izvrši, ker takrat bomo s sigurnostjo dosegli tudi povišanje plač.
Na delo torej, za izvršitev napravljenega sklepa.
Žlvllci.
SPLOŠNA DELAVSKA ZVEZA.
Delavcem kemične tovarne v Hrastniku.
2e s 1. oktobrom lanskega leta je podjetje odpovedalo kolektivno pogodbo in je ? začetkom tega leta bila iz veljave. Vse prizadevanj« peščice organiziranih delavcev in tajništva iz Ljubljane ie bilo zaman, da bi se organizacijska moč dvignila in uveljavilo novo pogodbo. Delavstvo, ki živi v bedi, ni čutilo potrebe, vstvariti obrambno silo in je mislilo, da bo kapitalist sam od sebe dal, kar bi radi. če se je sklical sestanek, jih Je prišla peščica poslušat, ki pa so' navadno predbacivali brezpomembne stvari drug drugemu. Nič niso hoteli napraviti za svojo obrambo. Pa Je podjetje to opazovalo in »hop« vzelo delavcem premog, katerega so dajali že od leta I860., tedensko po 100 kg, samskim in vpokojencem pa po 50 kg. Najprej pireniog, potem pa počasi drugo — —. Završalo je po tovarni. Spogledali so se delavci. Kaj sedaj? Organizacija, Delavska zbornica, kje si? Pa je prišla Delavska zbornica in organizacija ter prepričevala je podjetje, naj tega ne napravi, in dosegloi se je, da se bo v obliki denarja dobilo toliko, da bo vsakomur omogočeno, kupiti ta premog, kakor ga je prej dobival. Da ste videli to zborovanje delavcev in delavk v Hrastniku po intervenciji, koliko jih je prišlo — vse nabito polno —, da bi zvedeli, kaj se je doseglo. O. kako prav jim je povedal tajnik iz Ljubljane: »Zdramili ste se, kajne, ko vas je zagrabil kapitalist pri želodcu, ne zadremljite nazaj, bodite čuječi vedno, napravite organizacijo, uveljavite pogodbo, stvorite obrambo. Ako ne napravite tega, bodo sledili novi, hujši udarci. Delavci, na plan, čas je! Ne več spati. V organizacijo vsi! Ako tega ne napravite, no javkajte potem. Pripišite posledice svoji krivdi in ne iščite krivcev drugod.
Delavec Iz kemične tovarne.
Uspeh organiziranega delavstva v Mojstrani. — Sklenitev kolektivne pogodbe. — Zvišanje plač.
Delavstvo v mojstranski cementarni si je pred pol letom obnovilo svojo strokovno organizacijo ln so zavedni sodrugi kljub vsem težavam in oviram zbrali večino delavstva v svoje vrste, v organizacijo, ter se takoj lotili svoje glavne naloge, izboljšanja svojega položaja. Dne 12. maja, na občnem zboru, se je napravil sklep, vložiti na podjetje zahtevek za povišanje plač in sklenitev kolektivne pogodbe. Takoj, so se začele potrebne priprave in se je poverilo oblastnemu tajništvu našega saveza za Slovenijo, da predloži zahteve in predlog za pogodbo. Podjetje je od početka zavzelo strogo odklonilno stališče, pozneje pa, videč organiziranost in enotnost delavstva, se je spustilo z nami v pogajanju. Ta pogajanja so se vršila v sredo, dne 12. t. m. v Mojstrani. Delavstvo so zastopali zaupniki ter njihova organizacija. Posredovala je tudi Delavska zbornica. Pogajanja so se končala z uspehom za delavstvo in organizacijo. Sklenjena je lepa kolektivna pogodba ter se s 1. junijem povišajo plače za 1«, 12, 1-1. 17 in 30%. To je prvi uspeh delav< stva v Mojstrani. Seveda se ni dalo doseči toliko, kakor smo želeli in je mogoče tudi kdo, ki ni popolnoma zadovoljen. Toda zavedati se je, da sc s prvim naskokom ne zavzemajo trdnjave. Delavstvo naj se vse do zadnjega organizira ter čuva, da se bo pogodba tudi izvajala. Delavstvu v Mojstrani k njegovemu uspehu čestitamo. Delavci tam, kjer ste neorganizirani, učite se iz tega!
Sodrugi, (lani Splofne delavske zveze l Lepo število predstavljate ie med (lanstvom Cankarjeve družbe. Ali mnogo Vas ie ni med n|lml. Zato ne odlalalte, pristopajte l
Koncert Zveze živilskih delavcev.
V soboto 8. t. ra je delavstvo ži-viliske strokovne organizacije priredilo koncert v Ljubljani.
Meščanstvo se je zanimalo za ta koncert. Preseneča ga vsaka kulturna prireditev delavstva. A delavstvo ? Po beznicah, dalmatinskih kleteh, je rajše, kakor na svojih koncertih. To povemo prav odkrito in jasno.
Meščanski dnevniki so pisali pohvalo. In tu prinašamo nalašč do-slovno, kako so pisali:
V soboto H. t. m. je bil v veliki dvorani Delavske zbornice koncert Z2DJ.
Dvorana je za manjše glasbene prireditve prav pripravna. Napolnila jo je posebno hvaležna delavska in obrtniška publika, ki ni štedila s pohvalo. Nastopili so pevska odseka Zveze v Ljubljani in' Mariboru ter pevsko društvo »Cankar«.
Pevski odsek Zveze V Ljubljani je imel na programu Dobroniča, Adamiča, Žganca in Molla. Pevovodja mu je konservatorist K. Perko. Mariborčani so peli skladbe Jereba, Lebana, Prelovca, Deva, Zajca, Schwa-ba in Mirka pod vodstvom starejšega pevovodje E. Fullekrussa. Oosp. Perko pa je dirigiral tudi »Cankarja«, ki je podal po eno Pavčičevo, Odakovo, Schvvabovo, Gotovčevo in Dobroničevo skladbo ter El uchnem.
Hvalevredno je zanimanje delavstva za plemenito umetnost. Izvajalci so se s skladbami pošteno trudili in jih izvedli v okviru svojih možnosti kar najbolje. Mariborčani so peli z malo izjemo (Prelovec) zelo korajžno, Imajo dobre base, žal, nevisoke tenorje, sicer pa je g. Fiillekruss solidno postavil svojega moža in pokazal v podajanju mladeniško gibčnost. Pesem »Cigani« je tako vžgala, da> so jo morali ponoviti.
Ljubljanski odsek in Cankarja je vodil | mlad konservatorist g. Perko, ki od pevcev | veliko zahteva in je očividno izbirčno zbiral glasovni materijal. Med pevci ima tudi ' dobre solistične moči, program je bil pester I In izbran tudi iz hrvatske moderne. Gospod I Perko se trudi za dinamično in čuvstveno j fino podajanje z velikim, toplomladim talentom in zavzetnostjo.
Želimo požrtvovalnim pevcem in vodjem lep nadaljnji razvoj in obile uspehe. V.
In še enkrat! A mi delavci? Mi proletariat? Kaj želimo pa mi?
Peki Maribor.
Tukajšnji pekovski mojstri so pričeli v zadnjem času kršiti uredbo, katera določa pričetek) dela ob 3. uri zjutraj, kar na debelo. Organizacija je napravila tozadevno korake pri pristojni oblasti in dosegla, da so bili kršilci kaznovani.
Vendar pa se pekovski mojster požvižga, ako mora plačati globo v znesku Din 100.—, katere s procenti nadoknadi.
Vsled tega bi bilo potrebno, da se kršilce zakona kaznuje tako, da bodo res čutili, da so bili kaznovani.
Pekovski pomočniki pa nai se zavedajo tega, da' so taki objestnosti mojstrov precej tudi sami krivi, ker puste, da se z njimi postopa kot se ravno poljubi mojstrom.
Malo je sodrugov, ki se upajo povedati mojstru, kadar jih sili, naj prično preje z delom, da to po zakonu ni dopustno, št manj pa si upa1 povedati, da si tem škoduje sebi in svojim' kolegom.
Sodrugi, ako hočemo obdržati to, kar smo si priborili in si zboljšati svoj položaj, je predvsem potrebno, da si okrepimo svoj značaj, da zamenjamo krinko licemerstva z zavestjo, da smo ljudje in da nas morajo vpoštevati naši delodajalci.
Na delo, sodrugi! Vsak naj sebi izpraša vest in potem pri kolegih odpravi hinavščino, da postanemo vsi močni in odporni-Le združeno z enotno voljo bomo dosegli to, za kac se borimo.
Sodrugi llvlldl Premalo ia Vas |« Članov Cankarjev« drulba. Vstopajta 1 Samo 90 Din Ja Članarina na lato. Dobita pa sato 4 lapa knjiga.
Podružnica Moste.
Dne 7. t. m. se je na Inšpekciji Dela v Ljubljani vršila razprava radi ureditve mezdnih in ostalih službenih odnošajev med delavstvom in podjetjem kemične tovarne v Mostah. *	|
Razprava, kateri so prisostvovali zastopniki delavstva in podjetja, je bila dokaj zanimiva. Kljub temu, da se ni moglo doseči povišanja pilač, so se dosegle marsikatere stvari, ki so prav tako važne in pomembne. Vsestransko se je izboljšal ter izpopolnil delovni red. Zlasti je važno vprašanje ustanovitve starostnega fonda v pod-
Trlll.
Odkar ipradilmca v Tržič« obstoji, n8 bilo za delaivce taskih težkoč, kafcorštue *e .danes dbtfajajo in W >iih ,povznočaw n&ka-teri gospoidfe.
V bombaževi predilnici An tlcalnici vladajo razmere, iki kričijo d)o niebai. Za en-Jdnait nočemo istvari z imen} maz-glasitJ, pač ipa bomo ito storili, ie se razmere ne popravijo. Naklepi, ki jih hočejo nekateri gospodje vršiti na naš račun, bodo računi brez 'krčmarja, a ibo vseeno sivar za nje predraga, Pika.
Imenu Strokovne komisije kot oblastnega odbora Z. D. 6. Z. J. Izdala ln urejuje ter za tiskarne odxovarja Josip Oilak v Mariboru. Tisk Ljudske tiskarne v Mariboru.