POSVET JUGOSLOVANSKIH REGISTROV RAKA O MOŽNOSTIH KOORDINIRANJA IN UNIFICIRANJA ZBIRANJA IN OBDELAVE PODATKOV O RAKU
Ljubljana, 21. februarja 1975
Na Onkološkem inštitutu v Ljubljani so se 21. februarja 1975 sestali predstavniki obstoječih populacijskih registrov raka v Jugoslaviji z namenom, da bi proučili možnosti obstoja skupnega telesa, ki bi koordiniralo njihovo delo.
Populacijski registri raka so posebne službe, ki izJbirajo podatke o vseh za rakom na novo obolelih osebah v točno opredeljeni populaciji določenega območja. V Jugoslaviji je 6 takih registrov, in sicer: v Bosni in Hercegovini, Hrvatski, Makedoniji, Sloveniji, Srbiji in Vojvodini. Razen Registra raka za SR Slovenijo, ki je enota Onkološkega inštituta v Ljubljani, delujejo drugi registri pri republiških oziroma pokrajinskih zavodih za zdravstveno varstvo. Njihov obstoj in delo temeljita na zakonskih predpisih. Popolnost registracije rakavih obolenj, viri podatkov, njihov obseg, zanesljivost, način obdelave ter publiciranja pa so med posameznimi registri različni. Odvisni so od možnosti in pripravljenosti za sodelovanje z drugimi zdravstvenimi ustanovami v posameznih republikah, tradicije registra, od finančnih sredstev ter tehničnih zmogljivosti. Doživljenjski nadzor registriranih rakavih bolnikov (follow-up), je najbolj dosleden v Registru raka za SR Slovenijo. Kolikor je možno, zasledujejo potek registriranih bolezni tudi v Hrvatski, Vojvodini ter Bosni in Herceogvini.
Zaradi tako različnega obsega dela jugoslovanskih registrov raka so se njihovi predstavniki dogovorili o minimumu informacij o rakavem bolniku in bolezni, ki naj bi jih registrirali vsi. Posamezni re-
gistri lahko zbirajo tudi več informacij. Ta dogovorjeni minimum informacij naj bi služil tudi za osnovo pri uvajanju novih populacijskih registrov raka v Jugoslaviji. Glede virov informacij in njihovega načina obdelave so bili udeleženci posveta mnenja, da bi bil kot učni center najbolj primeren Register raka SR Hrvatske.
Da bi lahko primerjali podatke posameznih jugoslovanskih registrov raka in jih skupno publicirali, je bil poleg dogovora o minimumu registriranih informacij potreben še dogovor o enotnem načinu klasificiranja in o enotnem tolmačenju oz. opredeljevanju registriranih obeležij rakavih obolenj.
Na posvetovanju so sklenili:
1.	registracija dogovorjenega minimuma informacij o rakavih obolenjih na območju SFRJ naj bi -temeljila na zveznem predpisu o obvezni registraciji raka v SFRJ.
2.	pri financiranju republiških oz. pokrajinskih registrov raka naj bi sodelovali: skupnosti zdravstvenega zavarovanja, skladi za raziskovalno dejavnost ter društva za boj proti raku.
3.	kot prvo skupno telo jugoslovanskih registrov raka naj se ustanovi društvo registrov raka Jugoslavije. Sedež tega društva naj bi bil v Ljubljani. Njegova naloga naj bi bila predvsem priprava letnih poročil o incidenoi raka v Jugoslaviji ter posvetovanje in sodelovanje s tovrstnimi mednarodnimi organizacijami (npr. z Mednarodnim združenjem registrov raka).
V. Pompe-Kim